8554 AA
60100200
□SREDNJA KNJIŽNICA
PFu.t.uASKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	.	,,
Abb. postale 1 gruppo LiCIia 400 UT
Lelo XXXVIU. Št. 132 (11.260)
TRST, sobola, 26. junija 1982 '
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil.Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
NEDVOUMEN ODGOVOR IZZIVANJU CONFINDUSTRIE IN RESEN OPOMIN VLADI
Pol milijona delovnih ljudi v Rimu ob splošni državni protestni stavki
Lama, Carniti in Benvenuto zahtevala nujna pogajanja o pogodbah in zavrnila napovedane vladne ukrepe v škodo delovnih slojev
RIM — Italijanski delovni ljudje so včeraj nedvoumno dokazali, da niso pripravljeni kloniti izsiljevanjem gospodarjev, da ne sprejemajo srednjeveške logike o kruti usodi, ki jim nalaga na tem svetu le žrtve in odpovedovanja v prid privilegiranim slojem, da hočejo delati soustvarjati boljšo in pravičnejšo bodočnost vse družbe. To so izpovedali z ogromno udeležbo na pro-
testni vsedržavni splošni stavki, ki io je oklicala enotna sindikalna zveza CG1L - CISL - UIL pod geslom «za Jug, za delo, za delovne pogodbe. proti izsiljevanju Confindustrie« v Rimu.
Delo je zamrlo za ves dan v tovarnah, trgovinah, javnih uradih (sindikati so pa seveda zagotovili najnujnejše službe) in na poljih, ker so milijoni prekrižali roke iz
DANES IN JUTRI V BAZOVICI
Vsi na mednarodni partizanski tabor
V Bazovici se .je včeraj pričel tretji mednarodni partizanski tabor, ki se zaključi v nedeljo pod noč. Drevi bo koncert Koroškega partizanskega
pevskega zbora iz Celovca, jutri, popoldne pa osrednje slavje, na katerem se bodo
zbrali nekdanji partizani iz Slovenije, Koroške. Furlanije - Julijske krajine in še iz drugih krajev Italije. Potrdili bodo voljo po vzajemnem sodelovanju v iskanju tvornega sožitja in prijateljstva med narodi. Demokrat, je, Slovenci in Italijani, naj z množično udeležbo na slavju tudi sami potrdilo vo ljo po dosegi teh ciljev. O začetku tabora poročamo na tržaški strani. Gre za odprtje poučnih razstav o nacističnih lagerjih, o Pinku Tomažiču, o delovanju Pevskega zbora jugoslovanske armade «Srečko Kosovel« in o desetletni dejavnosti Tržaškega partizanskega pevskega zbora «Pinko Tomažič«. Namen razstav ie opozoriti na nekdanje grozote in na nujo, da se ka.i takega več ne ponovi.
protesta proti napadom na delovne pravice, iz vseh dežel so se pa zgrnili v glavno mesto s posebnimi vla ki, avtobusi in dmgimi prevoznimi sredstvi, ki so jih najeli z nabiralnimi akcijami, desettisoči delavcev, uradnikov in brezposelnih. Ogromni središčni Trg del popolo je bil premajhen za okrog pol milijona ljudi, ki se je tja namenilo poslušat govore sindikalnih voditeljev.
Stavka in manifestacija sta bili namenjeni predvsem protestu proti neodgovornemu ravnanju Confindustrie, ki noče začeti pogajanj o ob novitvi delovnih pogodb iti je celo preklicala sporazum o draginjski dokladi, a sta naravno izpadli tudi kot najostrejši opomin Snadolinijevi vladi, naj menja gospe I irsko politiko, ki je doslej «obrodiia» okrog 2 miiljona in pol brezposelnih. To je izzvenelo tudi iz govorov generalnih tajnikov treh sindikalnih združenj, ki so ostro obsodili dosedanje delo vanje vlade in nedvoumno zavrnili njene napovedi o novih ukrepih v škodo izključno delovnih slojev za mašitev lukenj v proračunu.
«Brez korenitega preokreta gospodarske politike, je poudaril Lama (CGIL), je gotova perspektiva pro padanje, zaostrovanje družbenih konfliktov, poslabšanje življenjske ravni množic«. Tajnik CISL Carniti je dodal, da «ni mogoče vzeti v poštev nobenih izrednih ukrepov «iz-ven okvira gotovih pobud za reševanje vprašanj zaposlitve, razvoja Juga in ohranitve kupne moči plač. Tudi Benvenuto (UIL) je naglasil, da se bo sindikat uprl z vsemi močmi »goljufiji« novih zakonskih odlokov, ker so «žrtve nepravične, na-
ložene zgolj delovnim slojem in ne odpravljajo privilegij itj zapravljanja«. Sindikalisti so zato zahtevali, naj vlada prepriča združenje državnih podjetij, da začne pogajanja o pogodbah (in s tem izolira Confin-dustrio). Izrazili so tudi pripravljenost začeti soočanje z delodajalci o reformi ustroja plač, toda le po sklenitvi novih delovnih pogodb.
Vlada je medtem še vedno v velikih škripcih, saj se tudi včeraj gospodarski ministri niso mogli do govoriti o izhodiščih za prihodnji pro račun, kot tudi ne o nujnih ukrepih za zamašitev vrzeli 15.000 milijard v letošnjem. Po verodostojnih vesteh pa naj bi Spadolini, tudi pod pritiskom današnje nadvse uspele stavke, sklical za torek na zaupni posvet Lamo. Carnitija in Benve-nuta ter predsednika združenja državnih podjetij Massacesija.
DANES SEV BEOGRADU ZAČNE 12. KONGRES JUGOSLOVANSKIH KOMUNISTOV
Za razvoj samoupravljanja in enotnosti po načelih Titove in Kardeljeve misli
V poročilu Dušana Dragosavca obsodba etatističnih in tehnokratskih teženj ter
V poročilu Dušana Dragosavca obsodba etatističnih in tehnokratskih teženj ter poudarek na potrebi, da delovni ljudje sami odločajo o svojem delu in dohodku
(Od našega poročevalca)
BEOGRAD — Jugoslovanski komunisti se bodo danes zbrali na svojem dvanajstem kongresu, prvem po smrti Tita in Kardelja. Misel obeh velikanov jugoslovanske revolucije pa bo na kongresu vseskozi prisotna, saj je eno geslo tega zasedanja — kot že tudi republiških in pokrajinskih kongresov, prav kontinuiteta v izvajanju načel, na katerih je osnovana notranja in zunanja politika Jugoslavije. Samoupravljanje kot družbenopolitični sistem in neuvrščenost kot sistem urejanja odnosov v svetu ostajata torej slej ko prej stalnici jugoslovanskih komunistov, kljub evoluciji, ki jo terja čas in ki je posledica sprememb v svetu, pa tudi v Jugoslaviji sami.
Kongres se bo odprl z govorom predsednika predsedstva CK ZKJ Dušana Dragosavca. čigar poročilo je bilo objavljeno včeraj. V ospredju tega poročila je vprašanje odnosov v Jugoslaviji, kot element, ki je bil v zadnjem času predmet dolgih razprav in tudi polemik, bodisi ko je šlo za gospo-
darske odnose med subjekti, ki tvorijo državo, kot tudi za odnose med narodnostmi. Vsekakor pa je večji del, skoraj polovico svojega poročila Dragosavac namenil predvsem gospodarskim vprašanjem in ob u-gotovilvi, da jugoslovanska ekonomska politika ni ne pravočasno ne u-činkovito reagirala na negativne trende v jugoslovanskem gospodar-darom negativnih mednarodnih gospodarstvo ni nahajalo le pod u-darom negativnim mednarodnih gospodarskih gibanj, ampak tudi tistih sil, ki delujejo proti socialističnemu samoupravljanju; tu gre 'a ostanke etatističnih in tehnokratskih odnosov, pa tudi za drugačno delovanje proti načelom samoupravljanja. kar je imelo posledico, da je prišlo v zadnjih letih na nekaterih bistvenih točkah družbene reprodukcije do zastoja v razvijanju socialističnega samoupravljanja.
Bitka med samoupravljanjem in etatizmom, ugotavlja Dragosavac, zadobiva poteze razrednega boja za uresničevanje pravic delavskega razreda in delovnih ljudi, da sami
odločajo c dohodku in o presežku
......................................*.....................................H, ....	.............................................................................................................
ZARADI KRIZE V VOJAŠKIH VRHOVIH
iiiiiMiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiMiimg
Argentina obnavlja politične svoboščine
S 1. julijem bodo strankam omogočili politično delovanje ■ Poraz na Falklandih povzroča zaplete v armadi
BUENOS AIRES - S L julijem bodo argentinskim strankam ponovno omogočili politično delovanje, ki ga je pred 6 leti prekinil vojaški državni udar. To je prvi konkretni rezultat iskanja izhoda iz krize, ki jo je v vojaških vrhovih povzročil poraz na Falklandskih otokih.
Bodoči predsednik republike general Bignone je torej poskusil na srečanju s predstavniki strank izbiti sodu dno z obljubami po večji politični svobodi. Fronta petih najpomembnejših strank tako imenovana «Multipartidaria», v kateri so tudi peronisti in demokristjani, pa mu ni dala končnegr odgovora glede njegove zahteve o »družbenem premirju« do leta 1984, ko bi razpisali politične volitve. Navsezadnje ni Bignone seznanil strank, kako bo vodil to »prehodno obdobje«. «Multipartidaria» pa je generalu jasno povedala svoje nezadovoljstvo nad stanjem v državi in predlagala program za izhod iz krize, ki predvideva poleg točnih zapadlosti o obnovitvi političnih in demokratičnih svoboščin tudi takojšnje ukrepe v družbenem sektorju in konec spe rimentiranja skrajnoliberalnih in monetarnih teorij v gospodarstvu.
Kako težak je položaj za vojaški režim zgovorno dokazuje tudi vest, da se bo Bignone v kratkem sestal tudi s predstavnik' sindikalnih orga nizacij. Armada torej počasi pušča vajeti oblasti iz rok. saj se boji, da bi to družbene sile storile brez njenega nadzorstva. V vojaških krogih niso namreč še preboleli pekočega poraza na južnem Atlantiku. Še več, z dneva v dan se polemike in napadi v vojaških vrhovih stopnjujejo. Po zadnjih vesteh je večina generalov in članov vlade izvedela za falklandsko pustolovščino. ko so se prvi vojaki že iz-krcevali na spornem otočju. Da bi bila mera polna, prihajajo tudi na dan vesti o skrajno slabi oskrbi argentinskih vojakov na Falklandskem otočju, ki so bili prepuščeni milost in nemilost tehnološko
Kaig je odstopil
TfASHl.NGTO.N — Ameriški državni tajnik Alevander Haig je včeraj odstopil, Reagan pa je na mesto že imenoval svojega dosedanjega gospodarskega svetovalca Georga Shul-tza, ni pa povedal vzrokov tega nenadnega odstopa. Kasneje jc Haig navedel, da se je z zamenjavo v Bell hiši zastavilo vprašanje nove dolgoročnejše ameriške zunanje politike, ki bi slonela na moči in razumevanju. V zadnjih mesecih pa jc spoznal, da so v zunanji politiki postopoma skrenili z začrtane poti. zato je smatral, da je njegova prisotnost v administraciji odveč.
POSKUSI ODBORA ZA NARODNO REŠITEV LIBANONA DOKONČNO PROPADLI
Sistematično bombardiranje Bejruta Sirske enote se umikajo proti meji
Izraelska letala s« poleg bomb trosila nad obkoljenim območjem tudi letake s pozivom prebivalstvu, naj beži iz mesta - Odstop libanonskega premiera Vazana
BEJRUT. TEL AVIV — Izraelsko'po morju. V obkoljenem predelu
letalstvo je včeraj sistematično bombardiralo v preprogi obkoljene predele libanonskega glavnega me stu. Na tone bomb z visoko rušilno močjo je zravnalo s tlemi cele predele muslimanskega dela Bejruta, v katerem jt ostalo v izraelski pasti približno 450.000 prebivalcev, predvsem Palestincev. Posebne enote civilne zaščite in Rdečega križa se praktično niso premaknile iz zbirnih središč. Po nepotrebnem bi namreč postale tarče strahovitega letalskega in topovskega obstreljevanja, ranjencem pa ne bi mogle nuditi pomoči. Že štiri dni primanjkuje zdravil in krvne plazme. Izraelske ladje so doslej blokirale dotok vsake pomoči, ki jo je mednarodna organizacija Rdečega križa poslala
Bejruia sicer nimajo niti predstave o številu mrtvih.
S temi pokoli se je po vsej ve-rjetnpsti začela zaključna ofenziva, s 'katero npmerava Izrael dokončno streti politično in vojaško vodstvo palestinskega osvobodilnega gibanja. To potrjujejo tudi letaki, ki so jih sinoči trosila izraelska letala nad obkoljenimi predeli Bejruta, v katerih je poziv izraelskega poveljstva civilnemu prebivalstvu, naj takoj zbeži iz mesta proti severu in si tako reši življenie. Letaki pozivajo tudi sirske vojake, naj odložijo orožje in sc zberejo na določenih mestih.
Izraelska vojska je včeraj ves dan napadala tudi sirske sile v dolini Bekaa in severno od avtoce-
nHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiitiMMmiiiiirifiiuiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiin
Mednarodna dneva za mir
močnejšemu sovražniku.
ste, ki povezu!e Bejrut z Damaskom. Po poročilih libanonskega radia se sirski vojaki umikajo proti meji.
Dokončno so propadle možnosti, da bi se po dip omalski poti preprečilo izraelsko zasedbo zahodnega Bejruta. Včeraj zjutraj je z odbora narodne rešitve odstopil predstavnik libanonskih naprednih sil Džum-blat, ki je obtožil ZDA, da so odgovorne za genocid. Dejal je, da je vse do zadnjega upal, da si bo Wa-shinglom prevzel potrebno odgovornost in dal potrebna jamstva PLO. Vendar vse kar ZDA predlagajo je fizično in vojaško uničenje Palestincev. K temu je dodal, da se je odbor narodne rešitve spremenil v odbor za pogrebne svečanosti za libanonskim in palestinskim ljudstvom.
Ob 13. uri je odstopil tudi libanonski ministrski predsednik Va-zan. ki je skupaj z Užumblatom doslej vodil pogajanja s Palestinci. Libanonski radio je poročal, da se tako namerava izogniti odgovornosti za genocid nad palestinskim prebi valstvom. Po istih virih kaže, da Palestinci še vedno iščejo možnosti. da bi se predali. V tem obupnem položaju so navezali stike ce lo s svojimi dosedanjimi najhujšimi sovražniki falangisti, edinimi, ki razpolagajo z določeno vojaško močjo v Bejrutu, da bi se na kakšen način domenili za predajo in tako rešili kar se da še rešiti.
Kljub obupnemu položaju se še vedno nadaljujejo diplomatska prizadevanja. Osrednja pozornost je seveda namenjena ZDA. ki v sedanjem trenutku lahko edine odločilno posredujejo za zaustavitev ognja. Obenem velja omeniti tudi pobudo francoske vlade za sklic izrednega zasedanja varnostnega sveta Združenih narodov.
Pozno sinoči je posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Philip Habib sporočil, da so vse izraelske enote v Libanonu dobile ukaz, naj prekinejo ogenj.
Jugoslovani domov
4

ESPANA82
prvem delu. Sicer pa Jugoslovani s prikazano igro tudi uvrstitve med 12 četrtfinalisti si niso zaslužili.
S sinočnjo tekmo med Severno Irsko in Španijo se je končal prvi del ašpanskega mundiala». Za Jugoslavijo pa se je letošnje svetovno nogometno prvenstvo sploh končalo, saj so *plavi», po sinočnji nepričakovani zmagi Severne Irske nad Španijo, osvojili le tretje mesto v svoji skupini in tako odhajajo domov.
Za Miljaničeve varovance se je torej zmundiah končal že po
Včeraj je še Zahodna Nemčija premagala Avstrijo z 1:0 in obe reprezentanci sta tako napredovali v drugi krog. Obe ekipi pa sta igrali tako slabo, da so jih gledalci skoraj skozi vse srečanje pošteno izžvižgali.
Anglija p., je po pričakovanju odpravila Kuvajt (1:0) in je tako skupno z Brazilijo edina napredovala v četrtfinale s tremi zmagami.
Danes in jutri bo na <mun dialu» počitek, četrtfinalne borbe pa se bodo pričele v porie del jek.
(O vsem dogajanju na *mun-dialu» poročamo na peti strani).
Včeraj sta se v gledališču «F.
Prešeren« v Boljuncu pričela «Med narodna dneva za mir«, ki so .ki organizirale občine Milje, Dolina in Koper.
Številni predstavniki oblasti in posamezniki so na včerajšnjem seminarju dvignili glas za mir. za sožitje in za kruh. Spregovoril je tudi veliki dramatik senator Eduar-do De Filippo.
Danes bo velika manifestacija v Miljah. Po povorki bo na nogometnem štadionu večer, na katerem bosta sodelovala mladinski pevski zbor Glarbene matice iz Trsta in Eduardo De Filippo, ki bo recitiral svoje pesmi.
(Kroniko o včera išnjem berite na tržaški strani.)
dnevu
RIM — Italijanski zunanji minister Emilio Colombo je poslal a-meriškemu državnemu tajniku Ha: gu (ki ga ie medtem zamenjal Schultz) pismo v katerem izraža svojo zaskrbljenost zaradi ameriških ukrepov, ki zadevajo izvoz raznega blaga v Sovjetsko zvezo.
■lini......
Toplotni val spravil na kolena vse južnoitalijanske pokrajine
dela, ki ga ustvarjajo. Preprečiti je še zlasti treba, da bi prevlada ia linija, po kateri se odločitve sprejemalo na vrhovih organizacij združenega dela in družbenopolitičnih organov, brez angažiranosti delegatskih skupščin. Jugoslovanska orientacija je bila in .ie v razvoju neposredne socialistične demokrati .je, kar predpostavlja deelatizaeijo in decentralizacijo kot bistveni kom ponenti tega procesa. Prav v zadnjem času pa je proces deetati/a cije naletel na močne odpore in povečali so se pritiski etatističnih teženj na samoupravljanje.
In te težnje niso bile samo na gospodarskem področju. Dragosa-vac .je obsodil tudi pojave naciona lizma, ki jih .je ocenil kot napad na sistem federacije V zadnjem času — ie poudaril — se pojavlja nerazumevanje in zmeda o terminih kot so država in državnost, nacionalna ekonomija, enotnost tržišča. Nosilci teh terminov, ki ne razumejo bistva jugoslovanskega družbenopolitičnega sistema, se vračajo ali k buržujskemu ali k stalinističnemu konceptu države in državnosti. Prav tu se torej pojavlja potreba .jugoslovanskih komunistov, da se odločneje bore proti takim izpadom, za nadaljnji razvoj združenega dela in za okrepitev socialističnega samoupravljanja.
Poudariti pa je tudi treba, je še dodal Dragosavac. da sedanji gospodarski razvoj nujno terja povezovanje v gospodarstvu, ne samo znotraj posameznih republik in pokrajin, ampak tudi med republikami in pokrajinami v sklopu Jugoslavije. Pri razvoju samoupravljanja je treba torei tudi upošte vati nujnost, da se Jugoslavija kot seštevek republik in pokrajin, pa tudi narodov in narodnosti, res ce lovito razvija.
In tu je Dragosavac prešel na vprašanje narodnostnih odnosov ter seveda še zlasti na dogajanja na Kosovu. Obsodil .je reakcionarne in nacionalistične sile, ki izkoriščajo celo znanost in zgodovino ter pou daril, da so v Jugoslaviji vsi narodi in narodnosti, vse etnične gruče in vse. religije enake. Tako .je nedopustno, da bi kaka religija ime la tudi politične privilegije, ki jih zahteva. Kar pa zadeva Kosovo je Dragosavac poudaril, da ie prišlo do nacionalističnega instrumentali-z.iran.ja nezadovol.jstva. ki izhaja 'z vosoodarskega stanja:	izrazito
kmečko gospodarstvo se spreminja, mladina obiskuje v veliki večini ti ste šole. ki gp nudijo možnosti zaposlovanja v proizvodnji in pri-
manjkuje tej mladini primernih delovnih mest. Po drugi strani pa se pokrajina ne razvija, saj je njena stopnja razvoja v primerjavi z najbolj razvito Slovenijo 1:7,4. Ob vsem tem pa .je Dragosavac z zadovoljstvom ugotovil, da so bili doseženi rezultati za stabilizacijo stanja na Kosovu.
Zadnji del Dragosavčevega poročila pa zadeva mednarodno stanja in izhaja iz ugotovitve, da .je sedanja oboroževalna tekma eden najnevarnejših aspektov sedanjega razvoja mednarodnega stan.ia ter da so glavni nosilci tekme v jedrskem oboroževanju sicer zagotovili pripravljenost za dogovarjanje, a j* vse ostalo pri besedah. O posameznih kriznih žariščih je Dragoša vac potrdil že znana stališča Jugoslavije, ob ocenjevanju odnosov * sosedi pa je dejal, da Jugoslavija
Odnosi s sosedi
in vloga manjšin
BEOGRAD — Dušan Dragosavac je v svoje poročilo vključil tudi vprašanje odnosov s sosedi In skrb za manjšine za mejo. Ugotovil je. da so odnosi z Italijo, Avstrijo, Madžarsko, Romunijo in Grčijo dobri In da obstajajo perspektive za še nadaljnje izboljšanje teh odnosov. Poleg skupnih interesov miru in vsestranskega sodelovanja pa Jugoslavijo povezujejo s sosedi deli jugoslovanskih narodov, ki žive za mejo kot narodne manjšine in deli narodov teh držav, ki žive v Jugoslaviji. Jugoslavija jc vedno izhajala s stališča, da morajo biti narodnostni most razumevanja in prijateljstva med sosednjimi državami in da njihov nemoten razvoj doprinese h krepitvi sodelovanja Jugoslavije s sosedi.
(bbr)
ne bo nikomur dovolila, da bi jo teritorialno ogrožal.
V svojem poročilu ie torej Dragosavac za jel vso obširno družbeno in gospodarsko problematiko Jugoslavije in skušal strniti osnovna stališča, ki so bila iznesena na no-sameznih republiških in Dokra.iin skih kongresih. Njegovo poročilo ie izzvenelo v duhu velike zavzetosti za utrjevanje enotnosti in za sporazumno iskanje najustreznejših rešitev za premostitev sedanieea negativnega gospodarske?« trenirka, BOJAN BREZIGAR
iiimmiivfmmMMHHiiiiiiMiiiiiHimiiiiiiMiitiiiMiniiiHiitmmtiinii
TEDEN DNI PO NAJDBI TRUPLA V LONDONU
Smrt Roberta Caivija ostaja še zagonetka
TRST - RIM - LONDON -Pordenonski komercialist ter svetovalec Banca Ambrosiana Aldo Ro-manet bo prišel v prihodnjih dneh na urad pomočnika državnega prav-dnika dr. Claudia Coassina v Trst. Dr. Coassin je v prejšnjih dneli sproži! preiskavo v Trstu o bivanju v mestu Roberta Calvija, bankirja, ki so ga pred tednom dni našli mrtvega v Londonu.
Tržaški pravdnik se je zmenil z odv. Mariom Savoldijem iz Rima, ki zagovarja Romaneta, da ne bodo objavili datuma zasliševanja Romaneta kot priče, da bi tako preprečili navzočnost tiska.
RIM — Že 36 let niso v Italiji zabeležili tako toplega in soparnega junija kot letos. V Palermu so včeraj namerili preko 43 stopinj Celzija, enako temperaturo so zabeležili v Catanii, Trapani je imel stopinjo manj. celo na manjših otokih, ki so pod blažilnim vplivom morja, so povsod namerili preko 40 stopinj.
Hidrometeorološki urad italijanskega vojnega letalstva razlaga sedanje stanje s področjem visokega zračnega pritiska nad južnim Sredozemljem, ki zadržuje in stopnjuje soparo nad našimi kraji Obenem je nad Afriko ciklon, ki dovaja proti Italiji vroči saharski zrak.
Mimo teh znanstvenih razlag, ki so zaradi toplega udara pri Mesini
terjali življenje nekega kmeta, je sedanja vročina in suša v celoti razgalila bedni položaj srednjih in južnih pokrajin države, ki uvrščajo Italijo med države tretjega sveta, kljub temu da vztrajamo v klubu industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda.
Skoraj ves italijanski Jug je brez vode. Dragocena voda se izteka iz sitastih cevi vodovodnili omrežij, tista, ki vseeno prispe do pip, je zdravju škodljiva, saj se vodovodne cevi navadno križajo s cevmi mestne kanalizacije. Trapani hi edino mesto, kjer je župan prepovedal prebivalstvu, da pije vodo iz mestnega vodovoda. Podobno je doma la po vsej Siciliji in v Apuliji. Resnici na ljubo, v teh krajih ni bila voda več pitna vse od šestdesetih
let dalje, saj so v začetku stoletja zgrajeni vodovodi popolnoma odslužili svojemu namenu. Nekako pa je že šlo, verjetnost okužbe je bila ob večjili količinah vode manjša, o-blasti pa so že računale na določeni odstotek tifusa, paratifusa in raznih drugih želodčnih in črevesnih obolenj. Danes pa je položaj dramatičen. Vodo morajo dovažati s cisternami, dokler ne bo dež izbrisal iz spomina sedanje nuje in bodo vsi pozabili, da je treba kaj storiti.
Nič boljše ni glede požarov, saj laliko po sedanjih podatkih ugotovimo. da bomo letos skoraj gotovo potolkli lanskoletni negativni obračun ki ga ne bo odpravilo niti na novo ustanovljeno ministrstvo za civilno zaščito.
Romanet, ki je bil svoj čas obsojen zaradi goljufij v zvezi z obnovo Vaionta, je poleg Tržačana Sil vana Vittora (že v rokah policije) in izginulega sardinskega gradbenika Flavia Carbonija, ena od naj-bomembnejših osebnosti v zapletu skrivnostnega umora italijanskega bankirja. Preiskovalni organi trdijo, da se je Romanet srečal s Calvijem v hotelu •iSavoia Excelsior» v Trstu in še pozneje v restavraciji «A-driatico« v Gradežu. Romanetov zagovornik Savoldi je že izjavil, da se njegov varovanec ni srečal s Calvijem.
Sicer pa iz Londona prihajajo vesti, da so angleški preiskovalni organi vedno bolj prepričani, da gre za umor in ne za samomor. Posebno pozornost so posvetili okoliščini, da je bil Carboni morda res v Londonu skupaj s Silvanom Vittorom in Robertom Calvijem. Carboni pa menda ni stanoval v Calvijevem stanovanju, temveč v nekem hotelu skupaj z dvema avstrijskima prijateljicama.
Ugotovljeno pa je, da je dvojno stanovanje v »residencu« «Chelsea Cloisters« najel na račun dveh bogatih italijanskih poslovnežev odvetniški studio «Wood Nash and Win-ters«. Že v samem zahtevku je bilo rečeno, da mora ostati vsa zade-
va prikrita očem javnosti. Londonska policija bo odslej poročala o preiskavi le italijanskim policijskim organom.
V Rimu pa so prejšnjo noč nadaljevali zasliševanje Emilia Pellica-nija in Silvana Vittora. O poteku zaslišanja se ne ve nič stvarnega, šušlja se le. da prekrški, ki jih pripisujejo Pellicaniju, Vittoru in Carboniju ne zadevajo toliko sodelovanja, ki naj bi ga trojica nudila Calviju pri ilegalnem pobegu čez mejo, kot pa pomoč pri utajitvi bančrib malverzacij, ki naj bi jih milanski bankir zagrešil v prvih dneh junija. Govori se o milijardnem čeku dvema osebama, če ne celo o večji poneverbi na škodo Banea Abrosiona.
Odar po 1.401,5 lire
RIM — Ameriški dolar jc dosegel včeraj nov zgodovinski rekord v vrsti, ki jih je zabeležil v zadnjih mesecih v menjavi z drugimi valutami. Včeraj se je v Italiji prodajal po 1.401,50 lire. kar 14 lir dražje kot dan prej. Nov vzpon je pripisati ponovnemu povišanju bančnih obresti v ZDA. ki je plod brezobzirne politike Rea ganove administracije, ki spravlja v velike težave zlasti evropske zaveznike.
Valuta ZDA se je revalvira-la tudi v razmerju z nemško marko (2,4907 marke za dolar), francoskim frankom (6,9015) in drugimi evropskimi valutami. Odnos med njimi pa je ostal v bistvu neizpremenjen, saj je italijanska lira ohranila položaj do marke in franka, nekoliko pridobila v razmerju s švicarskim frankom, medtem ko je nekaj izgubila v menjavi z angleškim funtom šterlingom.
MEDNARODNA DNEVA ZA MIR V ORGANIZACIJI OBČIN MIUE, DOLINA IN KOPER
«NAMEST0 KLICA K OROŽJU NAJ OBVELJA KLIC K MOTIKI, KRUHU, MIRU IN SOŽITJU*
Misel je izrekel na seminarju v gledališču «France Prešeren» dosmrtni senator Eduardo De Filippo - Manifestacija se bo zaključila drevi v Miljah
gledati brez predsodkov, stranke se morajo vanjo poglobiti, drugače bo prišlo do še globljih razlik med deklaracijami predstavnikov ustanov in mnenjem preprostih ljudi. V tem smislu je zahteval večjo borbenost in poglobljenost pri ustvarjanju kulture sožitja. Ercolessijevemu izvajanju. da se je potrebno lotiti stvarnih in tudi kočljivih problemov ne moremo ne dati prav, saj je stvarnost taka, da ji načelne izjave niso več kas.
Včerajšnjemu srečanju je seveda prisostvoval koprski župan Bruno Korelič, vendar je pozdrav občine prinesel Mario Abram, ki je spregovoril v italijanščini in s tem pokazal, da je tam italijanska manjšina resnično enakopravna.
Med Abramovim izvajanjem je v dvorano prišel senator De Filippo, prišel pa je tudi drugi znameniti igralec Dario F6.
0 zavzetosti žensk za mir je v imenu žensk iz Milj, Doline in Kopra spregovorila Tatjana Turko, o problemu sožitja pa tudi Nerina Švab. Po posegu oglejskega župana pa sta povzela zaključke tajnik Stalne konference mest Jugoslavi je Milosad Milič, ki je poudaril prizadevanja Jugoslavije za mir v svetu, in njeno vlogo neuvrščene države ter za ANCI Tito Metus.
Naj zapišemo, da so bili na zasedanju prisotni predstavniki in žu pani raznih občin z obeh strani meje.
Po seminarju sta nastopila polifo-nični moški zbor iz Rude in meša ni zbor «Obala». Danes bo ob 19.30 v Miljah sprevod, ob 21. uri bo na miljskem nogometnem stadionu zaključna manifestacija. V kulturnem sporedu bosta nastopila mladinski zbor Glasbene matice in Eduardo De Filippo, ki bo recitiral svoje pesmi. Prav gotovo se bodo ljudje množično udeležili zaključka te pomembne pobude za mir in sožitje.
Včeraj sta se v boljunškem gledališču »France Prešeren* pričela mednarodna dneva za mir, na temo »Ustanove in kultura sožitja*. Ma-nifestativno prireditev so organizi rale občine Milje, Dolina in Koper pod pokroviteljstvom združenja italijanskih občin ANCI. K pri reditvi sta pristopili tudi mučeniški občini Marzabotto in Kragujevac, ki sta bili v drugi svetovni vojni priča pravemu nacifašističnemu genocidu ter stalna konferenca mest Jugoslavije. Za geslo velike prireditve bi lahko vzeli besede, ki jih je včeraj na seminarju izrekel veliki italijanski dramatik in igra lec, dosmrtni senator Eduardo De Filippo, ki je svoj poseg zaključil z vzklikom: «Klic k orožju? Kakšen klic k orožju! Naj bo klic k motiki, na takšen poziv bi se odzval tudi jaz, kljub svoji starosti.*
Prav klic k motiki, to je klic k delu. kruhu in seveda k miru je bil osnovna tema včerajšnjih posegov. Dolinski župan Edvin Švab je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril prav misel, da ni življenja brez kruha in miru; vojna je torej negacija tega, skratka, je negacija življenja. Švab se .je nato zavzel za enakopravnost, za razorožitev, za sožitje in v tem okviru poudaril zahtevo manjšine, da se ji priznajo legitimne pravice.
Miljski župan Willer Bordon je opozoril na številne lokalne vojne, ki se vršijo v svetu. Spregovoril je o tihi vojni proti ljudem, ki se imenuje lakota in nato poudaril izkušnje ljudi, ki živimo ob meji.
Omenil je pozitivne aspekte, ki se uveljavljajo in ki so lahko za zgled, v tem smislu je omenil prav osimske sporazume, ki so dokaz, da se lahko tudi kočljiva vprašanja rešijo na miren način. Bordon je zahte val zaščito vseh nacionalnih manjšin, saj pomeni nasprotovanje temu, nasprotovanje, ki pride najbolj do izraza v nacionalizmu in šovinizmu. zanikanje kulture sožitja, ki jo je treba vedno odločneje uveljavljati. V imenu deželnega sveta FJK je pobudo pozdravil predsed nik sveta Mario Colli, ki je poudaril pomembnost mirovnih manifestacij v naših krajih in nato dejal, da ne sme biti prostora za nacionalizme in da pojem dvojezičnosti ne sme pomeniti psovko, ampak pri ložnost za demokratično razpravo.
Podpredsednik skupščine SRS Jože šušmelj je omenil svetovna gibanja za mir in nato poudaril, ka ko je odprtost ljudi ob meji privedla do sodelovanja na kulturnem, gospodarskem, družbenem ih drugem področju obeh obmejnih dr žav. Že leta 1955 je bil podpisan videmski sporazum, pozneje pa je prišlo do osimskega sporazuma, ki je potrdil idejo sožitja in prijateljstva. Tudi šušmelj se je dotaknil mednarodnega položaja in poudaril vlogo, ki jo mora imeti OZN in dejal, da je vprašanje miru tesno povezano z drugačno svetovno gospodarsko ureditvijo. Pretresljivo je bilo pričevanje predstavnika občinske skupščine Kragujevca Staniša Miličeviča, ki je s številkami ponazoril, kako je mesto izgubilo v drugi svetovni vojni polovico prebivalstva; od talcev pa do borcev v NOB. Dejal je, da se podoben genocv dogaja v Li banonu. Prav tako je prikazal nesmisel vojne župan iz Marzabotta Dante Cruicchi, ki je med drugim s podatki pokazal, koliko ljudi bi lahko iztrgali lakoti in najhujši bedi, če bi vsaj del sredstev, ki jih uporabijo za vojaške arzenale dodelili razvoju in boju proti lakoti. Deželni svetovalec PDUP Ba razzutti se je zavzel za denukleari zacijo področij v naši deželi. Pred stavnik radikalne zveze Ercolessi pa je izrazil nekaj kritičnih pripomb glede poteka zasedanja, čeprav je pobudo popolnoma podprl. Ercolessi je namreč dejal, da bi bilo potrebno mimo uradnih izjav in govorov pričet' razmišljati o stvarnih razlogih, ki so privedli v Trstu do vzpona nacionalizma. Skratka, u-radne izjave nimajo učinka, na zgodovino in na sedanjost je treba
ZA OBLIKOVANJE NOVIH VEČIN
Posvetovanja se nadaljujejo Na zborovanju LpT nič novega
Danes začetek srečanja «Ragaizi in Piazza» z Eduardom De Filippom, jutri nastopa Dario Fo
Z recitalom Eduarda De Filippa na miljskem občinskem stadionu, ki bo prebral izbor svojih poezij, se bo drevi začelo v Miljah 5. mednarodno srečanje (Ragazzi in Piaz-za», ki ga prirejala miljska obči na in ljudsko gledališče La Con-trada. Svetovno znanemu neapeljskem umetniku, dosmrtnemu senatorju De Filippu bodo prrpotdrre ob 18. uri v dvorani občinskega sveta
svojo (Zgodbo o tigru in drugimi zgodbami», ki jo je italijanski umetnik posvetil Francu Basagli.
podelili častno meščanstvo Milj,
medtem ko se bo recital začel ob 21. uri.
Srečanje, ki bo trajalo vse do 6. julija, se bo nadaljevalo jutri z odprtjem kinematografske sekcije.
1' kinodvorani Volta (Ul. D’Annun-zio 3) bodo ob 18.15 predvajali film «Piso Pisello*. Na predstavi bosta prisotna režiser Peter Del Monte in protagonist, Luca Porro.
Potem ko bodo v vrtu Europa od krili kip Uga Carraja, bo na Trgu Marconi ob 21.15 uradna predstavitev srečanja. Compagnia 11 Buratto iz Milana bo nato izvedla delo *Ui-stoire du soldat* na glasbo Igorja Stravinskega, kar bo pravcata u-vertura v clou točko nedeljskega večera: na glavnem miljskem trgu bo ob 22.30 nastopil Dario Fo s
..................................................................................
OD VČERAJ SE V BAZOVICI ODVIJA III. MEDNARODNI PARTIZANSKI TABOR
Utrjevanje vezi med partizani treh sosednjih dežel kot prispevek k dobrososedskim odnosom
Danes v Križu odprtje 15. razstave domačih vin
Na prireditvenem prostoru na Klancu v Križu bodo danes ob 18. uri uradno odprli 15. razstavo domačih vin, ki jo prireja zadruga pridelovalcev vin »Kriški breg* v sodelovanju s ŠD Mladina in KD Vesna. Na odprtju bo igrala kriška godba na pihala »Vesna*, v večernih urah pa bo nastop zbora in tamburašev iz Gribelj na Dolenjskem. Današnji spored pa bo sklenil ples z ansamblom »Domači fantje* iz Divače.
OB PRISOTNOSTI 300 IZVEDENCEV IZ 15 DRŽAV
VČERAJ NA VELESEJMU MEDNARODNI DAN LESA
Poročilo predsednika Zveze trgovcev z lesom dr. Gar-dma o odnosih med izvozniki in uvozniki lesa v Italijo
Včerajšnji dan na 34. tržaškem velesejmu je bil posvečen mednarodnemu dnevu lesa, ki ga prirejajo v sklopu tržaške prireditve vse od 1952. leta. Letošnjega zasedanja, ki je bilo posvečeno prvenstveno odnosom med izvozniki in uvozniki lesa v Italijo in v druge evropske države, se je udeležilo skoraj 300 kongresistov, od katerih jih je bilo več kot 50 iz 15 tujih držav (mnogo od teh iz Jugoslavije, Avstrije, Švedske, Čila, Finske in celo iz Sovjetske zveze).
V uvodnem nagovoru je predsednik tržaškega razstavišča Toresella poudaril, da je bil Trst vedno zelo zainteresiran za probleme lesa in ob tem spomnil na razstavo »Tran-sportlegno* in na sodelovanje »celovškim velesejmom. Za njim je podal uvomo poročilo predsednik Zveze trgovcev z lesom Armando Gar-dino, ki se je zaustavil ob problemih trgovanja z lesom. Omenil je težave, s katerimi se morajo soočati
tudi v tem sektorju zaradi vsesplošne gospodarske krize, dejal pa je, da bi morali v bodoče boljše uokviriti in usmerjati izvoz in uvoz lesa, da ne bi prišlo do zmed v distribuciji in trgovanju med posameznimi uvozniki in izvozniki.
Danes bo na velesejmu Dan Indonezije. ki se ga bo udeležil tudi indonezijski veleposlanik v Italiji Kobir Sasradipura. Slednji bo sodeloval dopoldne na tiskovni konferenci o možnostih še bolj poglob ljene povezave našega mesta z In donezijo na področju ladjedelstva.
Danes slavi na Proseku 70. rojstni dan
DORA TERČIČ HUSU
Iskrene čestitke in še na mnoga leta ji kličejo mož Gue-rino ter sinovi Edi in Darko z družinama ter Sergij.
»
Razstave o nacističnih lagerjih, Pinku Tomažiču, zboru «Srečko Kosovel» in TPPZ «P. Tomažič Danes koncert Koroškega partizanskega pevskega zbora iz Celovca, jutri osrednje slavje
Razstava na sedežu Tržaškega partizanskega pevskega zbora
Z odprtjem štirih zanimivih in pa dučnih razstav na sedežu Tržaškega partizanskega pevskega zbora »Pinko Tomažič* v bazovski Kosa velovi ulici št. 1 se je včeraj pozno
popoldne pričel 3. mednarodni partizanski tabor. Namen velikega snidenja med nekdanjimi borci in aktivisti je po besedah prirediteljev iz sklopa VZPI - ANPI še utrditi vezi
vimiiiiiiiiminmiliiiMiitiiiMiiiiiiiiiiiiHHiMiitmifffifiiiiiiiiiiiimiuiiiiiitiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiimimiiiiiiiiiiiiiimidiiiiMimimfiifiHiiiiiiiHMiMiiiiiiiui
LEP USPEH STAVKOVNEGA GIBANJA V NAŠEM MESTU
Tržaški delavci so množično stavkali v obrambo dela in dravinjske doklade
Najvišji odstotek stavkajočih so zabeležili v industrijski stroki - Trgovci se niso pridružili splošni protestni akciji
V Trstu in v pokrajini, podobno kot drugod po državi, je včerajšnja splošna osemurna stavka dobro uspela. Tudi pri nas je torej delavsko gibanje množično in enotno odgovorilo na sklep Con-findustrie, ki je pred kratkim e-nostransko prekinila sporazum o premični lestvici, sad trdega in dolgotrajnega boja italijanskih delavcev in obrambno sredstvo pra ti inflaciji in nebrzdanemu naraščanju splošnih življenjskih stra škov. Delavci in njihova enotna sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL so tako ponovno opozorili Spadolinijevo vlado, da ukrepi za izhod iz sedanje težke ekonomske krize ne smejo prizadeti le delavstva in manj premožnih slojev,
V pričakovanju na seji pokrajinskega in občinskega sveta, ki se bosta sestala 12., oziroma 14. julija, se posvetovanja med strankami za a blikovanje novih večin še vedno nadaljujejo. Stranke si izmenjujejo mnenja, dajejo pa že tudi nekatere konkretne predloge o možnih rešitvah vprašanja upravljivosti v me-, stu,
O njem je sinoči, sicer bežno, spregovoril tudi tajnik Liste za Trst Giu-ricin na javnem zborovanju na Goldonijevem trgu, ki so ga listarji sklicali, da bi Tržačane obvestili (zbralo pa se jih ni po njihovem pričakovanju, saj niso niti do polovice napolnili tega trga) »o novih nevarnostih, ki naj bi pretile Krasu*. Guiricin je praktično dejal, da LpT ne more več upravljati sama ne na občini, ne na pokrajini; tudi koalicija med LpT in KD bi bila po njegovih besedah težko uresničljiva, zato pa lista predlaga (govoril je samo o občinski upravi, saj pokrajine ni sploh a menil) oblikovanje koalicije, v kateri H skupaj z njo sodelovali še pred stavniki laičnih in socialističnih sil.
Sicer pa je bilo sinočnje zborovanje LpT dokaj klavrno, saj je bilo na njem slišati vedno iste besede in demagoške parole, ki spremljajo vsako tako pobudo te mestne grupacije. Na njem so govorili bivši župan Cecovini, poslanka Benco Gruber in pa Giuricin, ki niso v bistvu povedali nič novega; bivši župan je na primer dejal, da bo Lista za Trst po izjavah odbora za mednarodno kooperacijo SRS glede destinacije da ločene površine v sežanski občini za industrijske namene in glede del, ki bi morala potekati istočasno na italijansko - jugoslovanskem obmejnem pasu. zopet sprožila boj, «da bi a simske sporazume dokončno odpravili*. Izrekel se je proti izgradnji industrijske cone tako na Krasu, kot pri Orehu in še enkrat ponovil že oguljene besede, da bi za prepa rod Trsta služila le ustanovitev integralne proste cone. »Vse mešane ca ne v sodelovanju z Jugoslavijo niso po našem mnenju koristne za tržaško gospodarstvo, ravno tako niso koristne z etničnega in političnega vidika* je še dejal.
ki itak že plačujejo hud davek inflaciji.
Po pedatkih, ki nam jih je posredovalo deže'no vodstvo CGIL, je bila udeležba delavcev industrijske stroke pri stavki, zlasti v velikih obratih, skoraj stoodstotna, kar predstavlja glede na trenutni politični položaj lep uspeh. Kot vedno je bil odstotek stavkajočih delavcev nižji v manjših o-bratih, kjer so uslužbenci podvrženi večjemu pritisku delodajalcev, kljub temu pa je bil odsto tek stavkajočih višji v primerjavi s stavkami prejšnjih let. Ta ugo tovitev velja tudi za uradnike, saj jih je po neuradnih podatkih vče raj prekrižalo roke približno 70 odstotkov.
Splošna stavka je od 10. do 12. ure popolnoma ohromila avtobusni in železniški promet, pozivu e notne sindikalne federacije pa so sc množično odzvali tudi delavci krajevnih javnih uprav (občine in pokrajine), poštni uslužbenci in tudi bančni uradniki, zaradi česar so bile včeraj v mestu mnoge banke zaprte. Stavki se niso pridružili trgovci, medtem ko so pre križali roke skoraj vsi uslužbenci veleblagovnic, ki so bile, razen Coina, zaprte. Uspeh stavkovnega gibanja dokazuje tudi dejstvo, da bo tržaški delavci v prostovoljnih nabiralnih akcijah zbrali več mi lijonov lir, ki so jih namenili potovanju kolegov na veliko sindikalno manifestacijo v Rim. Kot zna no se je omenjenega shoda, poleg krajevnih sindikalnih voditeljev, u-deležilo tudi približno petsto delavk in delavcev iz mesta in pokrajine.
in zagovarjajo svoje diplomske naloge v slovenščini. Važno življenjsko preizkušnjo so z uspehom premagale Tiziana Pahor, ki je pripravila diplomsko nalogo o pesni škem sporočilu Milana Bekarja, Marina Čebulec, ki je zagovarjala nalogo o Walterju Scottu in njegovem vplivu na hrvaško književnost v 19. stoletju, zlasti na šenoo in Neva Sferza, ki jt predstavila diplomsko delo o socialni problematiki v dramskih delih tržaškega pisatelja Josipa Tavčarja. Omenjena diplomska naloga predstavlja podrobno analizo aramske ustvarjalnosti zamejskega književnika in nedvomno koristen prispevek k poznavanju splošnega zamejskega literarnega izražanja. Izpitni komisiji je presedo-val prof. Martin Jevnikar.
med bivšimi italijanskimi, slovenskimi in avstrijskimi partizani in s tem tudi bistveno prispevati k nenehnemu izboljševanju odnosov med tremi sosednimi državami.
Kot je naglasil pokrajinski tajnik VZPI - ANPI Dušan Košuta, je smoter tridnevnega mitinga v specifičnem smislu potrditi nujo po i-zoblikovanju iskrenega medsebojnega razumevanja v miroljubnem so žitju na ozemlju Furlanije - Julijske krajine, to je sožitja med različno govorečimi državljani. V boju za dosego tega cilja morajo v prvi vrsti stati prav nekdanji borci.
Do množičnega snidenja med partizani iz Slovenije, s Koroškega in iz naše dežele ter iz italijanske na tranjščine bo prišlo sicer jutri, 27, t.m., ko bo prireditev dosegla v pa poldanskih urah vrhunec s slavnostnimi govori vsedržavnega predsednika VZPI Arriga Boldrinija, predsednika Zveze koroških avstrijskih partizanov Janeza Wutteja - Luca in člana republiškega odbora ZZB -NOV Slovenije Staneta Markiča ter bogatim kulturnim sporedom, v katerem bodo sodelovali poleg našega tržaškega še Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, Koroški partizanski pevski zbor iz Celovca, Delavski pihalni orkester iz Zagorja ob Savi, italijanski moški zbor »Tina Modotti* iz Trsta (Sv. Jakob) in a troski pevski zbor KD «Prosek -Kontovel*.
Koroški partizanski zbor pod vodstvom Branka Cepina bo sicer ločeno nastopil tudi danes ob 19. uri in upamo si trditi, da bo naša javnost z množično udeležbo hotela izkazati solidarnost našim zatiranim bratom v avstrijskem zamejstvu. Toda povrnimo se k razstavam.
Odsek za zgodovino pri NŠK je lepo pregledno uredil razstavo o Pinku Tomažiču in tovariših, ki jo je bil pripravil ob 4()-letnici II. tržaškega procesa in ponesel na Opčine, v Križ, Repen, Nabrežino in Trst ter na Prosek. Razstava zajema redke fotografske posnetke trpinov, listine, poslovilna pisma, slike vseh 60 obtožencev in še mnogo, mnogo drugega, tako npr. številke tržaškega D Piccolo di Trieste, ki je bil takrat izrazito profašistično usmerjen in je o naših padlih junakih govoril kot o komunističnih teroristih. Razstavo bi si morali o-gledati zlasti mladi, o katerih je i-mel Pinko takšno mnenje: »Vsakemu narodu mora biti mladina temelj, na katerega zida bodočnost, in to, ker je mladina najbolj pogumen in nesebičen del naroda*.
Presunljivo je na obiskovalce po
sebno vplivala fotorazstava o nacističnih lagerjih Auschvvitz, Mathau-sen idr. s posnetki, ki jih ne moreš in ne smeš pozabiti, tako so grozotni in hkrati bodrilni v smislu, da ne smemo dopustiti, da bi se kaj takega še ponovilo, kot je na panojih tudi zapisano. Razstavo je pripravilo VZPI - ANPI.
V organizaciji TPPZ «Pinko Tomažič* pa sta razstavi o delovanju našega partizanskega vokalno - instrumentalnega ansambla in o koncertiranju Pevskega zbora jugosla vanske armade «Srečko Kosovel*. Obe razstavi pa še ono o koncentracijskih taboriščih so uredili člani mladinskega odbora TPPZ. Zbor «S. Kosovel* je imel zametek na a friških tleh, deloval je od 6. 9. 1944 do 22, 6. 1946, koncertiral je 131-krat v osmih državah, tako tudi v Parizu ob konferenci o miru. V njem je bil tudi pevovodja TPPZ Oskar Kjuder. Razstava o našem partizanskem zboru je seveda po svečena njegovi lO-letmci bj, odraža vol;o po se mnogih takih jubilejih.
(dg)
V PROSTORIH SKD ^TABOR»
NA OPENSKEM BIENALU VEČ ŽIVIH TALENTOV
V Prosvetnem domu na Opčinah so sinoči odprli sedmi bienale umetnikov amaterjev, ki ga prireja SKD »Tabor*. Kot je poudaril umetnostni kritik Milko Bambič, pa ne gre v celem za amaterje in v resnici je med 22 razstavljavci (tudi iz naše matice), ki so dali na ogled 35 likovnih storitev, marsikateri živ talent. Videli smo olja na steklu naivcev, intarzije, linoreze, risbe in perorisbe pa olja na platnu, eden od slikarjev - samoukov je še dijak, drugi je sicer amater, v resnici pa pravi umetnik, tretji, Sežan-čan, izhaja iz Hlavaty.jeve šole in tako naprej, tu pa je tudi Stojan Zafred, ki zaradi mrtvouda ne ma re rabiti rok pa si pomaga, in še kako kakovostno, z usti. Skratka razstava na dobri kakovostni ravni, kakor je naglasil sam Bambič.
Odprta bo do 4. julija, sicer ob delavnikih od 17. do 20., ob prazničnih dneh pa tudi od 10. do 12. ure.
Bienale, ki torej ne more biti zgolj amaterski, kot je poudaril tudi predsednik Društva zamejskih likovnikov Deziderij Švara, .je žlahtno uokvirila kulturna prireditev, v kateri so sodelovali Olga Knez - Stojkovič z branjem lastnih poezij, pianistka Nika Frančeškin, ženski in moški pevski zbor »Tabor* pod vodstvom Sveta Grgiča in folklorna skupina SKD «Tabor» pod vodstvom Stojana Petarosa.
Svečanost ob 150-letnici Assicurazioni Generali
Danes bo ob 9. uri v gledališču Verdi slovesna svečanast 150 letnice zavarovalniške družbe Assicurazioni Generali. Slavnostni govor bo imel predsednik družbe odv. Enrico Ran-done, slavnosti se bo udeležil podtajnik ministrstva za industrijo sen. Rebecchini, ki bo zastopal vlado.
škem trgu, za plesno zabavo pa je paskrbel openski ansambel »Zvezde*. Prireditev je torej res zelo lepo uspela, Mladinski krožek od Banov se zato prisrčno zahvaljuje vsem nastopajočim, vaščanom in vsem tistim, ki so prispevali, da je pobuda naletela na tako zanimanje.
Pokrajinski kongres proletarske demokracije
Danes ob 16. uri se bo začel v Cappelli Underground pokrajinski kongres Proletarske demokracije. Uvodno poročilo bo imel Raffaele Dovena. Kongres se bo nadaljeval jutri ob 9. uri na sedežu stranke v Ul. Torretta 1, ko bodo izvolili delegate za vsedržavni kongres DP, ki bo od 1. do 4. julija v Milanu.
V sredo zvečer pri Banih uspešno kresovanje
Tudi pri Banih so v sredo člani novoustanovljenega Mladinskega krožka priredili prijeten kresni večer in tako obudili star vaški običaj. Prireditev se je odvijala na pristnem vaškem borjaču, tako da so bile s cvetjem okrašene stare hiše naravni slikovit okvir celotnega sporeda. V imenu organizatorjev je prisotne pozdravila Kristina Ka vačič, v kulturnem programu pa so prve nastopi' vaške mladinke, ki so ob spremljavi harmonikarja Zdenka Vidalija lepo zapele venček narodnih motivov. Sledil je nastop ženskega zbora »Tabor* z Opčin,, ki ga vodi Sveto Grgič, nakar se je številndfnir ojičibstvi^ pr^dpt^vilj tržaški kanfavtor Paolo Pri viter a.
Veličasten kres je zagorel na va
• Združenje trgovcev na drobno iz Trsta je na pobudo skupine prodajalcev salam odločilo, da bo vsako leto podelilo poklicno nagrado najbolj zaslužnim prodajalcem. Pobuda spada v sklop uveljavljanja poklicnosti tržaških trgovcev.
• Miljska občina sporoča, da je rok za predložitev prošenj za dodelitev zasebnih zemljišč za izgradnjo na področju za ljudske in cenene gradnje v kraju Fonderia, podaljšan do 3. julija.
Kino
Ariston 21.30 «Un mercoledi da leoni*.
Ritz 16.00 «Per la pelle di un pa liziotto*. Alain Delon. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden Zaprto za počitnice.
Grattacielo 17.00—22.15 »Spranga la porta... arrivano i vidni di časa*. J Belushi; D. Aykroyd.
Fenice 17.30 «Sesso matto*. G. Gian-nini. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 «Zomby II.*. Prepa vedan mladini pod 14. letom.
Aurora 17.00 «Heavy metal*. Prepa vedan mladini pod 14. letom.
Cristallo 17.00 »Solo per i tuoi occhi*. Roger Moore.
Moderno 16.00—22.00 «11 padrone e 1’operaio*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00—22.00 »Lovo sensation love*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Captol 17.00 «Ford Bronx»
Vittorio Vcneto 16.30 «L'assoluzione». Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.30 «Penitenziari». Prepa vedan mladini pod 14. letom.
Radio 15.30 «Pornostory 1980*. Prepovedan. mladi« pod 18. letom.
Lumiere 16.30 «1 tre dell’operazione drago*. Bruce Lee.
Na pobudo Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem so sinoči na stadionu «1. maj* po delil: spominske značke Osvobodil ne fronte aktivistkam in aktivistom od Sv. Ivana, s Kolonje in iz Podlo njerja. To .je prva tovrstna svečanost, v tržaškem predmestju, potem ko so spominske značke že podelili a k tivistom dolinske, devinsko-nabre žinske, zgoniške in repentabrske ob čine ter Opčin, Proseka - Kantove la, Križa, Trebč, Gropade. Padrič in Bazovice. Aktivistkam in aktivistom od Sv. Ane in s Kolonkovca pa bodo spominske značke OF podelili na svečanosti, ki bo v nedeljo, 4. julija, v prosvetni dvorani PD Rov te - Kolonkovec. Takšno Dodeljeva nje bo v kratkem še v Skednju in v Barkovljah, .jeseni pa bo sklepna prireditev ob podeljevanju spomin skih priznanj aktivistom iz mest -nega središča.
* Sinočnjo slavnost, ki se je je u-
OB 1OO-LETNICI SMRTI HRVAŠKEGA PREPORODITELJA JURAJA DOBRILE
SINOČI NA POBUDO ZDRUŽENJA AKTIVISTOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Podelili so priznanja OF aktivistom od Sv. Ivana, iz Podlonjerja in s Kolonje
Na videmski fakulteti diplomska naloga o delih Josipa Tavčarja
Na Inštitutu za vzhodnoevropske .jezike in književnosti pri fakulteti za tuje jezike in kulturo videmske univerze so v sredo z uspehom zagovarjale diplomsko nalogo tri zamejske Slovenke. Naj omenimo .da je videmska fakulteta edina v Italiji, kjer študenti lahko predstavijo
Danes se bodo v Trstu zaključila slavja ob stoletnici smrti istrskega hrvaškega preporoditelja, pore-ško - puljskega in nato tržaško • koprskega škofa ter člana poreške-ga deželnega sveta in dunajskega parlamenta Juraja Dobrile. Slavje, ki so ga pod pokroviteljstvom Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti pripravili Čakavski sabor iz Pulja, Društvo duhovnikov sv. Cirila in Metoda iz Pazina, Povije-sno društvo Istre iz Pulja ter lstar-sko književno društvo Juraj Dobri-la iz Pazina, se je začelo 17. t.m. v Zagrebu, na sedežu JAZU, nadaljevalo naslednjega dne v Pazinu z znanstvenim simpozijem o Jur ju Dobrili, njegovi vlogi in njegovem času ter naslednjega dne z odkritjem dveh njegovih doprsnih kipov, enega v Tinjanu in drugega v Poreču, ter z odprtjem razstave v njegovi rojstni hiši v vasici Je-ženj. Danes pa se bo, kot smo rekli, slavje zaključilo v našem me stu s polaganjem venca na njegov grob na tržaškem mestnem pokopališču ter nato s cerkveno svečanostjo v katedrali pri Sv. Justu, kjer je bil Juraj Dobrila dolgo let najprej župnik in pozneje tudi škof.
Na grobu velikega Istrana bo ob I ristijo današnji svečanosti najprej spre- ' no* p
govoril reški nadškof m metropolit msgr. Josip Pavlišič, za njim bo spregovoril tudi pomočnik predsed nika Komiteje za kulturo in prosveto socialistične republike Hrvat ske Milan Rakovac, tržaški škof msgr. Lorenza Bellomi bo na grobu odmolil krajšo molitev, msgr. Lojze Škrlj pa bo imel krajši govor. Sledil bo, kot smo rekli, še obisk v tržaški katedrali, kjer je predviden liturgični obred, na katerem bo pel pevski zbor iz Opatije.
Do tu poročilo, vendar se tu ne moremo ustaviti. Ko sm > v Pazinu pred dobrim tednom sledili znanstvenemu simpoziju, na katerem je 12 zgodovinarjev, sociologov in dru gih strokovnjakov razčlenjalo bogato ustvarjalno življenje Juraja Dobrile smo z zadovoljstvom prisluhnili uvodnim besedam p oreško puljskega škofa dr. Dragutina Ne žica, ki je med drugim rekel, da je bilo sodelovanje državnih in cer kvenih oblasti pri organiziranju tega slavja (občudovanja vredno» V Trstu pa so v določenih krogih, seveda vedno istih, kar vzplamteli, ker da jugoslovanske oblasti izko
za svojo «jugonacionalistič■ najprej spre- I no* politiko sleherno priložnost in
so pripravljene sodelovati celo s cerkvijo, s katero sicer niso v prijateljskih odnosih. Nekdo drugi iz istih krogov je bil nekoliko bolj «pa pustljiv* in je milostno pristal, naj bi se slavje ob stoletnici smrti Juraja Dobrile končalo v Trstu, vendar je tržaškemu škofu msgr. Lorenzu Bellomiju predlagal naj bi svečanost predložil nekam na periferijo mesta, seveda ali vsaj verjetno zato, da bi cerkveni obred, ki je na programu danes okoli poldne ne oskrunil katedrale sv. Justa.
Res je. že zaživa so Dobrilo določeni italijanski krogi zmerjali z vzdevkom «ttescovo contadino», ker je prihajal s kmetov, toda Dobrila je prišel tudi v Augustineum na Dunaju, ki je dajal škofe za vse veliko avstro-ogrsko cesarstvo. Postal je velik človek, ki ga je sam cesarski Dunaj visoko cenil. Dobrila je bil torej le eden izmed tržaških škofov neitalijanov. Verjetno ni bil najslabši, kajti za mnogimi njegovimi kolegi Italijani in neita-lijani ni danes niti sledu. O njem
Kolo zelenega mercedesa ji je zmečkalo stopalo
Na prehodu za pešce na Trgu Li-
I beriš je včeraj opoldne mercedes pa se še vedno piše in razpravlja. I beneške registracije s kolesom o-
ro De Cesare iz Ul. Commerciale 148/4, ki je bila namenjena v Ul. Geppa. Voznik se po vsej verjetna sti sploh ni zavedel nesreče, saj je kar zavozil dalje, ne da bi se ustavil. Dekle so z zasebnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico, kjer so jo zdravniki sprejeli na ortopedskem oddelku. Zaradi zmečkanega stopala desne noge z domnevnimi kostnimi poškodbami se bo morala zdraviti 30 dni. Poriesrečenka je znala povedati policiji v bolnišnici le, da je bil mercedes zelene barve.
deležilo lepo število Slovencev od Sv 1 plazil po desni nogi 19-letno Barba-Ivana in iz Podlonjerja, .je s kraj- 1 rn np Cesare iz Ul. f.nmmprriaU šim nagovorom odprl mladi doma čin VVili Mikac, ki je slavljence in goste pozdravil v imenu Odbora za vrnitev in uporabo svetoivanskega narodnega doma in pa krajevnih kulturnih društev S. Škamperle in Union. Med publiko je zlasti pozdravil goste: jugoslovanskega kon zula Aleksandra Nikoliča, tajnika SKGZ Duška Udoviča, predstavnika Obalnakraškega odbora ZZB Rastka Bradaškjo, predsednika Zveze vojnih invalidov Dušana Furla na ter zastopnike krajevnih sekcij VZPI - ANPI. Sledil je nastop me šanega zbora »Rdeča zvezda* iz zgoniške občine, ki je pod taktirko Janka Simonete ubrano zapel venček borbenih in narodnih pesmi, ter recitatorjev, gledališkega igral ca SSG Jožka Lukeša in domačinke Mirjani Koršič, ki .je program tudi napovedovala.
O pomenu podelitve priznanj bivšim borcem in aktivistom je nato spregovorila predsednica Združenja aktivistov tržaškega ozemlja Neva Lukeš, ki je med drugim dejala, da vsa slovenska javnost spremlja borbo domačinov, da bi oblasti končno vrnile Sv. Ivanu njegov Na rodni dom »Upamo in želimo,* je nadaljevala Lukeševa «da bo vaša peticija naletela pri pristojnih or ganih na razumevanje. Če pa bo potrebna še borba za dosego tega cilja, potem vam zagotavljamo, da bomo prav mi aktivisti v prvih vr stah v tej borbi.* Ob tem je govornica izrecno pohvalila mlade člane krajevnih kulturnih društev, ki so s požrtvovalnim delom prispevali k uspehu sinočnjega oode ljevanja in pa prizadevno tajnico združenja Anico Udovič, ki se je potrudila in poskrbela, da bi pre jeli to pomembno priznanje vsi, ki so si ga resnično zaslužili.
Po podeljevanju spominskih odličij .je občinstvo še na kratko pozdravila tudi svetoivanska narečna pesnica Marija Mijot, ki je prav pred kratkim slavila 80. rojstni dan. Lepo prireditev so sklenili ob zakuski in ob borbeni partizanski pesmi.
Pretep se j'e končal
s prijavo sodstvu
Leteči oddelek tržaške kvesture je včeraj prijavil sodstvu 31-letnega Luigija Del Savia iz Ul, Montebello 24 zaradi povzročitve telesnih pa škodb. Del Savio naj bi 16. junija v neki gostilni v Istrski ulici med pretepom udaril enega od klientov v obraz, zaradi česar se bo moral le ta zdraviti 20 dni.
Smrt v trgovini
Osebje Rdečega križa je v četrtek popoldne poseglo v trgovini obutev v Ul. Ponriares, kamor so ga poklicali zaradi nenadne slabosti 69-let-nega Emilia Rancilia s Trga Stare mitnice 11. Zdravnik RK je le uga tovil smrt moškega, po vsej verjetnosti zaradi srčne kapi. Ranoiliova hčerka Maria Grazia je zdravniku vedela povedati, da je njen oče te dalj časa bolehal na srcu.
Ponesrečenka iz Boljunca podlegla poškodbam
V noči med četrtkom in petkom je v glavni bolnišnici podlegla poškodbam hude prometne nesreče 62-let-na Maria Cvitic por. Kucic iz Ba Ijtinca 67, ki je v četrtek popoldne v Dolini z mopedom trčila v tovornjak. Policijski urad v tržaški bolnišnici je prvotno napačno sporočil, da se je pokojnica pisala Zviticich.
• Ob prazniku patrona miljske občine bodo lahko trgovine v Miljah danes, dopoldne odprte, kot bo predvideva županova odredba.
Ženski in moški pevski zbor Tabor ter društveni odbor izrekajo ob izgubi dragega moža, očeta in nonota VIKTORJA SOSIČA (Peračevega)
iskreno sožalje vsem svojcem.
VZPI.ANPI
vabi na
III. MEDNARODNI PARTIZANSKI TAROR
26. In 27. junija v Bazovici Danes ob 16. uri odprtje kioskov.
Ob 19. uri koncert Koroškega partizanskega pevskega zbora iz Celovca.
Od 21. ure ples z ansamblom «The Lords*.
Poučne razstave in dobro založeni kioski.
Zadruga pridelovalcev vin tržaške občine (KRIŠKI BREG* - Sv. Križ pri Trstu
s sodelovanjem
KD Vesna in ŠD Mladina
vabi na
XV. RAZSTAVO DOMAČIH VIN
26. in 27. junija v Sv. Križu
DANES, 26. junija, ob 18. uri otvoritev XV. RAZSTAVE in pokušnje domačih vin ter nastop godbe na pihala »VESNA* Križ; ob 20.30 nastop mešanega pevskega zbora in tamburašev «KUD NIKO ZUPANIČ* Griblje.
JUTRI, 27. junija, ob 10.30 odprtje kioskov; ob 18. uri nastop baletne skupine SKD Tabor z Opčin, koncert godbe na pihala »VESNA* ter nastop baletne skupine ŠD »MLADINA* iz Križa; ob 20.30 TOMBOLA z bogatimi dobitki.
OBA VEČERA PLES. Igra ansambel «DOMAČI FANTJE* iz Divače.
Pršut, klobase, piščanci, čevapčiči.
Vljudno vabljeni
ŠK DOMIO
priredi 26., 27. pri Domju
in 28. junija 1982, na športnem igrišču
TRADICIONALNI ŠPORTNI PRAZNIK
DANES, 26. junija,
ob 14. uri odprtje kioskov ob 15. uri kolesarska dirka amaterjev ob 17. uri nogometna tekma članov «Domio - Radvanje* (Maribor) od 20. ure dalje ples
JUTRI, 27. junija
ob 14. uri odprtje kioskov ob 16. uri tekmovanje v briškoli od 20. ure dalje ples ob 22. uri tekmovanje v valčku
V PONEDELJEK, 28. junija ob 17. uri odprtje kioskov od 20. ure dalje ples ob 22. uri žrebanje nagrad
Vse večere vas bo zabaval ansambel POMLAD.
Delovali bodo založeni kioski, specialitete na žaru in domača vina VABLJENI!
»r	*
OSNOVNA ŠOLA Pv VORANC in KD V. VODNIK priredita
lutkovno predstavo MARTIN KRPAN
v torek, 29. junija, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Bo-1 juncu.
Nastopajo učenci osnovne šole P. Voranc.
Vabljeni
ŠENTJAKOBSKO KULTURNO DRUŠTVO
vabi
ob desetletnici svojega delovanja na prireditev, ki bo jutri. 27. t.m.. ob 10.30, v društvenih prostorih, Trst, Ul. Con-cordia 8.
Odbor ŠKD
Razna obvestila
Zaključni nastopi Glasbene matice. V ponedeljek, 28. junija, ob 20.30 na šoli Glasbene matice klavirski recital Rosande Kralj.
Fotografije z Izleta v Bosno, k; jih je posnel Mario Magajna, so na razpolago v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 40.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 26. junija GRUDA
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.41 — Luna vzide ob 10.59 in zatone ob 0.49 Jutri. NEDELJA, 27. junija EMA
Vreme včeraj: temperatura ob 12. uri 27 stopinj, zračni tlak 1012.3 mb rahlo pada, veter 5 km na uro za-hodnik, vlaga 67-odstotna, nebo jasno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 24,9 stopinje.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30 Ul. SetteTontane 39. Trg Unitš 4. Ul. Commerciale 26 Trg XXV A prile 6. Sesljan. Opčine.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Drevored XX Settembre 4. Ul. Ber ninj 4
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drevored XX Settembre 4, Ul. Bernini, Sesljan, Opčine.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel 732 627, predpraznična od 14 do 21 ure in praznična od 8. do 20 ure. tel 6R 441
LEKARNF V OKOLICI
Boljunec: tel 228-124, Bazovica: tel 228 165, Opčine: tel. 211(101, Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
tC'1--., , .-V.'!..
S®
«Ragazzi» — Pod pokroviteljstvom AS. T. RA — AGIS
V. mednarodno srečanje «Ragazzt In Plazzaa v Miljah — Trst
od 26. junija do 6 julija Otvoritveni večer danes, ob 21. uri Občinski stadion v Miljah (Trst)
EDUARDO DE FILIPPO recitira izbor svojih pesmi
SLOVESNOSTI OB OBČINSKEM PRAZNIKU V SOVODNJAH
Miljska občina — Ljudsko gledališče La Contrada ETI «Ra-gazzi* — Pod pokroviteljstvom AS. T. RA - AGIS
V. mednarodno srečanje ffRagazzI in Plazza*
v Miljah — Trst
•
od 26. junija do 6. julija
Jutri, 27. junija, ob 22.15
DARIO FO — «Storia della tigre e altre storie*
Vstopnina 8.000 lir - ARCI -prijatelji srečanja 4.000 Ur. Informacije in rezervacije pri UTAT Pasaža Protti Trst tel: 694U6, v Miljah pri Avtonomni letuviščarski ustanovi, tel.: 040/273259.
Razstave
V galeriji TK v Ul. sv. Frančiška 20 se nadaljuje razstava znanega slovenskega umetnika Gabrijela Stupice. Urnik galerije se sklada z urnikom Tržaške knjigarne.
Izleti
0 industrijski krizi na Goriškem ostra polemika med KD in PSI
SPDT priredi enotedenski planinsko - turistični izlet v Črno goro na Durmitor od 20. do 28. 8. skupno z obalnim planinskim društvom Koper. Vpisovanje in informacije na sedežu ZSŠDI Ul. sv. Frančiška 20/11 do vključno sobote, 10. julija, število mest omejeno.
SPDT javlja, da bo odhod avtobusa na izlet v Trento jutri, 27. junija ob 6.15 izpred sodne palače.
KD Rovte-Kolonkovec priredi jutri, 27. junija, izlet v Auronzo (Misurin-sko jezero). Za informacije telefonirati na št. 811614 od 12. do 13. ure.
f Čestitke
Danes praznuje rojstni dan MIRANDA BANDI iz Prebenega. Obilo sreče In zdravja JI voščijo mož Evgen ter sinova Edi in Davorin.
Pri Zupanovih v Križu bo danes ugasnil 26. svečko naš LJUBO. Vse lepo mu vošči kriška klapa.
Danes slavi rojstni dan nai predsednik LJUBO KOŠUTA. Odbor KD Vesna mu iskreno čestita in mu vošči vso srečo. Čestitkam se pridružuje delovni svet kulturnih društev zahodnega Krasa.
Izleti
Društvo slovenskih upokojencev in goriška zveza VZPI obveščata izletnike na Koroško za četrtek, 1. julija, da bo odhod avtobusa s Travnika ob 5.45 in izpred gostilne Primožič (Paulin) ob 5.55. Prosimo bodite točni. Na razpolago je še nekaj prostih mest!
ši. V soboto zvečer se bodo namreč predstavili z zanimivim programom otroške telovadbe.
Seveda ne bo manjkalo, tako zagotavljajo prireditelji, kulturno društvo Danica in športni odsek, pri ložnosti za razvedrilo in zabavo ter seveda za odličen prigrizek. Prireditev bo, tako kakor že vrsto let, na Largi.
Prizadevanja usmerjena v krepitev gospodarstva celotne naše skupnosti
Podelitev občinskih priznanj za uspehe in prizadevanja na področju gospodarstva, kulture in športa ■ Govor župana Vida Primožiča ■ Kulturni spored z nastopom otroškega zbora iz Gabrij, ženskega zbora iz Sovodenj in harmonikarjev
S slavnostno sejo občinskega sve-1 ta, podelitvijo priznanj in krajšim kulturnim sporedom, so v Sovod-njah, v četrtek zvečer, počastili 24. junij, obletnico obnovitve upravne avtonomije. Ta dan so namreč pred dobrim letom določili za občinski praznik ter ga lani, ob 30-letnici tudi prvič slovesno počastili. Prireditev je bila v Kulturnem domu v Sovodnjah, ob udeležbi lepega števila občanov, gostov, članov de legacij iz pobratenih in prijatelj skih občin Škofja Loka, Nova Go rica, Smederevska Palanka in Me dicina. Med gosti smo med drugimi opazili Štefana Cigoja, generalnega konzula SFRJ- v Trstu, dr. Mirka Primožiča, predsednika TO SKGZ za Goriško in dr. Maria Lavrenčiča, župana doberdobske občine.
Slovesnost se je pričela s pozdravno pesmijo pred kratkim obnovljenega ženskega zbora iz Sovodenj ter z lepim nastopom otroškega pevskega zbora iz Gabrij, ki ga vodi Anton Klančič. V. slavnostnem govoru je župan Vid Primožič poudaril pomen samostojnosti pri upravljanju skupnih zadev in pri uravnavanju lastnega gospodarskega in splošnega razvoja. «Ko smo se pred dobrim letom odločili proslaviti 30-letnico upravne avtonomije, nismo to storili samo zaradi formalnosti, običaja, ali ker se pač tako spodobi.
Odločili smo se zavestno in ker smo hoteli poudariti pravi pomen, ki ga je samostojnost na upravnem področju imela in ga še ima za našo skupnost*, je uvodoma dejal župan ter ob tem dodal, da bi bili brez te pridobitve kot Slovenci najbrž potisnjeni v položaj manjšine kakor se je to zgodilo v Podgori, Štan-drežu, pa še kje v bližini Gorice.
Župan Primožič je v nadaljevanju govora dejal, da so prizadevanja upraviteljev, kljub temu, da so polno zaposleni z uresničevanjem tekočih zadev, usmerjena tudi v pripravo srednjeročnega načrta posegov, zlasti na področju gospodarstva. V ta cilj so usmerjena prizadevanja za ureditev obrtniške cone v Rubijah in so bili v zvezi s tem že storjeni tudi prvi konkretni koraki. «Večjo pozornost pa bo treba v prihodnje posvečati tudi razvoju kmetijske dejavnosti*, je dejal Primožič.
«Krepitev gospodarskega potenciala naše skupnosti je eno od jamstev za njen obstoj in razvoj na tem Jcoščky, zemlje, na prepihu med vzbpdom in zahodom. Prav tako smo prepričani v nenadomestljivo "(dogo' 'živahne in ustvarjalne kulturne in'športne dejavnosti in bodo torej v podpiranje pobud na tem področju tudi v bodoče namenjena naša prizadevanja*.
Dokaz in potrditev takšnih izbir so tudi p iznanja, plakete za uspehe in prizadevanja na gospodarskem. kulturnem, športnem in splošno družbenem področju, ki so jih v četrtek podelili prvič, odslej pa jih bodo podeljevali občanom in ustanovam, ki delujejo v občini, vsako leto. Dobitniki občinskega priznanja so letos: Franc Čaudek, za uspeh pri krepitvi gospodarstva domačega kraja. Frančiška Buzin za aktivnost na področju zborovskega petja ter Kmečko-delavska posojilnica za dolgoletno delovanje v dobrobit posameznikov in celotne skupnosti.
Na četrtkovi slovesnosti v Sovod njah so podelili častna priznanja tudi Viktorju Žaklju in Jožetu Šu-šmelju. I ivšima predsednikoma občinskih skupščin Škofja Loka in Nova Gorica ter Saveriju Rožiču in Štefanu Bukovcu. V imenu nagra jencev se j* zahvalil Viktor Žakelj.
Naj povemo še. da se je kulturni spored izpolnil še z nastopom ženskega zbora in treh mladih harmonikarjev. delegacija zveze borcev pa je položila venec pred spomenik pri ' ipanstvu.
V četrtek zvečer so na Peči odprli, v okviru prireditev ob občin skem prazniku, 2. razstavo in po kušnjo domačih vin. na sporedu pa so bile tudi tekmo v odbojki. Drevi bo na Peči nastopil mešani zbor Rupa-Peč, jutri zvečer pa bo nastop AFS France Marolt iz Ljubljane.
Vprašanje industrijskega razvoja Goriške je v zadnjem času predmet mnogih polemik med tukajšnjimi političnimi silami in sindikati in te polemike so se še bolj zaostrile po ponedeljkovem občnem zboru Zveze goriških industrijcev. Na tem je podpredsednik deželne vlade in odbornik za industrijo De Carli obtožil goriške poslovne ljudi, da se ne znajo znajti v krizi, da nimajo idej in da mora zaradi tega deželna uprava po sili razmer sprejemati ukrepe, ki so sicer omejevalni, kar se tiče števila zaposlenih, so pa istočasno edini in zahtevajo veliko denarja. Istočasno je De Carli ostro polemiziral z nedavnim stališčem občinskega sveta v Gorici, ki je sprejel resolucijo o podgorski predilnici.
Občinski svet in tudi sindikati so namreč zavrnili stališče De Carlija, ki želi podpreti prizadevanja indu-strijca Burgija. Ta namerava zgraditi sodobno opremljeno tekstilno tovarno, v kateri bi našlo zaposlitev le 250 ljudi. Med investicijami bi bilo tur’i posojilo dežele v štiriletnih obrokih po osem milijard lir vsak. Poleg tega predloga naj bi ■ obstajan je predlog dosedanjega upravitelja tovarne Romani ja, ki želi deželno podporo 5 milijard lir za ‘'Vta»lčtftdtv vodenj-' tovarne. V tem času bi se nadaljevala dopolnilna blagajna, nadaljnjih nekaj sto ljudi pa bi se predčasno upokojilo. Tovarna pa naj ne bi imela nobene bodoče razvojne možnosti.
2di se. da so tudi v deželnem svetu različna gledanja. Demokristjani baje podpirajo Romanija. njihovega eksponenta in so zaradi tega javno napadli načrte De Carlija. Na go-riškem županstvu prav tako napovedujejo oster odgovor njegovim izvajanjem.
Včeraj pa je na to demokristjan-sko stališče z neobičajno ostrim tonom odgovorilo pokrajinsko tajništvo socialistične stranke, v obrambo De Carlija. Socialisti obtožujejo demokristjane, da vodijo goriško politiko že 30 let in da niso v tem času znali dati resnih predlogov za rešitev go-riškega gospodarstva. Če ima KD resne predloge, naj jih da v javno razpravo. Ni pa moč nadaljevati z jokanjem, meni tajništvo PSI. Če je KD zmožna rešiti industrijsko krizo na Goriškem, naj to napravi sama in hitro. Drugače pa naj pusti delati tistim, ki želijo investirati v obnovo goriške industrije nad 50 milijard lir.
Prepričani smo. da se bo polemika nadaljevala z ostrimi toni. čeprav je včeraj v Gorici predsednik deželne vlade Comelli uporabil pomirjevalne besede.
V Bocnu si letos obetajo zelo ugodno turistično sezono. Slednja namreč v tem letoviščarskem središču Posočja traja neprekinjeno skozi vse leto. Prihajajo gostje iz raznih tujih držav, pa seveda tudi iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin. K ugodni sezoni so veliko prispev ale ugodne snežene razmere na Kaninu, kjer imajo najvišje ležišče zimskošportno in smučarsko središče v Jugoslaviji. Na smučiščih je še zmeraj 140 centime trov snega. Vzpenjače na smučišča delujejo ob petkih, sobotah in ob nedeljah.
Na Vrhu pripravljajo poletni praznik
Na Vrhu bodo imeli ob koncu prihodnjega tedna tradicionalno poletna prireditev. Tridnevno praznovanje se bo pričelo že v petek, 2. julija, nadaljevalo v soboto, zaključilo pa v nedeljo, 4. julija, ko bo v dopoldanskem časi) na sporedu množičen pohod po Krasu na progi dolgi okrog i2 kilometrov, zvečer pa nastop folklorne skupine Tehnik iz Škofje Loke.
Tokrat bodo del programa za vaški praznik prispevali tudi najmlaj-
MLADINSKI KROŽEK GORICA
Napovedani družabni ples v Kulturnem domu v Gorici za danes je odpovedan.
Srečanje internirancev na Kostanjevici pri Gorici
Na Kostanjevici nad Novo Gorico bo jutri, v nedeljo, ob 10. uri po našem času tradicionalno srečanje nekdanjih zapornikov, pristašev Osvobodilne fronte. Gre za tiste prve zapornike iz širšega območja Primorske. ki so jih fašistične oblasti dale aretirati spomladi leta 1942 ter so potem preživeli daljši ali krajši čas v zaporih v Gorici, na Kostanjevici in v Zdravščini. Pozneje so jih preselili v razna fašistična taborišča, tako največ v taborišče Frascati pri Rimu. Zapornikov je bilo nekaj tisoč, med njimi veliko žensk.
Po srečanju na Kostanjevici bo ob 11.30 po našem času v hotelu Park delovni sestanek udeležencev. Obravnavali bodo zlasti zbiranje gradiva. ki naj celovito osvetli obdobje ob prvih aretacijah pristašev OF na Primorskem. Tudi letošnje srečanje in sestanek sta pripravili občinska organizacija Zveze borcev in Komisija za bivše politične zapornike, internirance, izgnance in vojne ujetnike. Vabljena je tudi delegacija sorodnega združenja (ANED) iz Gorice.
Božidar Jakac razstavlja v Kanalu
V Kanalu so včeraj zvečer slovesno začeli prireditve in manifestacije ob Kogojevih dnevih 82. Gre za prireditve v počastitev znanega slovenskega glasbenika in kulturnega delavca Marija Kogoja, ki je bil ro-
Kino
Uoricu
CORSO 18.00—22.00 »Delitto al risto-rante cinese*. T. Milian in E. Ca navalle. Barvni film.
VERDI 18.00—22.00 »Profondo ros-so* Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.30—22.00 »Orgie di a dolescenti*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Iršič
EXCELS10R 18.00-22.00 »Posizioni particolari*.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Buddi - bud di*.
l\ova ('.orico in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Beg na divji zahod*. Ameriški film. 22.00 »Poštar vedno dvakrat zvoni*. Ameriški film.
SVOBODA Danes zaprto.
DESKLE 19.30 »Lev v srcu*. Jugoslovanski film.
jen v Kanalu. Letošnje manifestacije so pripravili Kulturna skupnost novogoriške- občine. Krajevna skupnost in prosvetno društvo »Soča* v Kanalu.
Po otvoritvi in priložnostnih govorih so v Galeriji Rika Debenjaka (slednji je odličen predstavnik slovenske likovne tvornosti) odprli razstavo risb in grafik, del akademskega slikarja Božidarja Jakca. Posvečene so osebnosti in življenju glasbenika Kogoja, saj so razstavi dali naslov »Kogojev prostor in čas*. Prireditve in manifestacije ob Kogojevih dnevih '82 bodo trajale do sobote, 3. julija.
Na Lokvah dirke oslov
Jutri, v nedeljo, 27. junija, z začetkom ob 13. uri po našem času bodo na Lokvah tradicionalne dirka oslov. Gre za izvirno in zanimivo turistično in družabno prireditev. Dirka je na primer lani privabila veliko število tekmovalcev, tudi ia naših krajev. Tokrat se bo dirke U-deležilo 13 oslov, ki so v lasti zasebnikov na območju štirih severnoprimorskih občin. Program bo popestril nastop najbolj popularnega slovenskega komika Vinka Šimeka-Sraufcigerja.
Tekmovanje na Lokvah prirejajo podjetje Avtopromet iz Nove Gorica, organizacije tega podjetja za turizem, in hotel »Poldanovec* na Lokvah.

GORIPLAST s.N.c.
LASTNIKA PAHOR IN SGUAZZIN
Nova trgovina — Ul. Mazzini. 4 — GORICA — Tei: 33656
strokovnjaki za termične, akustične in kondenzne izolacija
postavitev vseh materialov (stenskih tapet, podov, pleskanja, moquettes. stenskega blaga in obešenih stropov) s specializiranim osebjem
• popravila in vzdrževanje nepremičnin
DEŽURNA LEKARNA V GORILI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Bassi, Ul. Don Bosco, tel. 32551.
fliiiiMiuitvmrtiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiMiMitiiiiiiiiHiimHiuiiiiimiiMtmttiiiitiiiiiiiiiiHitHfiiitittiiimiitiiiM
NA SEJMIŠČU ESPOMEGO TRI DNI VINSKI SEJEM
Kaj in kako z našimi vini? Na to vprašanje skušajo odgovoriti na goriškem sejmišču, kjer so včeraj odprli vinski sejem z naslovom »Bac-co 82». Gre za prvi poskus sejma vin in tistih kmetijskih strojev, ki pridejo v poštev za potrebe vinogradnikov. Razstavljavcev je sicer malo, saj so za ta sejem uporabili le enega od treh paviljonov na goriškem Espomegu. Razstavlja 22 vinogradnikov in podjetij, med temi tudi nekateri Slovenci iz briškega področja ter dve zadružni kleti iz sosednjega jugoslovanskega območja. Poleg tega pa razstavljajo ne katera podjetja tudi kmetijske stroje in naprave za vinogradništvo in kletarjenje.
Sejem bo odprt tudi jutri in v ponedeljek. Jutri bo v dvorani razprava o vinu, o proizvodnji in njegovi prodaji. Napovedani so govori raznih strokovnjakov. V ponedeljek pa se bodo na sejmišču sešli trgovci. Seveda bo na sejmišču na voljo tudi pokušnja vina.
Na včerajšnji otvoritvi so spregovorili predsednik trgovinske zbornice Lupieri, predsednik Združenja enotehnikov Salvador in predsednik deželne vlade Comelli. Slednji je v svojem govoru omenil, da je bil prvi zaščiteni vinogradni okoliš naše dežele prav v goriških Brdih in da je treba dati proizvodnji vina veliko podpore, kajti taka specializirana vinska proizvodnja nudi mož nosti dobrega zaslužka in bo pone sla slavo naših vin v širši svet.
Pijte pivo
mm™
za vroče poletne dni in
mineralno vodo
ki osvežuje in odžeja
čas počitnic
Julri pričetek delovne akcije Kras 82
Jutri se bo v Kostanjevici na Krasu pričela republiška mladinska delovna akcija Kras 82. Otvoritvena slovesnost bo ob 16.30 po jugoslovanskem času. V prvi izmeni bodo delali mladi iz Ljubljane, Metlike. Mozirja in člani MDB Rdečega križa Slovenije.
V JAMLJAH PRIREJAJO SE DANES IN JUTRI
2. PRAZNIK ŠPORTA
Danes: ob 15. uri odprtje kioskov, ob 16. uri turnir v odbojki, ob 20.30 ples z ansamblom Lojzeta Hledeta.
Jutri: ob 10. uri odprtje kioskov, ob 13. uri slikarski ex tempore za mladince do 14. leta. ob 15. uri finale odbojkarskega turnirja, ob 18. uri kulturni program, ob 20:30 ples z ansamblom Taims in tekmovanje v valčku.
Na razpolago specialitete na žaru in pristna domača kapljica
KDOR KUPI AVTOMOBIL
aana
PREJME
od 300.000 do 1.000.000
UR PONUDB
0asiuieni„
Zastopnik FIAT GORICA - Korzo Italia 169 Tel. 84093 - 84256 - 83131
r
SLOVENCI, DEMOKRATI, PROTIFAŠISTI!
VSI V ŠTANDREŽ NA OTVORITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB
Jutri, 27. junija 1982, ob 10.30
GORIŠKA TRGOVINSKA ZBORNICA ZA INDUSTRIJO, OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO
2Bacco82
Razstavišče ESPOMEGO
GORICA, 25. - 28. junija
razstava - prodaja in pokušn|a deželnih vin salon abinacije belih vin s siri
razstava vinogradniških in kletarskih pripomočkov gastronomija in glasba
BMW nima skrivnosti za tiste, ki stopajo v njegov svet

Ce premišljujte o svojem prvem avtomobilu Serle 3 BMW, stopate v naš svet. Odkrijte ga člmpre|: zastopniki BMW vam nudijo možnost, da boste njihovi gosti
no
v Miinchnu in vas čakajo, da vas seznanijo o vsem, kar bi še radi zvedeli ter da vam izreče|o svojo dobrodošlico v svetu BMW.
BMW vas vabi, da odkrijete vse skrivnosti svojega prvega BMW
la informacije:
ATICAR AUTOEST S.p.A. — GIEMME AUTOEST S.p.A. —
Ul. Trleste 145 - GORICA tel. 87159 - 81147
Ul. C A. Colombo 1 tel 40184
TRŽIČ
In spet so zagoreli kresovi

til
-
"MSTgn 'ju*
,*	^	'■	« 'i • - J®-
V sredo zvečer so po tržaški okolici in ponekod celo v samem predmestju ponovno zagoreli svetoivan-ski kresovi, kar priča, da naši ljudje še vedno gojijo staro tradicijo kresovanja. V posameznih vaseh, koder so prižgali kres, se je okoli njega zbrala vsa vas. Na gornji sliki vidimo kresovanje v Padričah
Letošnja «mostra» v Pesaru j« jugoslovanska in madžarska
Skupno je bilo prikazanih kar 137 filmov > Dobro se je odrezal Madžar Jancso, prav tako dobro tudi Jugoslovan Zika Pavlovič
PESARO — Letošnja «Mostra in-ternazionale del nuovo dnema* v Pesaru, osemnajsta po vrsti, nam je predstavila okvirni pregled jugoslovanske in madžarske kinematografije. Kot je običaj za pesar-ško manifestadjo, je uradni spored pričela skupina latinskoameriških filmov: simbol povezave z lanskoletno manifestacijo, ki je bila posvečena ravno latinsko ameriškim kinematografijam. Letos je »Mostra* prikazala skupno 137 filmov v najavljenih programih, porazdeljenih v štirih mestnih kinodvoranah, kar predstavlja novost letošnje prireditve. Poleg tega lahko vključimo v seznam še nad šestdeset filmov, vključenih v program tržnega sejma.
Pesarška manifestacija se je v zadnjih letih »spremenila od festivala, kot je bila do ’70 let, v študijsko inštitucijo* kot je izjavil Lino Micciche, direktor »Mostre*. Tovrstno vlogo, edino na svetu, če izvzamemo cSemaine Internationale de la critique», ki pa je vključena v tisti veliki stroj, kot
......................................................................................................................................................................................................................................•iiiiiiiiiihiiin
ŠOLSKE IN DRUGE KULTURNE PRIREDITVE
Folklorno srečanje «laplešimo, zapojmo
V soboto, 19. junija se je zaključilo 5. srečanje otroških folklornih skupin Zaplešimo, zapojmo, ki ga vsako leto prirejata, pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev, kulturni društvi Rdeča zvezda iz Saleža in Tabor z Opčin: to sta tudi med prvimi društvi, ki sl) začela gojiti otroško folkloro pri nas. Srečanje je hilo kot vedno razdeljeno na dva dela, prvi del je bil v soboto 13.6. v Zgoniku, drugi del pa teden kasneje na Opčinah. Vsega skupaj se ga je udeležilo več kot 260 otrok, ki jih vodi osem vaditeljev.
Na Opčinah se je zvrstilo na odru 10 otroških folklornih skupin, kol gosta sta nastopila otroški pevski zbor Vesela pomlad pod vod šivom Lucije čač in Franca Pohajava ter ansambel Zvezde pod vodstvom Franca Pohajača- Prva je nastopila najmlajša skupina športnega društva Mladina iz Križa. ki jo vodi Anka Kocjančič, s prikupnimi otroškimi igricami, na to so se zvrstile mlajša skupina kulturnega društva Rdeča zvezda iz Saleža pod vodstvom Neve Fer* luga z belokranjskimi plesi, najmlajša skupina slovenskega kulturnega društva Tabor z Opčin pod vodstvom Mirte Čok in Dunje Sosič s primorskimi plesi, srednja skupina ŠD Mladina, ki jo vodi Anka Kocjančič, z drugim spletom primorskih plesov, starejša skupina KD Rdeča zvezda pod vodstvom Neve Ferluga z zelo lepim spletom dolenjskih plesov, srednja skupina SKD Tabor pod i odstvom Anke Kocjančič s prekmurskimi plesi, starejša skupina »D Mladina pod vodstvom Anke Kocjančič s koroškimi pleši, sta rejša skupina SKD Tabor pod vodstvom Stojana Petarosg z zagorskimi plesi, starejša skupina ,<iD Mladina pod vodstvom Anke Kocjančič s koroškimi plesi in še naistarejša skupina SKD Tabor pod vodstvom Stojana Petarosa s plesi iz Like.
V Zgoniku je nastopilo devet skupin: prisotni sla bili seveda obe skupini KD Rdeča zvezda, ki ju vodi Neva Ferluga, z dolenjskimi in belokranjskimi plesi; od drugih skupin so se predstavile mlajša skupina osnovne šole Ivan Grbec iz Skednja pod vodstvom Tamare Pavletič s plesi iz Bele krajine, skupina osnovne šole Ba zoviški junaki iz Rojana pod vodstvom Adriane Margon s plesnimi igricami, srednja in starejša skupina osnovne,šole Fran Venturini( iz Bol junca 1**1 -vodstvom Ade Pangerc / gorenjskimi plesi, starejša skupina osnovne sole Ivan Grbec iz Skednja pod vodstvom Tamare Pavletič s stiliziranim ple som, starejša skupina ŠD Mladina pod vodstvom Anke Kocjancic s štajerskimi plesi in najstarejsa skupina SKD Tabor pod vodstvom Stojana Petarosa s plesom iz Ra žaiua
Izredno zanimanje za otroške folklorne skupine se je začelo pred n-kaj leti. sedaj pa kaze. da se je nekoliko umirilo. Ko govorimo o otroških folklornih skupinah, ne moremo uporabljati istega merila kot za odrasle. Ker se otroci v skupinah menjavajo, ni mogoče ustvariti stalnega repertoarja, va ditelji pa morajo izbirati vedno nove piese in opustiti tudi kak izredno posrečen splet. Zaradi tega je razumljivo, da ni mogoče govoriti o kakšnem posebnem na pvedku. Opaziti je bilo sicer ne kaj več1 uglajenosti, vsaj pri ne katerih skupinah in zlasti pri no sah - vedno več skupin se odloča za stilizirane a skrbno pripravlje ne noše. ki se ogibajo kičavosti kar je za te skupine kar najbolj prav.
Nekateri vaditelji že vrsto let skrbijo za razne skupine, vendar j, le v redkih izjemah opaziti
osebno rast vaditelja pri vodenju skupine. Opazni so bili sicer rezultati seminarja o otroški folklori, ki ga je priredila lani jeseni Zveza slovenskih kulturnih društev, vendar le kar se zunanjega aspekta tiče. Še vedno ni vsem dovolj jasno, kaj naj pomeni folklorni ples za otroka in kaj mu lahko da, da ne sme poslati le sitnost več ali priložnost, da se v pisani oblekci razkazuje na odru staršem, ampak možnost, da se s plesom priuči skladnega gibanja, in, predvsem, da na najbolj neprisiljen način spoznava bistven sestavni del naše kulture.
BOJANA VATOVEC
Zelo pestro dejavnost šole «Fron Milčinski
Tudi v letošnjem šolskem letu je bilo življenje na naši šoli bogato prireditev in drugih dejavnosti.
Pod Vodstvom učiteljic so otroci nastopili na prireditvi ob miklav-ževanju, na Prešernovi proslavi ter na bolj obsežni prireditvi ob zaključku šolskega leta, ki je bila posvečena desetletnici poimenovanja šole ter desetletnici podelitve prvih bralnih značk na Tržaškem. Ob tej priložnosti so otroci zelo lepo podali igri «Kako so Butalci izbirali grb* in «Volk pred sodiščem*. Na vseh prireditvah se je izkazal tudi pevski zbor, ki ga že več let vodi prizadevna učiteljica Novela Carli. Zbor je bil deležen
HIHIIIIIIIIIMHIIIIH II	Hill llllllllimill lili III Hlinili III tllllf* KIHI IIIIIIMM
Prireditev šolarjev šol dolinskega ravnateljstva
Dne 27. maja t.l. so vse osnovne šole dolinskega ravnateljstva priredile skupno zaključno šolsko prireditev v občinski telovadnici v Dolini,	.
Nad 280 učencev osnovnih šoj iz Milj, s Peska, iz Boršta, iz Mač-kolj, šole »Ivan Trinko* iz Ric-manj, »Marc. Samsa* od Dornja, »Prežihovega Voranca* iz Doline in »Frana Ventucjnijr^iz Boljunca je nastopiltt v pfeštrefn programu, ki je obsegal zborovsko petje, pri zorček s petjem in rajanjem na pravljično temo, prizor in recital na terno miru, lepenko s prikazom razvoja odnosov med Slovenj ci in Italijani v Trstu v tem sto-’ letju, folklorne plese, končno je sledil še telo adni nastop, s kate rim je mladina nastopala na letošnjem dnevu mlado.su v Beogradu. Za zaključek so vsi' učehci 'skupno zapeli Boštjančičevo Naš Kras. Gostje in številno občinstvo, ki je napolnilo telovadnico, je s pozornostjo sledi’o prograr u in z aplavzi nagradilo male izvajalce.
V našem ravnateljstvu organiziramo skupno prireditev vsako drugo leto, ker se nam zdi, da je taka skupna šolski manifestacija, kjer drug drugemu igramo, se spoznamo in še bolj povežemo med seboj, izredno pozitivna za učence, učitelje, starše, za celotno skupnost in za slove iško šolo nasploh. In ker lak masovni nastop šolarjev in tako številnega občinstva naše gledališče ne zmore sprejeti. moramo nastopati v občinski telovadnici. kjer se srečujemo t velikimi tehničnimi problemi, ki nam jih pomacajo reševati starš’-, društva in dolinska občinska uprava.
Učitelji
Delitev
bralnih značk nabrezinskim srednjesolcem
Zadnji dan šolsKega leta so na-brežinski srednješolci preživeli v prijetnem vzdušju, ob izbra ni slovenski bese.'i in prijetnih zvokih narodne pesmi. Prireditev je bila zjutraj v dvorani »I. Gruden*.
Občinstvu se je najprej predstavil šolski pevski zbor. pri ka terem je sodeloval nad osemdo set pevcev Ob spremljavi harmo nik so pod vodstvom prof. Marte Repini zapeli tri pesmi, poseben aplavz je žela izvedba Bilečanke.
Častni gost na prireditvi je bi) književnik Boris Pahor. Njemu je bil posvečen recital »Onkraj pe kla so ljudje*, ki ga je s Pahor jevimi besedili sestavila prof. Ve ra Ban. Ob glasbeni podlagi Smetanove Moje domovine so tretje šolci interpretirali značilne avtor-
jeve odlomke od otroških let prek libijske izkušnje do medvojnega Trsta pa skozi živinske vagone do nemških taborišč in nazadnje do potrjevanja življenjskih vrednot v povojnem času. Pisatelj sam je nato po prisrčnem nagovoru podelil Grudnove bralne značke 35 dijakom in vsem skupaj priporočil, naj ljubijo slovensko knjigo v vsakem trenutku svojega življenja.
; V nadaljnjem sporedu so se zvrstile še druge točke. Učenci 3. B razreda so s flavtami, kitaro in Orffovimi instrumenti izved i lom bardsko pesem Serafin, skupini flavt iz I. C in II. A razreda pa so zaigrali nekaj narodnih. Sest prvošolk je pod vodstvom prof. Sonje Milič izvedlo ritmično vajo z obroči.
Prireditev je zaključil za to priložnost sestavljeni štiričlanski narodno zabavni ansambel, ki ga je pripravila prof. Rosanda Kralj. Dve harmoniki, trobenta in klarinet so razveselili prisotne s šestimi poskočnimi skladbami.
Upravičene so bile besede rav nateljice, ki je ob zaključku pozdravila občinstvo in dejala, da gre nastopajočim in prirediteljem pohvala in zahvala za tako prijetno vzdušje in dobro raven prireditve. s katero se je šolsko leto zaključilo.
v. t.
polival tudi na revijah »Pesem mladih* in »Naša pomiad* v Kulturnem domu.
Na povabilo KD Lonjer-Katinnra so otroci nastopili z »Butalci* in s pevskim zborom tudi v Lonjerju.
Nadalje je bila naša šola prisotna na športnem tekmovanju in na olimpiadi na' stadionu 1. maj. Otroci so se pomerili tudi v šahu in se lepo uvrstili. Udeležili so se tudi vseh izletov, ki jih je organiziralo Slovensko planinsko društvo v okviru Športne šole. Naj gre naša zahvala požrtvovalnim vodičem.
V okviru Ljudske univerze je deloval tečaj dikcije, Športna šola pa nam je dala na razpolago vaditelja za telovadbo.
/.e tradicionalni izleti, ki jih prireja Združenje staršev, nudijo otrokom in “štarisem, poleg-‘razvedrila, da se od blizu seznanijo z raznimi kulturnimi in zgodovinskimi žaiiffiUvcstmi v matični domovini. V prejšnjih letih smo obiskali rojstne kraje Jurčiča, Prešerna. Finžgarja, Milčinskega in Tavčal-ja. Obiskali smo tudi šolo-spomenik in spomenik padlih v Cerknem, Begunje, dolino Drage, božjo pot na Brezjali. Izlet pred dvema letoma pa smo posvetili
Beneški Sloveniji. Obskali smo Trčmun, rojstni kraj ter tudi zadnje počivališče Ivana Trinka, božjo pot na Stari gori ter spomenik padlim partizanom na Matajurju. Letos pa nas je pot peljala na griček Sv. Lovrenca, kjer je pokopan naš »goriški slavček* Simon Gregorčič ter v bolnico Franjo.
Starši smatramo, da so, poleg rednega pouka, tudi take dejavnosti koristne za pravilen razvoj naših otrok.
Odbor Združenja staršev
je Cannes, prevzela v drugi polovici '70 let s predstavitvijo brazilske, sovjetske, latinsko ameriške kinematografije in s pregledom na hollywoodsko proizvodnjo. »Mostra* je torej prilika, da se filmski kritiki in zgodovinarji po-bliže spoznajo z »norimi* kinematografijami, ki so že dalj časa nepoznane v zapadnem svetu, kljub temu, da dosegajo vidne uspehe po raznih mednarodnih festivalih (glej primer Kusturice lani v Benetkah, pa tudi letošnje izide festivala v Cannes). Letos smo lahko poglobili poznavanje jugoslovanskega in madžavskega filma s poudarkom na '70 leta.
Madžarsko kinematografsko produkcijo je najbolje (mislimo na kvantiteto in kvaliteto predstavljenih del) predstavljal Miklos Jancso s 13 filmi, ki segajo od leta 1958 do 1981. Spomnimo se le nekaterih naslovov: Agnus Dei, Allegro barbaro, Madžarska rap-sodia. Tiranovo srce . .. Menimo, da je umetniška figura tega režiserja tista, ki je najbolj izstopala v uradnem in informativnem sporedu pesarške manifestacije. Estetska originalnost in kulturna razsežnost so glavni označevalci Jancsojevega filmskega dela in ga tako postavljajo v. ospredje vidnejših vzhodnoevropskih cineastov skupaj z Wajdo in Tarkovskim. Ostali prikazani madžarski izraznem filmi so v primerjavi z gnusom Jancsa estetsko manj močni a kljub temu na zelo visokem nivoju, skupno točko in glavno značilnost madžarskih filmov lahko dobimo v uspešnem razvozlavanju sodobnih tematik in tradicionalnih elementov ljudske kulture, ki se v različnih filmih pokažejo na različne načine: seganje po odda-i ljenih vaških tradicijah, prizorih in družinskih običajih, predvsem pa uporaba glasbe, ki nesporno označuje narodnostno pripadnost te kinematografije. Vse to vključeno v zelo izviren pristop do zgodovne, izražen v filmski obliki.
Na drugi strani je jugoslovanski film najbolje predstavljal Žika Pavlovič s filmi Hajka, Rdeče klasje, Let mrtve ptice in Nasvidenje v-naslednji vojni. Pavloviča poznamo že iz zadnje retrospektive slovenskega filma v Gorici in iz predvajanj v tržaškem Kulturnem domu. Kritika ga je v Pešam pozitivno sprejela in izrazila željo, da bi ga lahko podrobneje spoznata, 'Po vsej verjetnosti so bo želja italijanski javnosti., uresniči-la in Sicer v M odeni z ~dWBWP trospektivo Pavlovičevih filmov.
Jugoslovanska kinematografija je bila prikazana v njeni specifiki republiških in narodnostnih kinematografij: vsaka republika je predstavila vsaj po en nacionalni proizvod. Kosovo je zastopal celo film v albanskem jeziku. ,
Slovenski film je predstavljalo osem del petih režiserjev: Franci Matjaž Klopčič in Žika Pavlovič. O Pavloviču smo že govorili; kar precej zanimanja je vzbudil M. Klopčič posebno s filmom »Vdovstvo Karoline Žašler*. kot primer preseka sodobnega kmečkega življenja v protislovni situaciji med tradicionalnim življenjem na kme tih in izselitvijo v industrijsko mesto, zaradi česar nastopijo notranji konflikti v zvezi z idealom (v tem primeru kmečko življenje), ki nima več nobene realne osnove v okolju. Naj omenimo še F. Slaka
in njegovo »Krizno obdobje*, kot prikaz novih trendov v jugoslovanski kinematografiji zaradi nekaterih uspešnih eksperimentalnih potez.
Poleg sporeda filmov so organi zatorji pripravili še okrogli mizi o obeh kiematografijah danes. V razpravi o jugoslovanskih razmerah na filmskem področju smo razbrali iz ust predavateljev naslednje: jugoslovanska kinematografija ni niti od daleč režimska, saj v Jugoslaviji ni državne cenzure, ampak so avtorji prepuščeni lastni svobodni izbiri tematik za svoje ustvarjalno in umetniško de lo; značilnost le-te je kritična obdelava tematik; končno, prav zaradi tega jugoslovanski film ni le golo poveličevanja lastne družbe nc ureditve, ampak povod za širšo diskusijo v vseh forumih in s tem pozitivno opravlja svojo družbenopolitično funkcijo.
Ob zaključku naj omenimo še, da bo naslednja »Mostra* predstavila vrsto azijskih kinematografij.	IGOR PRINČIČ
JUTRI V MRZLI RUPI
Odkrili bodo tri obeležja
IDRIJA — Ob prazniku krajevne skupnosti Vojsko nad Idrijo bodo jutri, v nedeljo, 27. junija v Mrzli Rupi ob 10. uri svečano odkrili spominski obeležji padlim kurirjem kurirsk > relejne postaje P-6 in na relejni postaji P-6.
Padli kurirji so Ivan Kokošar -Jan, komandir P-6. iz Čekovnika, ki je padel 24. junija 1943 v Trnovskem gozdu, Oskar Žižmond -Gašper iz Vogrskega, ki je padel 21. septembra 1943 v Godoviču in Miroslav Šuligoj - Gortan iz Gorenje Trebuše, ki je padel 17. junija 1943 v Idrijski Beli.
Kurirska postaja P-6. ki jo je ustanovil štab Soškegr cdreda 31. decembra 1942 sredi gozda v Za-klavžah med Mrzlo Rupo in Čekovnikom nad Idrijo, je delovala do kapitulacije fašistične Italije septembra 1943. Kurirj.' s P-6 so red no vzdrževali zvozo s kurirskima postajama P-5 na Brinovem griču pri črnem vrhu nad Idrijo in P-7 na Vršeh nad Čepovanom.
Navedeni spominski obeležji bo do postavili nekdanji partizanski kurirji Primorske s sodelovanjem družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Vojsko.
S to svečanostjo bt^de, letos Vojskarji združili tudi praznovanje svojega krajevnega praznika. Voj skarji praznujejo svoj krajevni praznik dejansko 23. junija v spomin na 22. in 23. junij t943, ko so italijanski fašisti ubili tri va ščane, požgali nad trideset domačij z vsemi gospodarskimi poslopji vred, 24 vaščanov pa odgnali v zacore. Fašisti so se na ta način maščevali za poraz, ki so ga doživel 22. junfia v Razorih pri Mr zli Rupi. Tega dne je namreč sku pina borcev Gregorčičeve brigade ped poveljstvom komisarja briga de narodnega heroja Ivana Tur šiča - Izteka napadla italijanski po licijski avtobus, v katerem je bilo 20 fašistov. V boju je ‘rilo ubitih
15	fašistov, štirje so bili hudo ra njeni, enemu pa je uspelo pobeg riti. Partizanski plen: 3 stojnice,
16	pušk, 19 pištol in druga vo’8 ška oprema. JOŽE OBLAK
Dva uspela koncerta in lepa razstava
V preteklih dneh sla dva absolventa šole Glasbene matice pripravila dva samostojna klavirslca koncerta. V Ricmanjih se je predstavil Stojan Kuret, v Borštu pa Rosanda Kralj. Oba izhajata iz klavirskega oddelka prof. Vojmirja Demšarja.
Spored Stojana Kureta, ki ga naše občinstvo pozna in ceni tudi kot izvrstnega dirigenta Mladinskega pevskega zbora Glasbene matice, je obseg el dela L. V. Beethovna,
J. Brahmsa, F. Liszta in C. De bussgja.
Rosanda Kralj, ki se sicer z u-spehum udejstvuje v Nabreiini kot članica dekliškega pevskega zbada in vodja otroškega pevskega zbora, je na koncertu prav tako izvajala dela J.S. Bacha, Chopina, C. Uebtissvja in C. Francka.
Koncerta obeh absolventov Glasbene šole GM sta pokazala solid no tehnično pripravljenost in s mi sel za muzilcalno podajanje. Šte-
vilno občinstvo v Ricmanjih m v Borštu pa je najboljši dokaz, da zna naš človek visvlui ceniti de lo, ki ga opravlja Glasbena šola Koncert Rosande Kralj pa je nu dil tudi priložnost, da je KD Slovenec iz Boršta svečano zaključilo svojo bogato in vsestransko u spelo etnografsko razstavo z naslovom <tlz naše preteklostih ter tudi razstavo slik Demetrija Ceja. Ob tem bomo dodali, da si je raz stavo ogledalo veliko ljudi.
nad-
parla-
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Sreča je v zgornjem strop ju
11.15	Hribi v luči
12.15	Srečanje z umetnostjo
12.30	Check-up - oddaja o medicini
13.25	Vremenske razmere
13.30	TV dnevnik
14.00	Breve gloria di Mister Mif-fin
14.35	Športna sobota
16.30	Trije nečaki in majordom
17.00	TV. dnevnik .Flash
17.05	Immersione
18.10	Izžrebanje loterije
18.15	Nabožna oddaja
18.25	Posebna oddaja iz mfinta
18.50	Knjige za poletje
19.45	Almanah jutrišnjega dne
20.00	TV dnevnik
20.40	Dancing Paradie
21.45	Roma in saccoccia - 2. epizoda
22.45	Mi in lakota ,
23.10	Programi prihodnjega tedna
23.25	TV dnevnik in Vremenske razmere
23.45	Stroji za učenje - šolska oddaja
Drugi kanal
10.00	Bis
12.30	Scoop! Med kulturo - prireditvijo in novostmi
13.00	TV dnevnik ob 13. uri
13.30	Scoop - 2. del
14.00	TV film, Veseli zdravniLi
14.30	Trimesečni obračun - film
16.00	Tip Tap Klub
17.45	TV dnevnik - Flash
17.50	Programi prihodnjega tedna
18.05	TV dnevnik - Dribbling
18.45	Izžrebanje loterije
18.50	Srce in -utrip i
19.45	TV dnevnik
20.40	Denar v žepu
21.30	Cavalcata d’eroi - film
23.15	Večerni dnevnik - ob koncu Atletika - Torino
Tretji kanal
15.00	SNP: Anglija - Kuvajt
16.30	Varese: Kolesarstvo
17.00	Povabilo Lo spione - film
18.45	Programi prihodnjega tedna
19.00	TV dnevnik
19.35	H pollice
20.00	Vsi na oder
20.40	Buddenbrookori - po roma nu Thomasa Manna, 10. e-pizoda
21.40	Beseda in osebnost
22.15	TV dnevnik
22.50	Folkitalia - 5. epizoda
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	Poročila
9.05	Ciciban, deber dan: Na po čitnice
9.25	Gusarji kapitana Gancha
9.55	Tehtnica za natančno teh tanje
10.25	Palčki nimajo oojma
10.55	10. kongres ZKJ, neposred m prenos
13.00	Ljudje in zemlja - ponovitev
17.15	Poročila
17.20	Boško Buha - jugoslovanski film
19.20	Naš kraj
19.35	Zlata ptica
19.40	Risanka
19.50	Cik-Cak
19.54	TV in radio nocoj
19.56	Zrno do zrna
20.00	TV dnevnik
20.55	Vremenske razmere
20.57	Propagandna oddaja
21.00	Izterjevalec - kanadski film
22.25	Propagandna oddaja
22.30	Zrcalo tedr i
22.45	Kronika kongresa ZKJ
23.15	Jazz na ekranu
23.50	Poročila
Koper
18.00	Z nami pred kamero
18.05	TV D - Vesti
18.30	Glasbena oddaja
19.30	TVD - Stičišče
20.15	TVD - Danes 20:30 Noč - čelov, film
igrajo: M. Mastroianni, Jeanne Moreau,1 Monica Vitti
22.00	TVD. - Danes
22.10	Mundial 82:
Nemčija - Avstrija' ponovitev
Zagreb
18.45	Mali koncert
19.00	Povsem osebno: Marko- Ri stič
2LO0 Kdo neki tam poje - jugoslo vanski film
22.45	Kronika 12. kongresa ZKJ
23.15	V soboto zvečer
TRST A
7.00.	8.00.10.00.13.00.14.00.17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dčbro jutro po naše; 8.10 Almanah: Videti,.ve--deti, vaditi; 8.45 Glasbene skice;
9.30	Onkraj zvezd: 10.10 Koncert;
11.30	Poldnevniški razgledi: Izbrani listi; 12.00 Nas anu ziitra, danes in jutri - Beležka; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi'pisci;
14.30	Poslušali boste; 14.55 Naš je zik; 15.00 Diskoteka je vaša; 15.30 Dijaška tribuna; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Izidor Predan*»žganjarji*; 18.45 Vera in naš čas.
h]Q KOPER V11':	■'?
(Slovenski program)
7.00,	7.3Q, 8.25, 14.00, 15.00, 17.00 7.10 Glasba za dobro jutro; 7.15 Obvesiha in ekonomska propaganda; 7.37 Objave; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, TV in filmski •porod; 8.28 Zaključek; 8.30 Val 202; 14.00 Na-valu radia Koper; 14.15 Kinospored; 14.30 Reportaža iz zamejstva; 15.10 - 16.00 Predstavitev oddaj, g'asba, informacije; 15.55 Ekonomska propaganda; 16.00 Dogodki in odmevi; 17.30 Glasb, po željah; 17.15 Objave in zabavna glasba; 17.30 Počitniški vrtiljak;, 17.50 Zaključek s pregledom novic,
KOPER
(Italijanski program)
7.30. 8.30, 13.30, 16.30, 19.30 Dnevnik; 9.30, loA 11.30, 12.30,, 14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 7.00 • 9.30 Glasba za dobro jutro; 8.15 IIo roskop;. 9:32 Luciar.ovi dopisniki'
10.00	Z nami je .. .; 10.1.r Igra vam orkester Jack VVolf; 10.32 Glasba in horoskop; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Su-perklasifika; 16.45 Italijanski zbori; 17.00 Istrski akvareli; 17.32 Modri val; 19.30 Slišimo se jutri in zaključek spored',.
RADIO 1
.7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11,00. 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila;
6.00	- 9.20 Jutranja oddaja; 9,02 glasbeni vveek-cnd; 9.58 Zeleni val; 10.15 Mina predstavlja: 11.10
Black-out; 12.28 Zgodovinsko oseb nesti; 13.GJ Izžrebanje loterije;
13.30	Rock Village: 14.03 Kviz;
15.00	Permette. cavallo?: 16,25. Mi kakor ri - prob'emi handikapira hib; 17.03 Auto. idio; 17.30 Pro gram za najmlajse; 18.00 Objektiv Evrope; 19.10 športna sobota; 19.25 Nabožna oddaja; 19.30 Jazz na ra diu; 20.00 Black-out; 20.40 Zvečer v Neaplju; 21.00 Z kakor zdravje;
22.00	Na odru; 23.10 Telefonski poziv.
Pr'	RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 15.30, 10.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 -
8.45	Jutranja oddaja; 8.45 Radio 2 predstavlja; 9.C0 11 sogno dello zib; 9.32 Ko sem plesala s prin ceni; 11.00 Long Plaving Hit; 12.10 Deželni program; 13.41 Sound Track; 14.00 Deželni program;
13.00	Giuseppina Strepponi - avto biografija; 16.32 Izžrebanje lote rije; 17.02 Pisma poslušalcev; 17.32 Povabilo v gledališče; 19.30 Izvajalci jazza; 21.00 Koncert lahke glasbe; 22.10 Minini uspehi; 22.50 Mesto ponoči: PotenzA: 23.29 Za ključek sporeda.
LJUBLJANA
7.00, ,7.30, 9.00, 10,00, 13.00, 15.00. 18.00, 20.00, r .00 Poročila: 7.10 in
7.45	Prometne informacije; 7.50 Dobro jutro, otroci!: 8.25 Iz naših sporedov; -8.30 Z radiom na poti;
9.05	Pionirski tednik; 10.05 Zapoj mo pesem - MPZ OŠ Trnovo Ljubljana; 10.20 Komorni intermez-zo; 10.35 TSirističr’ napotki: 11.00 Prenos plenarne seje: Kongres ZKJ; 13.10 Godala v ritmu: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Naši poslušalci čestitajo; 14.00 Iz naših krajev; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam .. .;
15.05	Glasbena panorama; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna gl-sba; 16.50 Radio danes, radio jutri; 17.00 Vrtiljak;
19.00	Basist Franc Javornik: -19.30 Mladi mladim; 20.25 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Mladi mostovi; 20.55 Domovina je ena;
21.00	Sobotni zabavni večer; 22.00 Za Slovence po svetu; 00.05 Lirični utrinki.
Maks Zadnik:
ANTON SERAJNIK - MIRKO 5 PARTIZANSKI OBVEŠČEVALEC V NEMŠKIH ŠTABIH
6.
KAKO JE PARTIZANSKI SODELAVKI OPOZORIL NA PREVIDNOST Se preden se je Serajnik povezal s partizansko obveščevalno službo — z obveščevalnim centrom Istrskega odreda — je doživel na potovanjih v Trst in drugam nekaj, kar ga je hkrati opogumljalo in vznemirjalo. Zato mu prepustimo, naj sam opiše svoja prva doživetja v Trstu in po Krasu:
•Tretji ali četrti dan, ko sem prispel na Opčine ln začel delati, sem si zaželel, da bi videl morje čisto od blizu. Zato sem se nekega dne odpeljal s tramvajem v Trst. Med vožnjo sem slišal pogovor dveh mlajših kraških žensk v slovenščini o tem, koliko denarja sta nabrali za partizane. Starejša izmed teh se je, kot sem pozneje zvedel, pisala Brundula In je bila doma z okolice Krepelj na Krasu. Na Trgu Oberdan v Trstu smo izstopili. Bil sem oblečen v civilno obleko in kot pristaš NOB prestrašen zaradi takšnega lahkomiselnega početja. Zato sem razmišljal, kaj bi u-krenil, da bi ju zavaroval pred hudimi posledicami. Odločil sem se, da ju prestrašim. Zato sem pristopil k njima, se
predstavil kot policist In ju navidezno aretiral ter ju začel zasliševati. Vendar mi nista marali ničesar priznati. Zato sem jima rekel, da ju vodim na komando in ju odvedel po nekih ulicah v hrib k Sv. Justu. Po več kot dveh urah hoje in raznih ukrepih, sem jima, da bi ju še bolj prestra šil, naročil, naj pišeta domov, da sta bili aretirani, ker se ne bosta več vrnili. Seveda sta se prestrašili, Jaz pa sem se že naveličal igrati vlogo namišljenega policista in zastra sevalca, ker se ml je mudilo k morju. Zato sem jima za grozil, naj gresta domov in nikoli več ne govorita takšnih in podobnih stvari v tramvaju, na vlaku ali po ulicah.* (13)
• Radi sta me ubogali. Pozneje sem dobil zvezo s starej šo In jo uporabljal kot svojo prvo kurirko. Pravzaprav je Brundula povedala doma, kaj se li je zgodilo. Zato me jč njen svak, ki je bil v službi pri tramvaju ter je delal za NOB, sam poiskal. In ta je bil tudi moja prva zveza s par tizani.*
KRANJČEVE MAME IZ KRIZA NI MOGEL REŠITI
Še bolj je Toneta, ki je bil tudi dokaj rahločuten, pre tresel tragičen dogodek, ki se je odigral marca 1944 s Kranj čevo mamo pri Križu. Ta je bila namreč neizkušena, ven dar pa zaverovana v neomajno pravičnost partizanskega boja. Zato je nagovarjala nekega mladega nemškega voja ka, naj, kot se je Serajnik spominjal, pobegne iz nemške vojske in odide k partizanom. Vojak jo je ovadil svojemu komandantu, vzhodnopruskemu nadporočniku Raabenu, ki je (najbrž s privoljenjem nadrejenega štaba) odločil, naj jo obesijo.
13. Isti vir
Anton Serajnik - Mirko
5. SKUPINA
SINOČI PROTI ŠPANIJI
Severna Irska zmagala Jugoslavija izločena
1:0 (0:0)
SEVERNA IRSKA — ŠPANIJA
STRELEC v 46. min. Hamilton.
SEVERNA IRSKA: Jennings. Nicholl, Dnnaghv, Nieholl, McClelland, McCrery, Armstrong, 0’Neil, Hamilton, McIlory (od 49. min. Cassldy, Whiteside (od 72. min. Nelson).
ŠPANIJA: Arconada, Camacho, Gordilio, Alonso, Tendillo, Alesan-co, Juanito, Sanchez, Satrustegui (Qulni), Lopez Ufarte (od 77. min. Gallego).
SODNIK: Ortiz (Paragvaj).
VALENCIA — Jugoslavija je drago plačala zaupanje, ki ga je ime-
GLEDALCEV: 35.00«.
la v špansko reprezentanco. Gosti telji, ki so tudi sinoči potrdili, da sploh niso ekipa svetovnega kova in ji je napredovanje v drugi del o-mogočil pravzaprav skupek srečnih okoliščin, so namreč nerodno izgubili proti komaj poprečni Severni Irski, zapravili prvo mesto v skupni in pripomogli k predčasnemu povratku Miljaničevih varovancev v Beograd.
Če so si Španci nadejali, da bodo s Satrusteguijem, Quinijem in Ufartejem ustvarili nevaren napa dalni trio. so se pošteno ušteli. Vez-
pam železnina
|V|	STROJI— TEHNIČNI ARTIKLI'
za industrijo, kmetijstvo in za dom
V A— ,-;. TRST (Industrijska cona)
. t	D O M J O, 132 - Tel. 824*979
Izidi
Španija — Honduras Jugoslavija —, S. Irska Španija — Jugoslavija S. Irska — Honduras Jugoslavija — Honduras S. Irska — Španija
Končna lestvica
1:1
0:0
2:1
1:1
1:0
1:0
S. IRSKA ŠPANIJA JUGOSLAV. HONDURAS
1 2 1 1 1 1 0 2
2:1
3:3
2:2
2:3
Strelci
1 gol: Lopez Ufarte, Juanito in Saura (vsi Šp.), Gudelj in Petrovič (oba Jug.), Zelava in Laing (Hond.), Armstrong in Hamilton (oba S. Irska).
SevernR Irska in Španija sta se u-vrstili v drugi del. (X. l:i i«.
ni igralci so severnim Ircem stalno odvzemali žogo in jim vsilili svojo igro, a kaj, ko so potem predvajali igro, ki je bila celo bleda senca jugoslovanskih napadov proti Hondurasu.
V 90. minutah so Španci na Jen-ningsonova vrata streljali le dvakrat ali trikrat, še takrat pa zelo slabo. Sodnik jim tokrat ni dosodil
»prizanesljivih* enajstmetrovk, pač pa je v začetku drugega polčasa izključil severnega Irca Donaghyja. Glede na to, da je bila tekma vseskozi zelo groba, je bila izključitev najbrž le prehuda kazen. Kljub temu da so Irci igrali v desetih pa se stanje na igrišču ni spremenilo. Španci so še naprej pritiskali. Irci pa so se le odpovedali protinapadom in zaprli v svoj kazenski prostor, saj gostitelji niso nikoli puščali vtisa, da so sposobni ogroziti Jenningsonova vrata.
Jugoslovansko usodo na letošnjem »mundialu* je v 46. minuti zapečatil najnevarnejši irski napadalec Hamilton, ki je zlahka izkoristil slabo posredovanje Arconade na predlo-žek McClellanda. Bila je to edina učinkovitejša akcija na vsej tekmi.
Tako v četrtfinalnih skupinah!Kultura V Senci nogometa
Končal se je prvi del (španskega mundiala*. Znane so tako četrtfinalne skupine.
Skupina A
(Barcelona)
POLJSKA
BELGIJA
SOVJETSKA ZVEZA
Spored
28.	6.: Poljska - Belgija
1. 7.: SZ - poraženec v tekmi Poljska - Belgija
4.7.	: SZ - zmagovalec v tekmi
Poljska - Belgija
Skupina B
(Madrid)
ZAHODNA NEMČIJA ANGLIJA	.
ŠPANIJA
Spored
29.	6.: ZRN - Anglija
2.7.	: šnanija - poraženec v tekmi
ZRN - Anglija
5. 7.: Španija - zmagovalec v tekmi ZRN - Anglija
Skupina C
(Barcelona)
ARGENTINA
BRAZILIJA
ITALIJA
Spored
29. 6.: Argentina - Italija 2. 7.: Brazilija - poraženec v tekmi Argentina - Italija
5. 7.: Brazilija - zmagovalec v tekmi Argentina - Italija
Skupina D
(Madrid)
AVSTRIJA SEVERNA IRSKA FRANCIJA
Spored
28. 6.: Avstrija - Francija
1.7.	: S. Irska - poraženec v tekmi
Avstrija - Francija
4.7.	: S. Irska - zmagovalec v tek-
mi Avstrija - Francija V polfinale se bodo uvrstili zmagovalci v posameznih skupinah.
Polfinale
8.7.	: (Barcelona): Zmagovalec v
skupini A - zmagovalec v skupini C	\ \
8.7.: (Sevilla): zmagovalec v skupini B - zmagovalec v skupini D
FINALE ZA 3. MESTO
10.	7.: v Alicanteju med poražen-
cema v polfinalu FINALE ZA 1. MESTO
11.	7.: v Madridu med zmagovalce-
ma v polfinalu
Organizatorji letošnjega svetovnega prvenstva v Španiji so ob robu te velike športne manifestacije pri pravili tudi vrsto drugih prireditev. predvsem kulturnih. Pripra vili so razne razstave, nastope u-metnikov in Umetniških skupin, slo vitih ansamblov lahke glasbe itd. če je po eni strani za nekatere iz
ZRN - čile	(4:1)	1
Anglija - ČSSR	(2:0)	1
Španija - Jugoslavija	(2:1)	1
Alžirija - Avstrija	(0:2)	2
Honduras - Sev. Irska (1:1) X Poljska - Peru	(5:1)	1
Belgija - Madžarska	(1:1)	X
SZ - Škotska	(2:2)	X
Italija - Kamerun (1:1) X Alžirija - čile	(3:2)	1
Francija - ČSSR	(1:1)	X
Honduras - Jugoslavija (0:1) 2 ZRN - Avstrija	(1:0)	1
2. SKUPINA
NEODLOČEN IZID IN BLEDA PREDSTAVA
LE ŽVIŽGI ZA ZRN IN A VSTRIJO
Evropski prvaki zmagali z zadetkom razlike in se skupno z Avstrijo uvrstili v drugi del - Navijači razjarjeni - Alžirija izpadla
ZAHODNA NEMČIJA — AVSTRIJA 1:0 (1:0) ZAHODNA NEMČIJA: Schumaker, Kaltz, Briegel, Dremmler, Foerster, Stielike, Littbarski, Breitner, Hruhesch (68’ Fischer), Magath, Ru-mmenigge (65’ Matthcaus).
AVSTRIJA: Koncilia, Krauss, Degeorgi, Obermaver, Pezzey, Hatten-berger, Sehachner, Prohaska, Krankl, Hintermayer, Weber.
SODNIK: Valentine (Škotska)
STRELEC: v 10’ Hrubesch GIJON — ZRN in Avstrija sta se
uvrstili v četrtfinale, Alžirija pa je izločena. To je izid 2. skupine.
O včerajšnji tekmi ni veliko kaj povedati. ZRN je morala nujno zrna gati, da bi se uvrstila v naslednje kolo, Avstriji pa je za uvrstitev zadostoval tudi časten poraz. Glede na dejstvo, da je ZRN takoj u-spelo preiti v vodstvo, prepuščamo fantaziji bralcev domnevo, kakšno razpoloženje je vladalo na igrišču od 20. minute prvega polčasa dalje. ZRN je brhnila1 zmago viti/zadetek, Avstrijci pa so Verjetno pomislili, da bi, bilo zanje škodljipm prebujati »nemškega velikana* s kakim po
Vavijači so bili med tekmo ZRN - Avstrija tako razjarjeni, da je morala poseči celo policija, da je preprečila vdor na igrišče (Foto AP)
nesreči zadanim golom. Zato so raje branili tesen poraz.
Dober del tekme je tako potekel ob «neigri» obeh moštev. E-dini, ki se je nekoliko potrudil, je bil Sehachner, ki si je skušal odpreti pot v bunkerju zahodnonem-ških branilcev.
Gledalci so bili očarani nad za četno igro ZRN, ki je očitno prisvo
Izidi
Alžirija - ZRN	2:1
Avstrija - Čile "»	1:0
ZRN - Čile	4:1
Avstrija - Alžirija	2:0
Alžirija - Čile”	3:2
ZRN - Avstrija	1:0
Končna lestvica
3 2 0 1 6:3 4 1 3:1 4 1 5:5 4 3 3:8 0 se uvrstila
ZRN
AVSTRIJA	3	2	0
ALŽIRIJA	3	2	0
ČILE	3	0	0
ZRN In Avstrija sta v drugi del.
Strelci
4 kole: Rumenigge (ZRN)
2 gola: Sehachner (Av.) in Assad (Alž.).
1 gol: Krankl (Av.), Reinders in Hrubesch (oba ZRN), Moscoso, Nei-ra in Elterier	(vsi	Čile), Madjer,
Belloumi in Bessaoula (vsi Alž.).
jila von Clausevvitzeva načela bliskovitega napada z bočnim obkrože-njem nasprotnika. Že v prvi minuti je Breitner zadel vratnico, deset mi nut kasneje pa je Hrubesch premagal nasprotnikovega vratarja. Igralci ZRN so nadaljevali z napadi še deset minut, nato pa so prenehali z igranjem...
Gledalci so bili seveda razočarani. Posebno alžirski navijači so bučno navijali za igralce na igrišču in jih »bodrili* s takim žvižganjem kakršnega smo redkokdaj slišali. Neka teri gledalci pa so celo hoteli vdreti na igrišče. Sodnik sploh ni imel nobenega dela. saj so igralci bili neverjetno korektm
®® ®
Častni gost
V Španijo je prispel svetovni ša
hovski. prvak Anatolij Karpov, ki bo častni gost na vseh tekmah sovjetske reprezentance.
Nasveti za mat.
Hrubesch (ZRN), sUeec zmagovi-
i ,, i t.r, teggngpdetka
I TV PRENOSI
DOBER SPREJEM
VAM ŽELI
L HI-FI, RAČK A VkTV COLORjn I^SERVISjg
ALDO COLJA
KONTOVEL 134 TEL. 225471
Danes
SOBOTA, 26. junija 15.00 Anglija — Kuvajt (RAI 3 reg.)
Jutri
NEDELJA, 27. Junija Pdčitek
ZDAJ SE SENAT...
Antonio Murmura, predsednik senatne komisije za ustavna vprašanja je ministru za turizem in prireditve poslal vprašanje, v katerem pravi med drugim: »Glede na bedno figuro, ki so jo. zapustili doslej naši nogometaši na svetovnem prvenstvu v Španiji. Vas prosim, da posredujete pri CONI in italijanski nogometni zvezi, da bi prepričali izplačilo mnogih milijonov lir vsakemu nogometašu. Ta vsota je že sama pretirana, v tem trenutku, ko morajo Italijani stisniti pas, pa je tudi žaljiva*.
Obenem se je razvnela polemika med poslancem Santijem in trenerjem Bearzotom zaradi poslančevega vprašanja v poslanski zbornici o pretiranih dohodkih reprezentantov. Bearzot je namreč zelo ostro komentiral Santijevo vprašanje, ta pa mu je odvrnil tako:
»Bearzot je ponovno zapravil priložnost, da bi molčal, ni ostal dol žan odgovora. Tako je dopolnil svoj odgovor: «Zdi se mi le preveč, da so reprezentanti prejeli za tri remije 100 milijonov lir na osebo. Če smo njim dali toliko, koliko bi morali potem plačati zdravniku, ki reši otroku življenje? Kar- se pa tiče Bearzotove primerjave z zaslužki poslancev, naj povem, da so njego-
vi gotovo trikrat ali štirikrat višji od naših. Ob tem pa nikakor ne morem dvomiti v to, da je odgovornost člana parlamenta le večja od odgovornosti trenerja reprezentance.*
Pa še res je.
®®®
Žene
Trener sovjetske reprezentance Beškov je želel pred nadaljevanjem prvenstva svoje varovance za dan ali dva z letalom popeljati v Moskvo. da bi nekoliko spremenili o-kolie in ušli vročini. Ker pa so z nogometaš> v Španiji tudi njihove žene. bi tak prevoz stal preteč. N n gometaši na niso hoteli odpotovati brez žen in jih pustiti same.
®® ®
Črna kronika
Španska policija je doslej opravila v zvezi s svetovnim prvenstvom že 440 aretacij, od teh je v 390 primerih poslala na hladno domače nepridiprave.
Med aretiranimi je bilo tudi 42 preprodajalcev vstopnic, pri katerih so našli 1.060 *corpusov delicti».
med teh prireditev vladalo določeno zanimanje, pa je po drugi strij-. ni tudi res. da je za mnoge vla1 dalo precejšnje nezanimanje, nekatere pa so morali kar odpovedati.
Kje ie vzrok za to?
Nedvomno v tem da je nogomet tako velika prireditev, ki ie do take mere motivirala stotine milijonov ljudi po vsem svetu, da tudi tistih nekaj tisoč ali deset tisoč gostovi ki so prispeli c Španijo, niso prišli tja zato, da bi «mundial» delili s še kako drugo manifestacijo. Ljudje, ki so prispeli na rmundial*. so prišli v Španijo v veliki meri predvsem zaradi nogometa, t.j. ostale delavnosti m prireditve jih ne le malo ali nič ne zanimajo.
®®® Najboljši strelci po prvem kolu
Kari Heinz Rummenigge
4 gole: Rummenigge (ZRN)
3 gole: Kiss (Madž.)
2 gola: Wark (.škotska). Fazekas, Poloskev in Nylasi (Madž.), Rob-son in Francis (Ang.), Eder (Bra.), Maradona in Bertoni (Arg.), Scharh-ner (Avst.), Panenka (ČSSR), SI* (Fran.), Bensaonla (Alž).
ampak marsikdo o teh niti vedel ni.
Za večino teh obiskovalcev ie bil pač že nogomet sam dovoli velika predstava, da jim je nadomestil tudi vse ostale.
Ostale športne vesti na zadnji strani
4. SKUPINA
ANGLIJA PREMAGALA KUVAJT
S tremi zmagami v drugi del
Zmagoviti zadetek za Angleže dosegel Francis ■ Kuvajt zadovoljiI
ANGLIJA — KUVAJT 1:0 (1:0)
STRELEC: v 27. min. Francis.
ANGLIJA: Shilton, Mills, Neal, Thompson, Foster, Coppel, Hoddle, Wi!kins, Rix, Francis. Mariner.
KUVAJT Altarabulsi, N. Mubarrak, Mayoff, Al Houti, M. Mnbarrak, Marzmiq, Al Buloushi, Ahmed, Al Dakhil.
SODNIK: Aristizabal (Kolumbija).
BILBAO — Anglija je edina repre
zentanca z Brazilijo, ki se je s tremi zmagami uvrstila v drugi del tega svetovnega prvenstva.
Angleži, ki so dokai ugodno presenetili na tem «mundia!u», so včeraj. sicer po pričakovanju premagali reprezentanco Kuvajta. Zmagoviti zadetek pa je v 27. minuti dosegel Francis. To je že drugi Francisov gol na tem »mundialu*.
Čeprav so se Angleži že pred to tekmo uvrstili v drugi del. pa so vseeno tudi v tem srečanju igrali dokai borheno. požrtvovalno. Gre pa omeniti, da so se Angležem reprezentanti Kuvaita enakovredno postavili po robu. Nikakor niso igrali podrejene vloge in so tudi sprožili vrsto nevarnih protinapadov.
5UŠKO ŠVAB
'Trst)
Inani jugoslovanski nogometni iz-lenec Vujadih Boškov je dejal, so »plavi* uspešnejši pri vese-čenju v nočnih lokalih, kot pa na ?ometnem igrišču. Če to mnenje »nesemo na tekmo «plavih» s Hon rasom, vsekakor drži, saj je bal tiska ekipa igrala slabo. Če iz-imerao Šestiča in Pantelioa nihče zasluži pozitivne ocene (pri tem je imel jugoslovanski vratar tu-nekaj sreče, kajti Honduras je ij trikrat streljal na njegova ita iz povsem enakega položaja na enak način). •	t
® ® ®
LORIS TAVČAR
(Opčine)
Če je po eni strani Španija odvzela Jugoslaviji po krivici točko, ko je ta na tekmi s Hondurasom dobila kot »darilo* nazaj, ko je že kazalo, da je njena usoda zapečatena. Vsekakor Jugoslovani s tako igro ne bodo prišli daleč, čeprav so med njimi nadarjeni posamezniki. Mo štvo namreč nikakor ni sposobno e-kipoo zaigrati učinkovito, svoj delež
«Plavi» so napovedovali, da bodo prišli v drugi del svetovnega prvenstva pri glavnih vratih, zgodilo pa se je tako, da po vseh treh odigranih tekmah ifiso rvstopili» niti pri stranskih, ampak so ostali lepo «zunaj», čakajoč na izid zadnjega srečanja med Španijo in Sev. Irsko, ki je postal odločilen za usodo «plavih». Jasno je, da tak razvpj dogodkov navijačev modre vrste ni ravno navdušil. To je videti tudi iz odgovorov nekaterih naših bralcev, s katerimi smo se včeraj pogovarjali. O sinočnjem izločen ju Jugoslavije iz SP pa nismo še vedeli.
pri tem pa ima verjetno tudi trener Miljanič
@® ®
STOJAN KURET
(Trst)
♦Plavi* so obetali marsikaj (in verjetno tudi želeli), toda v resnici se je izkazalo, da proti ekipam, ki imajo trdno obrambo, koti Sev. Irska ih Honduras, nikakor ne zmorejo razviti svoje igre. Čuli smo glasove, da je bila med tekmo z Irci huda vročina (toda tudi za Irce!), kar bi lahko bil. tudi eden,izmed vzrokov za slabšo igro. Najverjetneje pa je treba bledo igro Jugoslovanov pripisati dejstvu, da je večina med njimi dobro plačanih
profesionalcev in jim je nastopanje v reprezentanci sekundarno, pri mamo pa varovanje zdravja lastnih nog.
®®®
FILIBERT BENEDETIČ
(Trst)
Tekmo sem gledal v družbi svojega dragega gosta Živka Činga, u-pravnika Makedonskega narodnega gledališča in enega najbolj znanih makedonskih književnikov ter kulturnih delavcev sploh in moram reči, da me je bilo osebno sram.
Res ima Honduras izredno obrambo, toda več kot očitno je, da v jugoslovanski reprezentanci nekaj ne gre in ne gre. Morda Ima zastarelo
Angleži pa so bili seveda znatno močnejši kot moštvo, čeprav so nekateri posamezniki kot Mariner, Rix in drugi igrali nekoliko slabše kot v prejšnjih dveh tekmah.
Naj omenimo še. da je bil tudi v
Izidi
Anglija — Francija	3:1
ČSSR — Kuvajt	1:1
Anglija — ČSSR	2:0
Francija — Kuvajt	4:1
Francija — ČSSR	1:1
Anglija — Kuvajt	1:0
Končna lestvica
ANGLIJA	3	3	0	0	6:1	6
FRANCIJA	3	1	1	1	6:5	3
ČSSR	3	0	2	1	2:4	2
KUVAJT	3	0	1	2	2:6	1
.Anglija In Francija sta se uvrstili v drngi del.
Strelci
2 gola: Francis in Rohson (Angl)., Panenka (ČSSR) in Six (Fr.)
1 goi: Mariner (Angl.), Soler, Platini. Genghini in Bossis (vsi Fr.), Al Buloushi in Al Dakdhil (oba Kuvajt), Barlos (ČSSR, avtogol).
igro, morda pa moštvo ni uigrano. Potek tekme me je res prizadel.
®®®
BORIS VITEZ
(Repen)
Vsi smo pričakovali »juriš* Jugo Slovanov, glede na to, da so potrebovali dva gola prednosti, potem pa ... To je vse preveč statično moštvo, spuščalo se je v nepotrebne »trikotnike* v trenutkih, ko je s tem zaustavljalo svoj. polet, namesto da bi igralo prodorno in učinkovito. O-bramba je sicer še kar delovala, toda napad je pa res neučinkovit.
tem srečanju v središču pozornosti sodnik. To pa ne zaradi tega. ker bi oškodoval eno ali drugo reprezentanco, temveč zaradi njegovega nepoznanja pravil.
Zgodilo se je namreč, da je bolivijski sodnik Aristizibal v določenem trenutku nadaljeval igro s sodniško žogo. To seveda ni nič čudnega: zanimivo je bilo to, da je sodnik spu stil žogo med dvema igralcema Kuvajta, kar je seveda sprožilo smeh med vsemi prisotnimi
®®®
Naraščajniki
V Španiji je v teku še eno svetovno nogometno prvenstvu. V Bar celoni se je namreč zbralo 34 ekip iz raznih delov sveta, katerih igral ci pa so stari nniveč 12 let.
®®®
Priznanje za Keegana
Kevin Keegan. 31-letna zvezda an gleškega nogometa, ki zaradi po škodbe doslej ni nastopal na SP. prejel odlikovanje, ki ga ie go
tovo razveselilo. Kraljica mu fe namreč podelila tOrden britanskega imperija».
@® ®
Pivo
Radovedni «statistiku so ugotovili, da so severnoirski reprezentanti v enem samem večeru popili 400 stekleni c piva.
O sodnikih
Ko so časnikarj- omenili pred sedniku FIFA Havelangeju slabe sodnike, je ta odvrnil: »Osebno menim, da so dobri.*
Za nekatere.
Danci o Dancu
Danski dnevnik BT je o tekmi Španija - Jugoslavija prinesel članek z naslovom čez vso stran, ki se alasi: Dansko darilo organizator '±m. V članku pa piše med drugim: «Grešiti ie človeško, vendai ne na tak način.*
• V TRETJEM POLČASU •
P*ed SP nihče ni zaupal Panle-liču. «Sporni Panta* pa je bil eden boljših Jugoslovanov.
®®®
Maskota
Kuvajt je pripeljal s seboj na svetovno prvenstvo v Španijo maskoto, ki je uživala aotovo največ jo popularnost med vsemi. Petrolno
Oometaši pa je ob povratku v svojo domovino niso več hoteli Vzeti s seboj, saj jih je na tekmi s Francozi «izdala».
Zdaj je v madridskem živalskem vrtu.
®®®
Pevec
Brazilec Junior ni le dober it gomeiaš. ampak tudi izvrsten p vec. Doslei je že posnei ploščo pesmijo »Leti. kanarček, leti*, \ pre v denar za med
®®®
Prtljaga
Vas zanima, koliko osebne prtljage imajo italijanski reprezentanti?
Skupno imajo 84 kovčkov. 37 »skrinj*, 22 tor b in večje število manjših kosov vrt]-nar,
®®®
Klima
V Madridu so se sestali t nogometni trenerji, da bi se seboj pogovorili o vplibu klim ipralce.
Za nekatere ie vsaka klima s
Od pravega nogometa skoraj nič
Koliko dosedanjih srečanj »španskega mundiala* bi lahko ocenili s pozitivno oceno?
Verjetno bore malo.
Včerajšnja tekma med Zahodno Nemčijo (eden glavnih favoritov za osvojitev naslova prvaka) in Avstrijo je dala jasno sliko o tem. da
je svetovno prvenstvo predvsem re vi ja velikih gmnotnih interesov, pri čimer je predvsem važno napredo vati v nadaljnje skupine (s tem oa seveda vnovčiti nove vsote denarja) kot pa, da bi navijačem ne sa mo na stadionih, temveč tudi pri televizijskih ekranih poskrbeli za
lepo .nogometno nredstavo.
Čemu žrtvovati «dragocene noge*, čemu se truditi ob tako hudi vročini, kot ie trenutno v Španiji, ko pa se lahko programira uvrstitev v nadaljnji del?
»Kalkulacij* na račun kakovostne igre je bilo na tem »mundialu* še in še. Pravih kakovostnih tekem pa zato tudi bore malo.
Verjetno ostaja srečante med Brazilijo in Sovjetsko zvezo v najkakovostnejše, ki amo jih duslei videli. Brazilija je že v tisti tekmi pokazala svojo veliko vrednost, čd-prav .ji je sodnik tudi pomagal. da si je zagotovila zmago. Sovjeti na so tedaj igrali odlično. Bil je tisti pravi spopad med južnoameriško in evropsko nogometno šolo.
Zanosno, odločno in požrtvovalno so doslei igrali tudi Angleži. Pozitivno oceno so si gotovo zaslužili tudi vsi predstavniki »tretjega nogometnega sveta*, ki verjetno »evropskim velikanom* še tehnično niso dorasli, že na tem »mundialu* pa so svojim učiteljem dokazali, da ie nogomet predvsem lep. ko je to igra in ne »kalkulacija*.
Na sliki AP: posnetek s tekma Brazilija - SZ.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRST. Ul Montecchl 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 12 (4 linije) TLX 460270
Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številko 6.00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din. za organizacije in podietia mesečno 120.00, letno 1200.00.
PRIMORSKI DNEVNIK
L* SFRJ ZrTC račun 50101-603-46361 ADIT — DZS 61000 Uubliona Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm|
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po tormatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Jull|ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh dmqih dežel v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržoskego tiska, Trst 11-5374 Stran 6
26. junija 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajn j
2n tiska I
JZTT
I Trst
Član italijanske' zveza Časopisnih založnikov FIEG
M
PORT ŠPORT ŠPORT
TENIS
V	Winil)Nonii
Jaušovcev« izločena
LONDON — Na VVimbledon je končno zasijalo sonce in tako so lahko teniški igralci opravili svo je nastope. Večjih presenečenj ni bilo. žal pa moramo ugotoviti, da se je Mariborčanka Mirna Jaušovec že morala posloviti od nadaljnjega tekmovanja. Jaušovčevo je izločila Američanka Russell s 6:7, 6:3. 7:5.
V	moškem delu tekmovanja pa nadaljuje Jimmy Connors svojo zmagovito pot. V drugem nastopu je Američan odpravil Avstralca A lexandra v štirih setih. Tudi zmagovalec v Parizu Mats Wilander .je z lahkoto premagal Nigerijca O-dizora s 7:5, 6:4, 6:0. tako da je upravičil svoj veliki podvig pred približno mesecem dni. V oslalem so vsi favoriti zmagali, čeprav ni bilo na sporedu »velikih* dvobojev. V naslednje kolo so se tako uvrstili Šmid (ČSSR) Pfister (ZDA). Gul likson (ZDA) in Teatchcr (ZDA), čeprav je bil slednji proti Izraelcu Glicksteinu že na -obli poraza
NOGOMET
Navdušeni navijači
VIDEM — Okrepitvena kampanja Udineseja je že dala prve sadove. Samo štiri dni po odprtju vpisovanja sa abonmaje je videmski klub zaslužil 700 milijonov in prodal 4 tisoč sedežev na stadionu. Skratka. Šuriak, Edinho. Mauro, Virdis in Corti se Udireseju že obrestujejo.
BALINANJE
OB SODELOVANJU OSMIH EKIP IZ ZAMEJSTVA
Balinarsko prvenstvo v polnem teku
V sredo se je začel povratni del ■ V vodstvu sta Sokol in Polet
V organizaciji Zveze slovenskih športnih društev v Italiji teče že skoraj dva meseca 2. zamejsko balinarsko prvenstvo za trofejo ZSŠDI. V sredo se je začel povratni del prvenstva, tako da ne bo napak, ako napravimo nekakšen obračun prvega dela.
Prvenstvo in tekme same so naletele tudi pri občinstvu na spodbu den odziv. Far je razumljivo, saj je balinanje pri nas priljubljeno, če prav je 'Jo v zadnjih časih nekoliko v pozabo. Prav /ato .je pobuda ZS ŠDI toliko bolj pomembni ker oživ Ija lepo in staro tradicijo. Letošnje ga prvenstva, ki se bo zaključilo 4. avgusta, se udeležuje osem ekip s Tržaškega in Goriškega, vse tekme doslej pa so bile zelo borbene in privlačne. Na tem mestu bomo sedaj pregledali vse rezultate prve ga dela tekmovanja.
L KOLO
Polet Kraški dom B 1:1: Zarja Sokol 0:2; Gaja - Kras 0:2; Kraški dom A - Gradina 1:1.
2.	KOLO
Kraški dom B - Gaja 2:0; Sokol Kraški dom A 2:0; Gradina - Polet 1:1: Kras - Zarja 0:2.
3.	KOLO
Gaja - Polet 0:2; Kraški dom B Kras 2:0; Zarja - Kraški dom A
STIKI MED ŠK KRAS IN TVD PARTIZAN
Veliko skupnih pobud
Društvi bosta priredili vrsto športnih tekmovanj Skrb tudi za rekreacijo - Skupno letovanje otrok
Pobrateni športni društvi ŠK Kras in TVD Partizan Moste že neka.i let tesno sodelujeta na področju te lesne kulture, s posebnim poudar kom na rekreacijske in družabne pobude. Odbora obeh društev sta tako sestavila akcijski progi am ki sta ga že. oziroma ga bosta realizirala do konca tega leta. Bistvo pobratenja so prav periodični stiki ne le na ravni odborov, temveč predvsem med člani obeh društev
Davorin Pelicon novi predsednik ŠD Sovodnje
V ponedeljek se je prvič po občnem zboru sestal novutzvo Ijeni odbor športnege društva Sovodnje. Glavna točka dnevne ga reda j. bila bre: dvoma po razdelitev funkcij odbornikom. Za novega predsednika je b• tokrat izvoljen Davorin Pelicon, za podpredsednika sla bila iz voljena Ciril J uren in Ladi Ur šič. za tajnika Marjan Maun (pomagala mu bo Lučka Tom sič). blagajnik bo Sergij Fer folja, gospodar pa Jotko Pahor.
Na prvi seji so sestavili tudi odbore za mladim za od boiko in otroški telovadbo, za nogomet v 3. AL in nadzorni odbor. Odgovorni za mladit ee bodo Lucijan Fajt. Drago Tom sič. Marjan Tomšič. Ladi Uršič Venček Gulin in Damjan vajl: za odbojko in otroško telovadbi bodo skrbeli Ma• jan Tomšič Lučka Tomšič iv Mirica Pete jan: za člansko ekipo so bil izbrani Poberi Uršič. Marjan Mauri in Davorin Pelicon: nad zorni -dbnir pa <eslarljaj< Mir ko Hmeljak ložel Peric in Jož ko Krašček. Zi trenerja član <ike ekipe ie bil •nitriev Gianni Marson. Mario Kovačič in Fa bjan Čnufiek l a bosta skrbelo za mladinske ekipe.
P. i.
gotovila po eno zmago. V moški konkurenci je slavil Partizan z 8:1. v ženskem srečanju pa je zmagal Kras prav tako z 8:1 Program preostalih pobud je na slednji: nastop balinarjev Krasa v Ljubljani košarkarsko srečanje v Zgoniku, septembra tekma v malem nogometu v Ljubljani, 12. sep tembra skupni pohod na Nanos in izdelava skupne nalepke. Še poseb po bogato ie sodelovanje na področju otroške telovadbe. Vaditeljice Krasa se bodo udeležile seminarja v Ljubljani, pred začetkom nove sezone bo prof. Malič imel predavanje v zamejstvu, otroci ŠK Kras bodo decembra sodelovali na telo vadni akademiji v Ljubljani Doleti na bo v Punti ski,nno letovanje otrok obeh društev. (B S.)
2:0; Gradina Sokol 0:2.
4.	KOLO
Sokol - Kraški dom B 1:1; Polet -Zarja 2:0; Kraški dom A Kras .":0; Gaja - Gradina 2:0.
5.	KOLO
Gaja Kraški dom A 1:1; Gra dina - Kras 2:0; Kraški dom B Zarja 1:1; Polet - Sokol 2:0.
6.	KOLO
Kraški dom A - Kraški dom B 1:1; Kras Polet 1:1: Zarja - Gradina 1:1; Sokol Gaja 2:0.
7.	KOLO
Kraški dom A - Polet 0:2; Gaja Zarja 1:1; Sokol - Kras 2:0; Gradina - Kraški dom B 2:0.
LESTVICA
Polet in Sokol 11 točk. Kraški dom B 8. Zarja in Gradina 7, Kraški dom A 5. Gaja 4, Kras 3.
V 8. kolu balinarskega prvenstva je Sokol premagal Zarjo z 2:0 (13:2 in 13:12).
Turnir na Peči
V četrtek zvečer so bile na igrišču na Peči še nekatere izločilne tekme v turnirju moške odbojke. V teh tekmah je ekipa Sovodenj Dre magala Danico z Vrha z 2:1. ekipa Juventine iz Štandreža na moštvo CUS Medicina z 2:0.
Isti večer ie bila tudi tekma za tretje mesto. CUS Medicina je premagala z 2:1 moštvo Danice z Vrha.
Deželno tekmovanje za naraščajnike
Danes in jutri bo atletska sekcija Bora priredila na občinskem stadio-
nu «Grezar» deželno tekmovanje v peteroboju in šesteroboju za narašča jniške kategorije. Tekmovanje prireja Bor skoraj izključno za zdo mače» potrebe in predvidoma ne bo velike udeležbe iz deželnili klubov. K temu bo prispevalo tudi komaj končano državno prvenstvo in potreba marsikoga, da se malo odpočije. Od svojih atletinj in atletov Bor pričakuje nekaj dobrih rezultatov.
Danes se bo tekmovanje začelo ob 16. uri. v nedeljo pa ob 10. uri.
(K. B.)
AVTOMOBILIZEM
Odstop Balestra
PARIZ — Francoz Jean Marie Balestre je odstopil s svojega položaja podpredsednika FIA. Balestre pa je na vsak način obdržal mesto predsednika FISA.
ZLATARNA URADNA
«Svizzera»
01 A Soroce
SEIKO
DOXA
TRST
Ulico S Spiridlone Tel 60-252
Pred kratkim sta bili na >uoredu ekreacijski srečanji v odloiki in amiznem tenisu V Ljubi tani k goška odbojkarska ekipa Krasa iremacaia Partizan - 3:2 v žen kem dvoboju pa so slavile Lju ljančanke s 3:0. Namiznoteniško -ečan.je na ie bdo na suoredu v lamaforci in vsaka ekipa si ie za
		
L.	“TL	e
8 m * M	m 1	
1. — prvi	i	1
drugi	i	X
2. — p’vi	X	2
drugi	2	l
3. — pivi	1	2 X
drugi	X	1 2
4. — prvi	2	X
drugi	X	2
5. — prvi	1	X 2
drugi	X	2 1
6. — pivi	1	X
drugi	X	1
OBVESTILA		,■/% ■:
KOZMETIČNI I TALON /T
(K )l .(UNFjC -IH. O-UJ/ZM-KlUl
I Ji| jI. ) 4 )y.t,iTty|n',ttl
ki i/.icit .fjitPlrinrir
m
V SKLOPU
MODNE REVIJE
NA TRŽAŠKEM VELESEJMU
dane* ob 20.30
predstavi
svoj
maquillage
z nastopajočimi manekenkami VABLJENJ
TPK Sirena
lxi organizirala tečaj /a jadranje na deski. Poleg tega želi urediti mesta na stojalih. Krim linče mesto /a desko obdržati ali pridobiti ali želi druge informacije o tečaju naj se javi čimprej (zaradi «-mejenega števila mest), in sicer od 13.30 do 14.30 na lol. št. 413103. Tečaj priznava Uidi FIV.
TPK Sirena prireja začetniški tečaj /.a »optimiste* za mladino od 9. do 12. leta starosti po slede čem razporedu: I. tečaj od 28. b. do 4. 7.; II. tečaj od 5. 7. do II. 7.; III. tečaj ml 12. 7. do 18. 7.; IV. tečaj ml 19. 7. do 24. L Vpisovanja: ml 15 do 17. ure še danes, 26. t.m na sedežu TPK Sirena v Drev. Miramare (nasipina ob morju).
COMITATO MODA ARTIGIANATO TRIESTINO POD POKROVITELJSTVOM ESA
O FRIZERKE	O KROJAČI
O BRIVCI	O ŠIVILJE
O ESTETISTKE	O KRZNARJI
O USNJARJI	O ZLATARJI
O PLETENINE
predstavljajo danes ob 20.30 v 3. nadstropju PALAČE NARODOV
(Tržaški velesejem)
modno revijo
INA Istituto Nazionale delle Assicurazioni
CIELLE DERMICA
WELLA
KONFEKCIJA ZA VSE OD
OTROKA
DO
ODRASLEGA
Po najugodnejših cenah
POSEBNE TEDENSKE PONUDBE NA RAZLIČNIH ARTIKLIH
TRZIC
UL DUCA D'AOSTA 91/93 — TEL (0481) 44557
ZLA TA ii JV A - trn AMIN A
IAUREIMTI
Center popravil Seiko Veliko izbira ur in zlata najboljših znamk ZELO UGODNI POPUSTI TRST — Largo Santorio 4 — Tel. 723-240
FRATTIMA
IZREDNA PRODAJA
•	artikli za vrt in kamping
•	radio
•	avtoradiu
•	elektrogospodinjski stroji
•	urarstvo
POPUSTI od 10 do 50%
Obv občini z dne 17./5./82
TRŽIČ - UL. BATTISTI 10
BAZAR
ŠPORT
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
V	BLIŽINI univerze prodam stano vanje v dobrem stanju: tri sobe. manjša soba, kuhinja in kopalnica. Telefon 040/228390.
V	BLIŽINI kina Cristallo so bila najdena očala za vid. Telefon 040 228390.
V	OSMICI pri Olenichu na Padri-čah bo jutri, 27. junija, igrala folkloristična godba «La Triesti-nissima*.
PRIVATNIK proda stanovanje - Ul. Galleria: dve sobi, kuhinja, kopalnica, shramba, klet, razgled na morje. Telefon 040/755862 ob urah kosila in večerje.
OSMICO je odprl Vladi Rebula v Repniču. Toči belo in črno kapljico.
PRODAM 850 kv. m zazidljivega zemljišča na Krasu. Telefon 040 226294.
UN1POL - zavarovalna družba - A-gencija kmetijske zadruge: tvoja agencija za vsa zavarovanja. Telefon 040/274986
PRODAM malo rabljen surf alpha phantom. Cena 750.000 lir. Za informacije telefonirati v večernih urah na št. 040/411589.
DELAVEC pri tvrdki FIAT, proda avtomobil znamke autobianchi 112 junior. star štiri mesece, po ugodni ceni. Telefonirati na številko 040 229224.
KLEPAR in inštalater Izvršuje vse vrste popravil. Telefon 040/53-032.
PRODAM ape kar P2. Telefon (040) 225294.
V	RUPI prodam obnovljeno gospodarsko poslopje, primerno za preureditev v manjše stanovanje. Telefonirati v večernih urah na 882-244 (0481).
SI DOKONČAL nižjo srednjo šolo in ne veš, katero pot izbrati? Svetujemo ti lahko dobro izbiro v grafični stroki. Telefoniraj v jutranjih urah na tel. številko 040 794672 interna 33.
UNIC MANN — posoda zdravja in prihranka - zastopnik Bruno
Škerk, je prisoten na tržaškem velesejmu paviljon «B». Oglasite se z odrezkom tega oglasa, dobili boste 20% popusta.
PRODAM kilni pas dolg 95 cm in moški steznik v pasu širok 86 cm po zelo ugodni ceni. Telefon 040-53441.
IŠČEM za odkup kuverto, ki so jo tiskali skavti leta 1968 s sliko sv. Jurija na konju in s skavtsko znamko. Telefon 040 - 299110 v večernih urah.
PRODAMO po zelo ugodni ceni po končno hladilno vitrino arneg malo rabljeno. Zmrzljivost do —10 stopinj — odlična za trgovine, gostilne, slaščičarne itd. Klicati (040) 794672 Graficenter
IDEALNA POSODA UNICDURPLUS CR-18 -Nl-10 iz nerjavečega jekla. Cena za 4 osebe 23 kosov 598.000 lir z izrednim popustom na 528.000 lir + reklamno darilo. Za jugoslovanske odjemalce pa cena 460.000 lir s carinskim potrdilom. Idealna posoda kuha na zdrav način brez grama masti in brez vode z omenjeno garancijo in servisom. Zastopnik Mario Devetak - Ul. Za netti 22 - Sovodnje (Gorica) - telefon (0481) 882-112.
P
Jd
Najnovejša posoda zdravja in prihranka
sedaj tudi novost za restavracije in hotele. Zastopnik ŠKERK BRUNO - Nabrežina 145.
Prisoten na tržaškem velesejmu, paviljon «B».
OB PREDLOŽITVI TEGA OGLASA DOBITE 20% POPUST
S
RADIO - CB FOTO - VIDEO CANON - NIKON - LEICA HITACHI - SONY
TRST — Pasaža Fenice 8 - Tel. >32-897
/p'C* <$(/c? lAsOCj
'■** V » /	v„/
m


Ov X
v«" V
^ :6‘ ^
V c<f sO'U
v** oQ- S?
centificati di cnedito del tesono
korišeanje 1. julija 1982 so na razpolago za javno vpisovanje do 9. julija
emisijska cena
TEL 43 160
98%
z vplačilom v gotovini ali s C.C.T. z zapadlostjo 1. julija 1982
dveletni
štiriletni
letni donos za prvp šestmeseeje
22 %
prvi šestmesečni kupon
10%
naslednji kuponi
donos
donos
BOT šestmesečni + 0,40
BOT šestmesečni + 1,00
Vpisovanje bo potekalo po emisijski reui brez vsakršne komisije pri zavodu Bunca d’Italia, pri kreditnih podjetjih in zavodih, / vplačilom v gotovini ali ► C.C.T. z zapadlostjo 1. julija 1982. Pri vpisu z vplačilom v gotovini se bodo morale izplačati dozorele obresti: pri vplačilu s C.C.T. se dozorele obresti ne hodo izplačale, a bosta vsakemu podpisniku izplačani 2 liri za vsakib 100 lir podpisanega kapitala
oproščeni vsakega sedanjega in bodočega davka