|L» «~+~~ >*■ «^» *»»r» »m. Mwikn«f#truesledioe dr^rvnefcf rbsolutizma. Vse je čekal© usodni priliko,de. se znelDi okov polioijske drfovo, V Franciji je bilo najbolj napoto. Imnli so sioer ntrla~ ment,r krslji so se kaj n.'i o zmenili zc.ustevo in so vlrdri-' po »voje« Zavrtelo jo. Pebruorjf leta 18A8 so so unrli Fprizrni,Pre« ftUfli s* krrljr in r>ro<£U'sili dru^o francosko republiko,ki je dala svobodne po ustavo,v kateri so bile zajamčene pravicetsvoboia zdrm-cvanje,besede,znrnosti,ti' ka. Uvedena je bila enakost ^red zakonom ter sodelovrnje ljudstva r>ri drravni upravi. Pariška revolucij r> je odjeknila tudi v Avstriji. Dvignili sto so prebujeni na rodi, do si priborijo osnovne državne -Drevi ce, Tlačeni mc tij^in-gki n rodi so terjali tudi politično, samostojnost* Na "las o 'Dariji revoluciji so se dvi :nili f^redi narca l8/l8 tudi Dunajčani. Sc';'odr^ec,knez K ternich ie no ral ~>obcr:;niti. Oesar ‘.Ferdinand I.je dovolil svobodo tiska in ,obljubil novo usta-vo. Avstrijski nrrodi so iri°li nc dan s svojini zahtevani« Tudi BI o venci, Razunljivo,da so bile trdi nri n; s,n? dlovensken zelo u odnc tir zr orevret, j-^o so Lirb 'tarčrni zvedeli z< dogodke n? Euna ju, .s o drli duykr ?vo.ionu nrevratne m r ziolo e-nju. Prišlo je do veli.1'ih de) i.on,c'’-rc ci j .Rc zb li so ).:eternichovo soho ir io vr*:li v Ljubliar co,razdrli so ;litniy,ke zapornice in stra ni cekine ->o ne s tri h izlo’bah so • ^le v drobno. Nastopiti je ■'orala, novo osne-na narobna strea ip vo 1 r y t vo, ki rt. ne^rr vile red. Tudi kletje so se bili zgnili. ”Tlek<' in desetina str '.nre8”l so voili.Nihče ni ve 5 hotel uh or;, ti zanl-li^ke ^or-^op^e ,ki le bila takrat res v velikih ^kriicih. MI’r< i ost'onsta ta cj on” so križali m orni X".an~ ci t- c so r zn;re j.li ->o Ljubljani ir so oklenili ’ v katerih so h o ve daj. tve. hoda ) . L'-to vence začetek i ne^a r'ivl i '‘-nja *! .10rala dr;;.ev- i in (k ti ljud, ^ j boyčine ,0-eslc ' j c', i e i enakost, j tudi na narod- i n tis til o trajne j n.- rodi so y< li era-ko-orev-j j Ta y n. i večji 'j Fr< nce kre *ere n' ljudje so br~t- SlOVEnSkA HE^FD A V TUJIN/ <. • Beseda nc "a ,o*'zvon5klrt$ j nebes ljubezen v tebi dihe Ti neni si vsa 'sreča zd.' j , o c n o b, skri vno s t st nj m o j ih tiha napadli rjrad na I^u,katerega in 'to >vli urb< rje, bale za "»is ne nji-(Jakličjeklena svo* 1^ S.oo-ieni za Slo-sl oven p1 e i je in, bratje vsi nr - . jodi". Ge so torej vsi ljudje br t je poten nora .in© ti vsrft n. rod 'enako 'nr vibo do svobodne^. • udejstvov. n^< ne vseh nodroč jih.i^oten ne n.ore biti* več ^os^oc.r:ih in “»odločnih n. rodov, Vsak n- rod nora ineti o ra vi c o do unorebe n terin^čine v *oli in v ur duprvico, urediti si •-voje nolitičro vljenje tako,kakor to oS^ove rj< njo-Aovim ' ivlienj skin intereronprr vico,ustvCT-' ti si vse poboje za nenoten ra zna h' narodne kulture pro svete , znanosti in ^>snod.' rstva . Vsak n. rod inr tudi ">ravic6 db lastne n r&dne dr ye',‘ Iz te°;a s'»oznanja,ki rio. je dalo viharno leto l8;8.,se je r zvil no* -irvi slovenski n. rddno-nolitičn.i ^ro^ra ',ki jo bil leta l‘l 8 -->rvič iz-ra--en v zahtevi 00 "X!nTT'T-^r.' -SLOVT tjt Leto 18 '.8 je n. ' .0 Slovence sl. bo ">ri">£a vi j ene .Ni *• 8tir»r.. Iviočki stan *e ni bil do- olj nrebu j en, na rodno* za vedrih izobražencev no ne stih ir tr^ih ni b5 3 o veliko, %ato “e ce?.o v Ljubljani niso rr zuneli ^ one na rvoluc. te ir niso znali iz te^a --»o-tekniti 'ičtrebnih zaključkov. ^ Le in.lad1.iin '-i je študirala na ‘Ounr ju in i?r< zu,je do-une la resr-ofet dogodkov.Na Junr 1u so se r.d u ili ak< de dki v društvu H!3T.0Y''K'XtTAw in izdelali t. ’'ozvari w dninaIni* >ro -t: n, v k. teren z. htevr j o,d. se_ naj vse slovens’o_ oze/O.je iviravro zedini v z zr?~ono_ /jnir\ zborom v Liubl1< pi. Kartograf ;.?eter Kozler je izdelal celo zemljevid Zedini ene »Sl oveni.] e in zahteval, da se tudi Slovenci ne Odrske- in v Brneči.ii združilo s Slovcnci.-- Halo nožneje po si osnovali s ično društvo tudi iraški Slovenci. Ti so izdrli ne trk o zvrni •♦•i.eksime.ini ** nro^ran. Za h te vrli so združitev Slovencev s drveti in '-rbi. 7en.de'r ;>1 ,ni bilo takrat dovolj jasnosti,na tudi ne notrebne edinosti. V t kih r?znerah se ni nosrečMo sestaviti enotne^r slovenskega nolitične^e "»ro^rama.. Leto 13 .8.torej Slovencem ni o rine slo zedinjenj?. TTenci so nede’’ jevrli nolitiko rrzkosrnjr, Ost le so ve nrdrlje meje raznih kronovin,krkor; • trjerska ,rrrnjske ,Goriške ,Koroške . Vsrkr teh nokr^ iin je hodil? svojo •not,ker je nrč t?ko bolje kazalo nem "kin oblastnikom,ki so hoteli zr v s«', ko ceno obdrVti vrjeti ned nenemškimi nr rodi in j im r-:o si o -lov? ti . P? S *3? je leto 18 3 n rine slo o sr no sv-, ji te v kmečkega stmu.Qjdne.li str tudi tlrkr in de se ti n?. 0 tej’ je bil?, slovenske' u ljudstvu d- n? hrbtericr in z? trde boje v loodoč- nosti, Tiskovna svobod?, je rodil? nolitično časopisje,svobod? zdru evrnjr n? 'tevilne n?rodne in kult me organi z? cije ,lci so širile in no^Lebl jele nerodno zavest in s">lo*no izobrazbo.Slovenski n?rod fse je v teku ene^e stoletja kulturno telc6 r<~znrh-ni h, dr stoji drleč n red družini večjimi nrro^i. Slovenec je donosno dvignil - j z^ru 1 vse Slovence. Izho^i^ e l^n.liuof: te države ne n<- i bo frrstv * Fe j stiolj&tnice1 ”n omleti narodov'” 1 ,l8/t8 in z njo z^ru ene kor? i "ne zahteve ne vp rti njeni Sloveni ji, v nas nonov-no utrdi nočno vero,dr bo naš veliki cilj nrej ali slej le dosegen,in bono lahko s nonesom reki ; Lo-; 'ivl vse Slovene nod streho hi?c enel -n- D. , še je mrak - še davi noč nas grenka, se suknji sno ukazanih noti. Ne dol.o; o večl file j ,n. zzr .^or vznlanteva -.e nrv? zarja novih,len*ih dni. Milan Kuret Z unrjte v ljudi! Kljub vsej nronelosti ih ~>o ubi. Človek ni srno '''.vrl, on je znojen velikega , celo največ j e^r jčl.ovek je t-ko velik,d.' nore 3o" v vs. ket dobiti svojo nodobo. Zato no-m< ■%£ j to , da se vso ve' iko v človeku na zaduši in uniči. (^~)j ,dol^a dobe hrepenenja, stoterih unov in ;'elja, prepolna cesto bil, kupa je trpljenja . pelina in ,solza.., 18 '!8 ' Vihar,nemir no zemlji vsej bil takrrt je z;- vel, ■ in planil preko n^ih moj, rrz")".hc.l prah - in o^enj se je vnel. V pomladnih dneh,ko breskve cvet odel je vinsko r:rioe, povsod radosti sled, Gorelo vsem je lice. Ko bil svobode svit je vz*;an, drameč vse nerode sveta, je ne-rod n? S v verige ukovan zavnil s troeče^r srca; ■ i Svoboda tudi nrn p r i t i c e , dovolj nam bqdi robstvr, za vse enake so pravice, nag rod več nože tujega p;o.c'sodstva! *. ' " yd Muro , 3a ve , Dr; ve ,bi stre Soče , kjer br tje so doma, zedinjen n: rod biti hoče, povsod,do Gosposvetskem noljel 19/19 Sto let je zcV j predlo.... Minilo je - in nove zarje svit oznanja dobo, ko nerod v krvi ves umit premokri bode zlobo. slo ii cil j si hrepenenja, vse bratska srca združena, porok -so novele ”.ivljenjal ©k rim* t:!}* t:::•:t * rji . To jati led nrš ^e le zečne sej ■ > a pomlad >je drugod ;,;,e j v dro"i slovenski vkrc*čen ni d on. o vi ni viher. (]?r. Prešor«n). K rnalu zavijeva v Škofiče. Spoznava' s© s Slovenim. Pred mesecem se .1e vrnil iz zloglasnega hitlerjevskega koncentracijskega taborišča, Z njim vred je bilo nasilno preseljenih nr stotine dni ih Slovencev,a vrnili Slovenci,ker so ohranili svo-pod Hitler.ievo fimo peSkeli smrti. Vrnil se je on, vrni -je n;-el doma? Tuje ljudi,ki njegovo ga 06 e ta, starega eče- m ni ti in se niso vsi. Samo zato,ker so bili 10 drago bese do, so ^ih nem^kut' rji v taborišča umiranja,v krematorije 11 so se nekateri drugi. Toda kaj so se vrinili nr niegov dom,na dom ta,deda,na slovenski dom ''e od pamtiveka. Zato,d.’ bi '".g enkrat za ve d1” o obmolknila slovenska <"©voricn,da bi to debelo napravili nemško. Toda zmagala je ve ra, dr imajo v »si narodi pr- vi c o do svobodo. S tresočo roko lca;'.e popisan papir,kjer ima se"toto vsr\ ogromno ^kodoj vse,kar so mu uničili.prodali,pokradli. Ba ,rekli so ftu tam v Celovcu,naj napiše,sešteje in predlogi. Toda kdo mu bo vrnil le del tega,-kar je izgubil in n ret m el? Pa č e tudi bi mu materijelno poplačali do'zadnjega groša,kdo bo drl naaaj i**mb-ljena leta,kdo bo vrnil zdravje,kdo more zabrisati vse nečloveško trpi j enje,grozo in lakoto nacističnih KZ, Edo pa. bo vrnil 'iv-Ijenjo ni asovemu bratu,kd* vzbudil saganega v pečeh krematorija? Za koroške Slovpnca.•» .. • fM5rb ‘ga. razumeva čutiv*'Y'To je tisti neenaki boj nagega ljudstva,ti*ti ''^lost-boj na življenje in smrt. Vse trii j o, vso prenese j o, samo umre-nočejot In vztrajajo! Poslovijo sva se,kajti mudilo se nama jo naprej, cilj je deleč. Vabijo naju Svinske planine,tja. gor sva predvsem namenjena,tam je najin končni cilj, 3hustiva se po bregu navzdol in neustavljivo brzibva naprej. Trudna postajava »kajti ;;e dolgo svr na, potu. Pozno popoldne je in nebo se je nenadoma zastrlo s temnimi oblaki. Tudi midva sva postala redkobesedna,^ Korda se nama tudi radi tega ne zdi pokrajina tako zelena, sončna in nasmejana kakor prej, Tam kraj ceste puščava za. seboj male raztresene vasice in samotne kočo in hiše, Ljudje se odpravljajo s polja. Treba bo Pogledati za streho in preri*čišče,sva soglasna. Halo neprijetno delo. Pa kakor bi nekaj na ljudi vi e gl o, nič kaj prijazni niso in povsod n. jdejo izgovor,da morava še naprej. Kenda imajo do tujcev sedaj porebno nezaupanje. Pred meseci so se u-maknili partizani. Ljudje so v negotovosti. Doživeli so po prvi vojni tiste nesrečne plebiscitne dni,sovra*tvo in divjanje Nemcev,sedaj pa ne vedo, kaj. Kdo bo zasedel dokončno debelo,ni gotovd1,vendar, nsoe.io imeti nobenega opravka z neznanci*. ,£>a 1'Jff* Vtf 0 © Sloveneot tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega na j prava; f>«l je, vinograd, g*ra,morje, ruda,kupčija tebe rede. Val. Vodnik. me no prinrrvi š, ra j e prenočim nod smreko,sem slclenil,ko me opozori prijatelj ,da gotovo nri s« ni h Fomeih in ne-čistih sr)ragujem. 'la nod deželo. T.net ni nikdar vedel,oli bo "'ožel k-r je bil vso jel, Turki so pridrli kot blisk."»ožgali vosi,jih oroiali ,liudi po od'.nali v sužnost. Lota lioo in 1/111 so prišli ropot do Metlike in Čr-nomlja, Prv večji vpad v no* o. kroj o so jo izvršil I.IAI5.. Oddelek turske vojske je to do j strahovito Plenil . jO&pT 1 eo Cfelja, drugi oddelek po. Delo Krajino,Dolenjsko in ljubljansko okolico. jJo lotu lA68.se začno strini vpadi no slovensko ozonljo. Loto lAfj?. so »rišli celo večkrat na Kroni sko in do Pliberk^ na Koroykem, Odpeljali so mnogo Hudi v sužnost. Naj silnej*i turski vpad je bil 1.1478,ko so opusto-ili ozemlje do ^-mohorja.Narodni običaj "štehvanjoM v Ziljski dolini iahojo iz teh časov, ko so Zilj oni linčali h kolu privezanega turskega glavarja kot maščevanje ,zo požgono gor jonsko cerkev, čtehv : jski sode o (bari glica) prodst; vljo najbrž tur oko glavo s turb. non. Leto II83. so Turki prihrumeli no Krogjsko,£tojersko in Koroško,1 ,l/.Ql so prišli do Kranja,dve loti pozneje po na Spodnjo fc to jersko. Vpadi so se st.-lno ponavljoli,zdaj v kroj”ih,zdoj v d; 1 j ših presledkih notri do sijajne zmoge kri st j o nov Pri Kono*tru (St, Gothord) I.1664. Kdo noj popišo vse trpljenje Slovencev v dobi turških vpadov? Poročilo iz leta IA73 pravi o turškeii vpadu skozi Ko-krslco dolino no Koroško: M0troci so brez stori še v, revščina ljudstvo je ogromna,ubiti ljudje le-e po 'O.ljih od Trga do Slovenj-gradoa* Ozro.čje jo no siv eno s .smradom požganih hiš in razkrajajočih se trupel.,” Gospodarstvo jo propadalo,polje so bila neobdelana, revščina je pri tiskala,pridružile so se ku ne bolezni. Celo vasi so bile skoraj prazne,cerkve Požgane, Cvet naroda -otroci,fantje in dekleta sc bili odpeljani v sužnost, To je bila na;] bridke j šo .rano. Iz ugrabljenih krščanskih dečkov so Turki vzgajali janičarje,ki so pozneje s fonetično krvoločnostjo požigali po svoji domovini in kloli lastne rojake. Čuditi se moramo,koko je mogoče,da je slovenski no rod sploh obstal in da ni izginil s površja zemlje vzpričo tolikega gorja. Dali o sledi. !.;P OSLED>nJI (Ne dal jev.- n j e) /Jj JI obro jutro,JorV;eI Priden si,priden"I se je prismejal J/ J/ gospodar. Tudi Jose se je smejal,Ker ravadil se je gospod.'rja. In tudi govorioe. Kar teče mu...S praga ga ju je p okli ari r> gospodinja.k zajtrku. Po zajtrku jo velel gospodar zrpreči. "Lon.ii so spočiti! - Zakaj bi -ješ krevsali k naši?" Kar nnrej se mu sneje. "Na,d«. se malo posteviši Niso slabo!... mu je ponudil "ketlo cigaret, MNe kadim l " je odklonil Jo^e, wTelcšen hrust,pa praviš,da ne kadiš? - če za s ina bi. te vzol. Ni takega postevnege fanta v vrši,., P rimo ,i duh, da ne”, j e kri* naprej mrmral gospodar, Nato sta pognala,, • Gospodar je prižgal debelo cigaro,puhel din in zadovoljno mrmral, Jože pa je mislil,kako lepo bi bilo zdaj dana. Koleselj in konje sta snrevila v župnišč u.- Žup- nik je bil gospodarjev daljni sorodnik. Maša je bila hitro končane* Zvonili sploh niso, kor so j in zvo’ ovo pobrali ned vojsko, In tudi orgle •- se mu je zdelo - so donelo nek en hripavo, Ker nič ni ugajalo Jožetu, "Vse lepše' jo pri nas",si jo mislil,ko je stopal v župnišče po kolo-sel j, • ' Ze je voregal,e gospodarja "o ni bilo. Čakal je in mislil ne. meter,ne dom. Iz upnišča jo ">rišlo dekle in steklo proti njemu čez dvorišče. Okrog dvajset lot ji je bilo. Rdečega, Čednega obraza in črnih las. Njeno velike,sanjave oči so bile vlažne. Videlo se ji jo,da je jokala. Ni se dosti menil za tuj-1:9,toda čudno sočutie go je prevzelo do njo. Že je odšle mimo,ko jo slišal,kako je vzdihnilaf 110,mati ... Docv’vina! " Kakor čarobna 'Tešem so za zvo n® le to besede. ... Mati .., Domovina,.. "Ali sem prav slišal? - D',tako ,ie rekla,.. 3estr~I Od kod sil Poče aj l Govoril" jo zaklical za njo... Presenečeno se je obrnila. Ni.mu tako< odgovorila,,, "3aj si Slovenka?",,, "Sem". »Od kod?" "Iz S«, tehovec.., Rudčeve. Kristina,če vem jo znano,« "Znanol In jaz som Flegarjev Jo^e,- iz Gradišča,,. Še pol ure ni sva narazen doma..." "Kdaj ste Tišli čez in kje ste zdaj?" ’*Lensko leto - po Bobiču. Zdaj sem pri Eichholzer-ju v Radenturnu"... "Jožo ,gremol " jo poklical gospodar in se skobacal na voz. "Zbo^om^ristiaal " "Zbogom,Jožo! " Skoraj ni mogel s mati ti njene roke. Ona pa je dolfeo zrla za njim,ko je odpeljal,.. Vos popoldan ,1© stola pred njim*,, Njeno oči - vroče,kakor dva -preča o^lja - so ga spremljale povsod* In slišal jo je,kako se jo posle vi jala: "Zbogom,Jože... M Še v sanjah jo je videl ">rihajati. Jokala jo in se ni dala potolažiti. Nato jo jo slikal,ko je vzdihnila^ M0,mati... Domovina.«.. * Šotle j pa se ,ie poslavljala: "Zbogom, Jo*" e,.,M Drugo jutro - na velikonočni pondel.iek jo zopet pe'> jal gospodarja k maši, MZope t j o bom videl. .. n Kristina.. .Kristina,., • Kristina... so tolkla lconita po trdi cesti .v.* Zopet...Zopet*..Zopet.so pela kolesa. Srce mu je vriskalo in v duši mu j« bilo svetlo... Toda zastonj se je oziral,ko je izpregel.Zemanj jo je i-skal z očmi,ko jo po maši zonet voregal.., • Ni je bilo... Kakor črna senca,mu je vstalo v duši vprašan.ie: w Zakaj so ni nič prikazala?,.. In ni vedel' odgovora, Dvojna žalost mu je ra' jedala srce. Prejšnji boli in skrbi za mater,se mu je pridružilo še neutešljivredku,k^nita-lizmu,bolj ševizmu,fašizmu,.. Toda blagor ene delavčeve duše je več vreden,kot vsi stroji,vse banke in borze,več kot vse armado in oivilizacije. Vse to naj bi človeku slutilo,To je krščanski program, i t:t:::::si:::::J:::::::::::::::::::::::: 1: Idoja naša ne bo umrla,in naša borba se bo nadaljevalal ---------,------------------0000----------------*---------------- Trebe ja ljudi ne. njihovo dostojanstvo športni ti .Kot odgovorni ,nomnrl ji vi ljudje,so "bili ustvarjeni,ki "bi naj šeni sebe dvigali* Nelo^a krščanske delavske mladino je - naloga JCC, kot je rekel - da začne to osvajanje. Toda kako? S ten,da sc za vse te uboge briga in so jin cisto sosveti. Tlačeni so se serije znili s ten, da se smatrajo sani sobe za živali in s troj e. Oni morajo veličino svojega namena zopet spoznati• Ljubezen,vdanost in žrtev nas mladih delavcev bi morala biti tako velika,da bi ti ljudje niti ne mogli prenehati strmeti. Notranje bi morali biti ginjeni in si končno priznati:vreden sen tega,kajti ti otroci človeštva so 'ripravljeni žrtvovati zame svoje zadnje. To je poslanstvo JOC,krščanskega mladega delavstva* To poslanstvo da mladeničem,ki Pristopijo k njej • Van vsem,če hočete, JOO hoče delavno ljudstvo zopet osvojiti in mu resrdčno pomagati,ko mu da gotovostrnekdo se krotko in z vsem srcem zavzema za ljudstvo. Kratko: JOC vem hoče dati priložnost na cestah, v naših tovarnah in v na Mih mestih dvajsetega stoletja na. novo uresničiti Kristusovo delo, (J0C,izg, /,'OK je organizacija belgijske katoliške mladine. Op.ur.) Van der Mersch,- HZ. Slovenski narod se ni nikdar sranoval javni prizna ti,da je katoliški narod in da hoče tak ostati. Po svoji vzgoji in i-zobrazbi spada v zahodnoevropski krščanski svet,za.to je slovenski narod nasip,ob katerega so butali nav, li aziatskega tatar-stva,tur*tva in v zadnjem času poganskega komunizma,p roti kateremu se je vedno z vso svojo skrivnostno silo upiral,se branil ter ohranjal svojo samobitnost in vero. Komunizem,ki v teh ča ih na zunaj slavi nad našim narodom znago,priborjeno s tisoči in tisoči zločinov,umorov,požigov,jo v resnici doživel na/ večji poraz.Ni ga danes Slovenca,ki ne bi odklanjal komunizma. In kakor nekoč,tako so tudi danes slovenski narod uor*ovno zateka v svoje cerkve,kjer ne išče le tolažbo za svoje nepopisno trpi jenje,temveč tudi moči za svoj peni odpor, ki ga ne morejo streti ne joče,ne taborišča in prisilno delo, ne zaplembe in smrtne kazni. Niti enega poštenega Slovenca ni, ki bi ne veroval v propad komunizne in zmago krščanstva nad njim. Krvavi davek,ki ga. je dajal in ga še daje za vmago Kristusove resnice,mu je seme svobode. Tudi v strahovitem troljenju,v katerem jo narod naroval svoje najboljše,gloda božjo voljo,zato pridružuje svoje prošnje za versko in narodno svobodo prošnjam, svojih številnih mučenoev* ////////////////// III//////('00000/ //////J j J / j / j//////////////// Mi smo rej vezani k muč eni Hvu,kakor pa,da bi popu^t li od borbe, //////////////////////////////////////■///////////////////////// Tiskano kot rokopis. - Prihodnja -vtev>lka izide ob Veliki noči.- Posamezna številke. l L i___________ og je vstal.... ' ;' . Kakor nekoč. - Bazmajali so se zvonovi,za- • ^rmejli so mornarji ,zašUnela s® krila,zasvetile so ah. rute ,zažve:nketal* so težke srebrne veri -žicd;:iia telovnikih,.. Vse,kakor nekoč .... raj og je V3tal... . !^J) Toda otožno plava bronasta pesem preko slovenskih gora in se trepetaje izgublja v sleher ~ no gmajno.,, Zamoklo,kakor stokanj« tisočerih po grmelaj o možnarji... Molče prihajajo žone,dekle-ta,možje in fantj© - k vstajenju. In vendart . Ijl' og je vstal... V3P1 je tako čudno - nič kaj primerno za' ta vVHkl praznik ... Toda jaz se ne čudim ... Razumem J • •Bog je vstal.... l?Slf Of.ir: £ .k ' V tVkjAHf. Slovenski narod pa še praznuj'©, svoj Veliki petek... 'toda obupal še ni. Kljub vsej otožnosti opaziš na njihovih molčečih obrazih vero v -vstajenje... * In tudi jaz verujem: "Bog jje vstal in tudi slovenski narod bo vstal".., Te ruj em .... Te ruj em...• Ve ruj em,,.., l»n» ra^jočih• sosednjih narodov« V }.otu 1555 jo s prvo tiskano slovensko knjig*,tudi slovenska bo »o da dobila svoje priznanje ter jo nato-v naglem vzponu preko Prešerna in Cankarja do slovenske univerzo in .Akademije kot enakopravna u-vrstila slovensko ime v družbo kulturnih narodov, Z ustanovi tv£$s> slovenske Akademije znanosti,smo Slovenci dobili vse kulturne ustanove,ki jih imajo drugi narodi ter je s tem bil slovonski kulturni preporod zaključen* V revolucionarnem letu 1848 pa j© "pemlad narodov” pritegnila Slovence tudi na narodno-političnem področju. Tega leta je bil zrušen stari fevdalni 'črsnižabni sistem tor je prišla do i2raza tista družbena plastiki se je priznavala k slovenstvu) to je kmetje,duhovščina in narodno zavedna inteligenca, S tem je bil izpolnjen pogoj,da smo se Slovenci prvič moli odločilnejo pojaviti na politični pozornici ter s prvim slovenskim političnim programom postaviti temeljtna_katerem ^®J) 2>IL®Vlf IKI SGffl ID Koliko si trpel,moj Bog,kdo tolikot Točili so ti ognja in strupa,ti pa si pil kakor žlahtno vino in še smehljal si se,ko ti je gorel drob. Gore se odpirajo in rušijo grmeč,morja se razlivajo čez bregove,svetovi se podirajo...in ti ubogo zrno v pesku,ti se smehljašl. Kako le moreš,kako ti srce da,,. Kaj te ni'prav nič izučilo tisočletno hlapčevanje sebi in vsemi IVAN 0AKKAR, ,se naj v bodočnosti zgradi slovenska narodno-politična stavba, Iz zgolj občestvene slovenske zavesti,se je komaj sluteno eačela oblikovati slovenska narodna zavest v polnem,tudi političnem pomenu te besede. Ta slovenski program je bil najlepše izražen v izjavi Dunajsko Slovenije i "M PGLITIGKO JlASKMJJENE NARfB SLG-VEUSJSV'. NA K RANIT SOM, S TAT S BSEEM, P HO I® BSKEM IN KO KOŠKEM .KAKOB EECEN NAH0I S3 TUTU V UNO KHAIJIUSTV® Z IMEN0M DL« VENI J-A SKLENE IJK .HA IMA' ZASE SVOJ ZB©}^’. - Sedež državnega zbora naj bi bila Ljubljana»parlamentarni jezik pa slovenščina. 0 tem je bila prrič formulirana tista misel,ki je preživela stoletja kot slovenska občestvena zavest. Bil pe. je to za tiste Sase maksimalni program in naravnost revolucionarni program.In vseh zafnjih 70 let Avstrije je bilo izpolnjenih z»borbo za njego-uresničenje• Dne 29.oktobrav19l8 je program Zedinjene Slovenije z združitvijo Kranjske,Štajerske in dela Koroške,toživijal svojo prvo delno zmago. Ustvarjena je bila baza za dokončno u-resničenje narodnega cilja* Čredi te vojne,ko je naša domovina ječala pod trojno sovražno zasedbo,katere namen je bil uničenje slovenskega naroda kot politične stvarnosti,pa je program Zedinjene Slovenije doživel svojo dopolnitev v SL®VENSKI IZJAVI z dne 13, junija 1943» Nad 4°° slovenskih ljudskih predstavnikov in izobražencev je kljub okupatorjevemu in komunističnemu terorju podpisalo novo slovensko deklaracijo,ki je zahtevi -oo osvoboditvi in združitvi vseh slovenskih dežel,pridružila še zahtevo po priznanju naše popolne narodne suverenosti : "Obnovi te v suverene slovenske države.v zaokroženem neposrednem gospodarsko -pr omet nem zaledju tržaške luke..." Pristaši Slovenske izjave so na Jožefovo 1946 ustanovi- li Akcijski odbor za Zedinjeno in Suvereno slovensko državo, ki hoče biti glasnik slovenske državne ideje v svobodnem mednarodnem svetu,a Slovenski ljudski blok,ki je bil ustanovljen 21.junija 1944 iz predstavnikov krščansko-demokratičnih političnih skupin v Ljubljani,si je kot slovensko ljudsko gibanje nadel nalogo priboriti slovenski državni ideji zmago med Slovenci. Kakor vsak drugi evropski narod,tako terja tudi slovenski nartfd zase pravico,da dokončno zaživi svobodno narodno življenje na vsem svojem narodnostnem ozemlju v okviru last-' ne državne organizacije,ki bo imela toliko mero neodvisnosti, kolikor je potrebna,da se more narod nemoteno razvijati v skladu s svojimi narodnostnimi posebnostmi,po lastnem spoznanju svojih potreb in lastno voljo po napredku* 0 tem * da so bile v celoti postavljene naše narodno—po** litične težnje,je s tem končan proces slovenskega narodnega prebujenja. Ko se danes,ob stoletnici prvega slovenskega političnega programa,slovenski narod uvršča v družino prebujenih narodov, se s hvaležnostjo spominjamo vseh ti stih,ki so -Dišali slovenski program leta 1848 ter si želimo njihove vere'v slovenstvo in njihovega prepričanja v pravilnost poti. Toda,da se bomo mogli dostojno uvrstiti v vrsto svobodnih in suverenih narodov,pa se bomo morali še bolj povezati v duhovno enoto in ugotoviti hierarhijo nacionalnih vrednot,se iznebiti občutka majhnosti,se okleniti spoznanja,da obstoji nacionalizem predvsem v ljubezni do tistih,s katerimi nas veže kri v eno prodno telo,naučimo se več narodne strpnosti in vzajemnosti,zato pa nazaj k Slomšku in Prešernu,verujmo v zmago pravice nad sil o, zato Kristus in ne (Jezeri» Skozi burjo in viharje slutimo prihajajočo slovensko pomlad. V krvi,solzah in molitvah stotisočih Slovencev sa po- raja nova Slovenija,Zedinjena in Suverena,kakor je malo pred svojo smrtjo napovedal ir* A.Korošeo: ”Pot slovenskega naroda ae šele začenjajne v zat»n,temveč t življenje,z vero v Boga in samega sete”. Zato pa pripravljajmo vesel god - Slovenije oživljene* I (A.M,Sl®mšek) • i Q © & dr. L.Leskovar, prejmite pozdrave iskrene, rojaki,mi širom sveta razkropljeni, pregnani iz grude ljubljene, ki v bol ste pekočo vtopljeni... Trpi te, ste s kriroi obdani il. z vami ves narod trpi... Ne bojte selKristus je z Vami, 0n vstal j e,in zopet živil Trpljenje nobeno ni večno, nevihta nebo le zjasni, po križu dospemo v deželo'presrečno, to Kristus nas vstali uči. Kalvarija strašna končana nam bode gotovo nekoč, in takrat,Slovencev družina izbrana veselo slavila bo Veliko noč. Zveličar je vstal,le pojte veselo,; v barakah se Va-rih naj pesem glasi, in v upanju trdnem pojdite na delo, saj Večni Zmagaleo med Vami živil Okrim. :::: j ::::::::::: jj::::::::::: j:::::: 3 i: i:::::: s :t:! j s Moj dom je lep,moj rod krepak,za robstvo ni rojen junak, pač lepših,slavnejših usod,je vreden rad,ki biva tod.(S.Greg.) / „r t&mmr aprilski dan je bil »Veter je vlekel od Mure in po dežju je smrdelo, 8 štajerske strani se je sli-^ž*ssSss*-šal vlak,ki je ropetal od Radgone v Vučjo vas. Od Kapele se je oglasil zvon razločno,kakor bi zvonilo takoj na drugi strani Mure,kjev Murščaku,.* Megla je pritiskala k tlom in začelo je škropiti* Najprej na drobno - samo pršelo je - nato pa vedno bolj curkoma,, Nazadnje je začelo deževati v debelih štrenah* Curkoma je lilo iz sivih oblakov,ki so viseli nizko, kakor bi bili pripeti za vrhove jagnedov. Flegarjeva mati je bila na vrtu. Pripravljala je gr3de« Bavnokar je mislila končati,ko se je vlilo# Takoj se je napotila pod streho,pa preden je prikrevsala do hiše,je bila vsa premočena^ Mraz jo je tresel,ko jo vstopila v hišo* Posilil j* je kašelj„»„ “Lipovca si bom skuhala! ,f se je namenila,ko se je preoblačila. Polmrak je bil v sobi in zdelo se ji je,kakor bi s svinčeno težo pritiskal vzduh izpod stropa... "Saj ne bo hudega... Sam« majhen prehlad... Bom pa še opravila pri živini”,se je odločila,ko se'je preoblekla,., V glavi ji je zbijalo in v prsih ji je vrelo,ko se je napetila v hlev* In zopet jo je posilil kašelj... "Nazadnje me bo pa res položilo v posteljo*..In ravno zdaj;ko je toMko dela,,*M je mrmrala,ko je odpirala vežna vrata... *ECaj pa je to?” Prestrašena je vstopila. Na tleh je ležalo pismo in se ostro odražalo od črnih in shojenih tal,,, S tresočo roko ga je pobrala. Obračala ga je v rokah in si ga ni upala odpreti , ■, ”Kdo mi piše? ...Jožetova pisava? - la,njegova v sobo in pr|^pT a luč ,ker se je in začela brati,,. bo,, * Stopila je nazaj že začelo mračiti. Počasi je p re strigi a ovoj ,,* Draga mati I,., Naprej ni mogla. Njeno rahločutno srce ni prenes- lo več,.. Njen zadnji - najmlajši ji piše,,, nBo morda on izjema? - Nobeden njegovih'bratov se ni več oglasil,ko je odšel od doma*«* On pa se ja, »c Morda se bo pa še kdaj vrnil?,., Tcia takoj ji je vstal® v duši nekaj groznega in ji ubilo vsako lepo misel,takoj,ko sd ji j® bila spočela.,. In zdelo se ji j e, da 15$ ji nekdo roga in ji klič«t bo gal - Ne bo so več vrnil,., I Ne boš ga več videla!.. ,n In ni mogla več idgnati te strašne misli,,. Kakor smrtna senoaji je ležalo na tuši* "Nebeški #00» Prizanesi mu Vsaj njemu - najmlajšemu;., •lajšano so je čutila in "brala je naprej - i.o konca. Vas lepo pozdravlja Vaš Jože,.•Jo zaključil. "Kot piše,mu ne gre preslab«1',je odložila list, "Samo,da bi se še kiaj vrnil”. In zopet se ji je zdel* da ji je ©d nokod zaklicalo: T,Ne bo ga! - No bo se vrnil...I” Komaj jo še opravila pri živini. Tako jo je kuhalo. Gl a va ji je postala težka,kakor čeber in v prsih je čttila »str* zbadanje ....Komaj,da so jo še zavlekla v posteljo..« Niti večerjala ni tisti večer. Dolgo ni mogla zaspati, Potila se jo in kašelj jo je mučil vse do jutra. Ko je od»vonilo jutranjioo,so ji malo pro- letele oči. Težke sanje so jo mučile. Na mizi so ležali trije črnoobroblj oni listi,- Nato je vidola prihajati pismonoša, 3a~ ma črnoobrobljena pisma je imel. In tudi zanjo enega, "Ng,saj ni mogočet - Saj no more bitil,30 je branila. Toda razločno je vidola na enem napisano svoje ime, Z velikimi črnimi črkami, In ko jo pismonoša izginil,j e zopet zagledala Jožeta, Ležal jo na tleh,ves spačen in krvav. In sveča je gorela ob njegovi glavi,,# Nato s-Da še prišla Tone in Lojzo., ®ba mrtvaško bleda, Žuraj je sijalo ssnoo in pod oknom so čivkali vrabci, ko' se je prebudila. Še belj utrujen® se je čutila ,kot jo legla. Mulcema se je izvlekla iz postelje, Pristavila je mleka za zajtrk,bolj Iz navade kot iz potrebe, Čutila je,da ga ne bo pokusila, Potem jo odšla v hlev,opravit živino,,. "Za mašo bom dala zanj”,30 je odločila,ko jc ponaredila okrog hišo. Potlej se je napotila v župnišče na Tišino, Gospod so pravkar prihajali iz zakristijo, "Hvaljen bodi Jezus Kristusi ",,. "Na veke...I " Prijazni so bili gospod in potolažena se je vračala domov Hogarjera mati tisti dan... Kar zielovalo jo je in več- krat je morala počivati, "Bo žo prešlo..." se je tolažila« Hotela jo šo končati na vrtu3kar ji je prejšnji dan o-stalo,- Pa ae je koj,ko jo prvič zasadila lopato v mehko prst sesodla. Pred očmi so ji je zameglilo, XXX Opoldne je morala Maričeva Gizela opraviti pri živini. Popoldne so poklicali gospoda in zdravnika,.,, (Daljo prihodnjifi) Krepost ni dar,katerega lahko zaigramo,ampak posest,katero moramo braniti,- ~ Mhrammt z td krščansiMzi, .Nadaljevanja članka {Karo d naš umreti a.o5o) dorkvioa vrh goro,cerkvica bela, vsak dan pozdravlja t^ duša vesela,, , Dkrog teh cerkvi o jo Mio in jo še marsikjo danos obzidje, V stiskah,ko so po slovenski zemlji goreli krvavordoči zublji,oznanjujoč st:Turki sc v deže- li fsč^o naši prodniki zatekali predvsem k Bogu in'Matori "božji. ©rugod zanje ni bilo razumevanja in'ne tolažbo, G-raščaki in grofje s® so zaprli v dobro utrjene gradov® ,moščani pa za faočno obzidje,ubogi kmo-jj pa jo ostal eam. Kam se naj zatočo? T okrilje svojih oerkvio, katero' je jbdal z močnim obzidjom.Za ' temi zidovi so so zbrali krupki možje in'fantje tor so branili* G kamenjem,s kosami in tolkaoi ab^reženi,so odbijali nevernike. Žono,otroci in starčki pa so v corkvi glasno klicali Boga ik Marijo na pomoč,, Večkrat pa sa tudi hrabre slovensko žene poseglo v boj. Kuhalo so smolo in vrelo vodo,katero so polivalo p© turških botioah. Marsikatori Alahov prirvržonoc ju ostal za' vedno pod obzidjem. Mnogokrat so morali Tuiki sramotno o di-fci, kor jim ni uspelo zlomiti junaškega odpora ”džavrov1’. Euba turških vpadov jo sijajna doba slovenske zgodovine* Srbija,Bosna in -^Oroogoviiia so šo jušalo pod turškim jarmom; Slovenci pa so stali na 3traži in se branili.Žalostno je bile dejstvo,da ni bilo nikdar dovolj edinosti mei krščan-kimi vldarji,ki so so grizli in vojskovali mOd soboj,med tem, ko so Osmani rušili temelje krščansko Svrnpo. Deželni stanovi so so prepirali mod seboj o davkih in o tom,kako zavarovati mojo - nared pa j c krvavol. 7 samopomoči jo bila rešitev. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal, Slovenci so skupno 3 Hrvati stali'v prvih bojnih'vrstah tor krvaveli,dočim so sc lahko Nomoijltalijani,*ohi,Francozi itd. svobodno gospodarsko ia kulturno razvijali. »Antomuralo eristianitatis” - obrambni zid krščanstva jih jo nazval sam svoti Oče. 5b taborišč ih, okrog Marijinih oorkva,so jo razbil turški val. V narodnih logondah šo danos živi marsikatori zgodovinski spomonik iz toh tožkih časov. Marija - kraljica Olovonoov jo bila njihova zaščitnioa. x Narodna posom pojo o Mariji kot ”zvosti tovaršiji” v bojih prosti Turkom. Kjer kili so krščanske četo trčilo ob sovražnika, povsod so zravon Dlovonci kot najhrabrojši iz mod hrabrih. Bi-jo jo so pri Nikopol ju,bi j oj o so pri. Bo.gradu pod ponižnim moni-hom,-.svetim Janezom Kapistranom. ŠnjLožni so zmago pri Sisku,na dan sv.Ahacijst 1,1593. Krvavijo 'pri *unaju lota 1529 in pomagajo jpo*i ti turško roparje pri njihovem porazu pri Monoštru l.lbb4.- Iz hvaležnosti do Marijo iw v zahvalo za zmago nad Turid. pri »unaju,jc bil postavljen v Ljubljani,na 6t.Jakobskem trg* spominski stebor in na njem kip Marijin z napisom: »Kranjska dežela,ki je dala o <ž st, 'a1vi 'd to podobo,so jo zapri sogla,«.a hoče vodno braniti čast Matere božjo,brez madeža spočotc”.- 4o Turki že zdavnaj niso voč strah. Evrep« in slavonskih do-žol,slavonski narod jo ostal nopromagan s pomočjo Marijo, Marija jo premagala polumosoc, JJpolnilo so jo,kar je pisano v sv. pismu* ”,, .in polmosoc jo pod nogami Veliko zono” (Baz,12,1). * I i Obrišite solzo iz očes, vaš kralj vso zemljo in ne "bos, v svojo slavo vstel jo ros, ALoluja! Zbudito se,vi spoeoga srca, lopo molite Jezusa, ki smrt za vas je protrpol, .Alolujal Ponižno počastimo Ga, pobožno poprosimo Ga, da pelje v slavo nas neba. Atolujal f % Komunisti slavijo letos stoletnico Marxovoga mani-fes^d': "Proletaroi vsoh dožola,združite sowI V tem manifestu "odkrito izjavljajo,da so njihovi cilji morejo dosoči lo po nasilnem prevratu vsoga sodanjega družabnega roda” - s komunistično rovoluoijo, - Earl Marx,ustanovitolj marksizma,kato-roga najbrutalnojši izraz jo beljšovizom,je oznanjal popolni materializem in ateizem (brozboštvo), Trdil jo,da jo vse doga-janjo na svetu lo izraz delovanja tvarnih in gospodarskih sil. Duhovnost ni pic samostojnega,zaros notvarnoga,temvoč lo no-ki odsov dolovanj a.tvarnih in gospodarskih sil v človoških glavah, Tudi ni Boga,ne dušo,no posmrtnosti,no odgovornosti prod Bogom, "Vora jo opij (mamilo) za ljudstvo”. Komunizem bas za stoletnico svojega revolucionarnega manifesta drzno in vodno bolj grozočo dviga svojo glavo, • Z silo hočo zavladati vsom narodom in državam* Komor si vsidra, pade žolozna zavosa,da nihčo no izvo o trinoštvu in sužonjstvu, ki vlada pod rdečimi "osvoboditel ji Dol o vanj o komunistov jo katoličanom v vsoh deželah roson opomin k čujočnosti in delavnosti, Ura obračuna mpd krščanstvom in brozboštvom bijcl td. INKO BOOHtv v * * ^ nmm tm&z i mto očna nevihta jo izprala ceste. Na klancih pa so v*~ do izkopalo ceste in v dolino nanosilo p*>ska in ka-_ monja. Zato hodiva peš v klanoc in v navzdol, *3uh~ lj#t možičekjki je za cestarja naju pozdravi z "dober de*” in se smehlja0 So malo ustaviva in pokramljava. Gredoč naprej pa premišljava. Tole jo usoda naših ljudiiso oestarji ,lilapei ,delavci-,oglarji,kmetje« Tu jih še nihča ne preganja. Ampak,nimamo pa zavednih, slovenskih učiteljev,profesorjev in zdravnikov J razon nekaj zavednih narodnih duhovnikov nimamo slovenske koroške inteligence« Mimo Hodiš zdrkneva po klancu in se no ustaviva do Votrinja. Fol j e pri Votrinjul Kakšni občutki mo navdajajo, čo pomislim na tiste dosettisoče žrtov,tako strahotno pobitih in neusmiljeno poklanih« Žrtve kupcije,najgnusnej šega izdajstva in,, 0 Hanes je to oolje lepo zorano,posejano,travniki vsi zeleni ih ne n? j deš sledu, da so jo. tu odigravala nekoč' ža-loigra slovanskega naroda« Na tem kraju s® tisoči naših dobrih in poštenih zadnjikrat gledali svobodno sonce in modro gladino neba nad saboj0 Sadi bi Užival:?., radi šli v lepšo bodočnost,radi šli tudi v najbolj zapuščen konec svota,v najbolj oddaljen kraj - v Puščavo,lcd,Sneg,same da bi smoli životi in nekoč svojemu narodu pomagati« Nikdar pa ne bi šli prostovoljno v suženjstvo,nikdar lizati pote krvavim gospodarjem. Zavijeva na glavne costo in žo sva v predmestju i:i nato v mostu samem, 0d bomb precej razdejano,hišo podrto in raztrgaiiu cesto,polno ropota in prahu. Ni kaj ,de bi bilo vredni in bi Slovenca zanimalo. Iz slovenskega OVILOVEC (cviliti) je T>ostal nemški Klagehfurt. V preteklem stoletju jo bil tu sedež slovenskega slovstvenega gibanja. Prod sto loti,v času "•pomladi narodov11 so bili tu prvi slovonski glasniki ZEBINJE-NT! SLOVENIJE, slovenski Korošci: MATIJA MAT AR ZILJSKI, ANDREJ SI N3PILER, ANTON JANEŽIČ in drugi« V dobi narodnega prebujenja je izhajal tu Janežičev SLOVENSKI GLASNIK in 0VETJE I1558 -68) in nam vzgojil naše leposlovca,našo književno slovenščino in naše leposlovje. V Celovcu je bila ustanovljena I.I852 vsakemu Slovencu znana MOHORJEVA DRUŽBA. Samo do konca prv® svet,vojno je izdala nad pol miljena knjig. Glasilo koroških Slovenoov "MIR”,ki ga je izdajal Einspilor in jo izhajal nad 37 lot,jo vršil važno vlogo v borbi za narodno pravico koroških Sj. o vencev. Sanos le redko slišiš slovonske govorico,tudi ni pravoga slovenskega kulturnega življenja radi domačih političnih razmer. 2A' žel ni muzo j ,v. katerom ‘so nahaja zgodovinski knežji kamen,jo bil zaprt,«2.a bi pa še kaj dalje kočijažila po pri znancu# 1