občin Ormož in Ptuj Leto: XII. Ptuj, dne 29. marca 1976 Številka: 3 VSEBINA: OBČINA PTUJ: 23- Odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačila za storitve v občini Ptuj (prečiščeno besedilo) 22. Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine 24. Odlok o spremembi odloka o urbanističnem programu občine Ptuj v letu 1976 Ptuj 22. Na podlagi 2. točke 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj 5t. 5-45/74) je Skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1976 sprejela RESOLUCIJO O DRUŽBENO EKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU OBČINE PTUJ V LETU 1976 1. UVOD Resolucija o družbeno gospodarski politiki in razvoju občine Ptuj v letu 1976 sovpada v začetek srednjeročnega planskega obdobja 1976—1980. Le ta bi morala vključevati že predvidevanja in usmeritve prvega leta novega srednjeročnega plana. Slednji je na vseh ravneh planiranja prav sedaj v Izdelavi. Glede na to, da zakon o družbenem planiranju še ni sprejet, tudi ta je sedaj v skupščinski obravnavi, je dogovorno na vseh ravneh, rokovno sprejetje in izdelava srednjeročnega plana predloženega na sredi leta 1976. Prav zaradi slednjega je pristop in vsebina te resolucije nekoliko modificirana (slično velja tudi za tovrstni dokument v republiki). Tako že ta dokument vključuje nekatere srednjeročne programske usmeritve, s tem, da upošteva vse tiste usmeritve, ki so že usklajene in dogovorjene, medtem ko za vsa ostala področja vključuje le ocene možnega oz. verjetnega razvoja. Resolucija o družbeno gospodarski politiki in razvoju občine Ptuj je ■zdelana na osnovi usmeritev, ki so jih podale organizacije združenega dela in so le te povzete iz njihovih gospodarskih načrtov za leto 1976. Dalje, na Podlagi bilanc za skupno in splošno porabo ter osebno potrošnjo, ter s tem v skladu usmeritve, ki so zajete v letnih programih razvoja samoupravnih interesnih skupnosti v občini in regiji. Upoštevane so nadalje tudi usmeritve, ki so aplicirane na razmere v občini iz resolucije republike in zveze za leto 1976. Resolucija ima predvsem usmeritveni značaj iri ne obravnava Podrobnosti programov in nalog po posameznih področjih. Podrobnosti teh ■azvojnih usmeritev so vključene v programe temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in nekaterih krajevnih skupnosti. Nakazuje le temeljne usmeritve, ki naj bi bile osnova za aktivnosti, ki jih bo izvajala občina v letu 1976 s ciljem, da se realizirajo zastavljeni temelji in cilji bodočega razvoja občine. 2. GLOBALNA OCENA IZVAJANJA RESOLUCIJE DRUŽBENO GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE PTUJ V LETU 1975 Gospodarski razvoj občine v letu 1975 je močno pod vplivom splošnih gospodarskih razmer in procesov, značilnih za naše in svetovno gospodarstvo, le-ti so poleg specifičnih razvojnih problemov ptujskega gospodarstva vplivali na letošnje gospodarske rezultate, ki na nekaterih Področjih odstopajo od predvidevanj v resoluciji o družbeno ekonomskem razvoju občine. 2.1. Razvojni rezultati na področju gospodarstva Analiza devet-mesečnih gospodarskih gibanj je opozorila, da kljub ugodni stopnji realne rasti družbenega proizvoda, temu ne sledi tudi ustrezna rast nominalnega družbenega proizvoda. Glede na rezultate devet-mesečne analize gospodarskih gibanj pa pričakujem^ da bodo v letu 1975 doseženi Naslednji razvojni rezultati: 1. V resoluciji o družbeno gospodarskem razvoju občine za leto 1975 je Predvidena 6 do 7 % stopnja realne rasti družbenega proizvoda. Po devetmesečnih rezultatih gospodarjenja ocenjujemo, da se bo realni družbeni Proizvod povečal za 8,8 %, nasprotno temu pa v republiškem merilu stopnja rasti realnega družbenega proizvoda kaže počasnejšo dinamiko in bo po ocenah ob koncu leta 1975 realni družbeni proizvod v primerjavi z letom 1974, le za 4 % večji. 2. Industrijska proizvodnja bo v letu 1975 kljub težavam pri oskrbi z domačim in uvoženim reprodukcijskim materialom, nerešenemu vprašanju cen nekaterih proizvodov in drugim proizvodnim težavam, večja od predvidene v resoluciji. Po oceni bo obseg industrijske proizvodnje ob koncu leta za 10 % višji kot v letu 1974, kar je nekoliko nad načrtovano 9-odstotno stopnjo rasti v začetku leta. Hkrati z visoko proizvodnjo pa beležimo tudi visoke zaloge industrijskih proizvodov, k i so močno presegle normalno raven. Skoraj celotno povečanje je povzročeno z nenormalno visokimi zalogami aluminija. Vendar pa do konca leta ni pričakovati, da se bodo razmere pri prodaji aluminija spremenile. Zato ocenjujemo, da bodo zaloge aluminija ob koncu leta angažirale še znaten del družbenega proizvoda in tako negativno vplivale na dosežene finančne rezultate. 3. V kmetijstvu bo po oceni dosežena večja proizvodnja kot v letu 1974 le pri koruzi in mleku. Pridelki ostalih poljščin, sadja in grozdja so nižji zaradi slabe letine. V živinoreji je zmanjšan obseg pitanja goveda zaradi neusklajenih cen med reprodukcijskimi stroški in odkupno ceno živine. Tudi v prašičereji so bile razmere neugodne, vendar ocenjujemo, da bo dosežen obseg vzreje iz leta 1974 na farmi prašičev in v zasebnem sektorju. Prireja perutnine bo presegla raven leta 1974. V skladu s predvidevanji v resoluciji o družbeno gospodarski politiki in razvoju občine v letu 1975 so bile izvajane naloge preusmerjanja in intenziviranja kmetij in uvajani'novi tehnološki postopki za pridobivanje in spravilo krme. Povečano zajetje mleka v organiziranem odkupu za dobro četrtino‘v zasebnem sektorju se v glavnem kaže kot posledica povečane proizvodnje v preusmerjenih kmetijah. 4. Tudi v gradbeništvu bo porast proizvodnje višji kot v letu 1974, kar je povezano predvsem z intenzivno stanovanjsko gradnjo v letu 1975. Večji obseg storitev bo po oceni dosežen tudi na področju prometa, tako v agrouslugah, kot tudi pri prevozu blaga in potnikov. Nad predvidenim obsegom se bo po oceni gibal tudi gostinski in turistični promet in promet v trgovini na debelo, stagniral pa bo promet v trgovini na drobno. 5. Za leto 1975 je značilna visoka stopnja zaposlovanja v družbenem sektorju, tako v merilu republike, kot občine. Po oceni bo v letu 1975 v občini znašala 7 Vo, kar je občutno nad predvidevanji v resoluciji z* leto 1975, kjer je planirana 3,6 <7« rast. Visoko stopnjo zaposlovanja je pogojevala predvsem povečana gospodarska aktivnost v industriji, gradbeništvu in še nekaterih drugih področjih. Visoka stopnja zaposlovanja se negativno odraža na stopnjo produktivnosti dela, ki bo po ocenah ob koncu leta 1975 večja le za 1,7 %, medtem ko bo v republiškem merilu celo za okoli 1 % nižja kot v preteklem letu. 6. V letu 1975 je načrtovan obseg izvoza nižji od realiziranega v letu 1974. Na podlagi podatkov ugotavljamo, da je v devetih mesecih 1975-leta vrednost izvoza dosegla 80 % načrtovanega izvoza za to leto. Uvozna aktivnost pa je zaradi restrikdjskih ukrepov za omejitev uvoza, realizirana le v višini 52 Vo predvidenega obsega za leto 1975. S tem se je vrednost celotnega izvoza močno približala vrednosti celotnega uvoza. Glede na dosedanja gibanja izvoza ocenjujemo, da bo načrtovana vrednost izvoza v letu 1975 dosežena. 7. Analiza devet-mesečnih periodičnih obračunov kaže na neskladja v gibanjih: celotnega dohodka, porabljenih sredstev in doseženega dohodka. Precej hitreje kot celotni dohodek so naraščala porabljena sredstva, kar je negativno vplivalo na raM doseženega dohodka, nazadoval» je ekonomičnost poslovanja. Delitev doseženega dohodka ni bila v skladu z usmeritvami resolucij — republike in občine za leto 1975. Masa osebnih dohodkov se je povečala za 30 sredstva za reprodukcijo pa so se za 9 °7o zmanjšala (indeks 91). Predvideno počasnejše naraščanje mase osebnih dohodkov od naraščanja nominalnega družbenega proizvoda se ne uresničuje. Medtem ko je v devetih mesecih družbeni proizvod porastel za 16 Vo, je masa osebnih dohodkov narasla za 30 %, kar kaže, da osebni dohodki sledijo bolj naraščajočim življenjskim stroškom, kot pa produktivnosti dela in doseženemu poslovnemu uspehu. Glede na taka gibanja v devetih mesecih ni pričakovati, da se bodo ob koncu leta obstoječa nesorazmerja bistveno izboljšala. 8. Na področju investicijske aktivnosti so bile v glavnem izvajane aktivnosti, predvidene v resoluciji za leto 1975 in sicer: — gradnja obrata za predelavo žlindre, silosa za glinico, rekonstrukcija proizvodnih naprav v anodni masi ter druga vlaganja v Tovarni glinice in aluminija Kidričevo, — povečanje zmogljivosti silosov in skladišč tovarne krmil pri mesokombinatu ,,Perutnina” in kmetijskem kombinatu, — pričetek gradnje prve faze klavo predelovalnega obrata pri živilsko prehrambenem kombinatu, — pričetek gradnje tovarne embalaže pri Les-u, — gradnja prve faze rekreacijsko turističnega centra v Ptuju, — pričetek gradnje motela v Podlehniku, — izgradnja hidrocentrale SD2. Poleg lastnih sredstev in sredstev lokalne banke so bila za izvedbo nekaterih zgoraj navedenih vlaganj pritegnjena tudi sredstva izven območja občine (Petrol, Živilsko prehrambeni kombinat, Elektrogospodarstvo). 9. Proces povezovanja in združevanja tako na gospodarskem kot negospodarskem področju, začet v letu 1974, se je uspešno nadaljeval tudi v letu 1975. Uspešno so bile zaključene naslednje integracije: — priključitev živilske industrije Petovie h kmetijskemu kombinatu, — priključitev Elektrokovinarja TOZD Montaža in storitve k IMP iz Ljubljane, — priključitev GP ,.Gradnje” h,,Gradisu” iz Ljubljane, — združitev TP ,,Izbire” in ,.Merkurja” v SOZD, — priključitev GP ,,Haloški biser — grad Bori” in GP Breg h kmetijskemu kombinatu, — priključitev Elektrokovinarja TOZD Elektroproizvodi k Elektroko-vini iz Maribora, — združitev podjetij na področju kovinske predelave Sigme in tovarne avtoopreme v združeno podjetje AGIS, — povezava bolnišnice in zdravstvenega doma v združeni zdravstveni center občine Ptuj. Svet skupnosti podravskih občin je v novi organiziranosti delovanja v letu 1975 razpravljal o zasnovi urbanizacije SRS s posebnim poudarkom na območju naše regije. Bil je pobudnik za razpravo in sklenitev družbenega dogovora o financiranju skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. V gospodarskem razvoju je dal podporo izgradnji tovarne sladkorja v Ormožu ter je pobudnik priprave gradiva o možnostih, pogojih in prednostih za gospodarska vlaganja v manj razvitih občinah naše regije. Začet je tudi postopek usklajevanja izhodišč razvoja usmerjenega izobraževanja v občinah podravske regije v obdobju 1976—1980. 2.2. Razvojni rezultati na področju stanovanjske in komunalne dejavnosti Na področju stanovanjske in komunalne dejavnosti so potekale naloge in aktivnosti v skladu s postavljenimi programi, vendar pa v celoti do konca leta 1975 ne bodo realizirani. L Na področju komunalnega gospodarstva so v okviru komunalnega sklada potekale aktivnosti za realizacijo regionalnega vodovoda v Majšperku. V tej akciji so sodelovale tudi mladinske delovne brigade, ki so opravile velik del zemeljskih del. Projekt bo predvidoma dokončan do konca leta 1975, razen rezervoarja in prečrpališča, ki bosta dograjena v prvi polovici le- ta 1976. Dograjen je bil tudi kolektor na desnem bregu Drave, ki bo pozneje vključen v kompleksno rešitev kanalizacije, odvajal odplake desnega brega Drave v Čistilno napravo. V okviru načrtovanih primarnih nalog za leto 1975 pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nosilcev nalog, ne bosta realizirani dve nalogi: postavitev paralelnega cevovoda in ureditev pokopališča. V teku so priprave za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za komunalno dejavnost, v okviru katere bo potrebno sistemsko zagotoviti večja finančna sredstva komunalnega gospodarstva in smotrno organizirati celotno komunalno dejavnost v občini. 2. V letu 1975 je bila ustanovljena lokalna skupnost za ceste. Njen program za leto 1975 je obsežen in ga glede na razpoložljive finančne možnosti ne bo možno v celoti realizirati. Tako bo izostala modernizacija dveh cestnih odsekov: Dobrina—Kozminci in Lancova vas—Apače. Izveden tudi ne bo program polaganja druge plasti asfalta na že moderniziranih cestah. Te programske naloge bodo morale imeti v letu 1976 prioriteto. Sredstva za izvedbo programskih nalog lokalne skupnosti za ceste, so bila zagotovljena, poleg lastnih virov, tudi s prispevki občanov in z najetimi krediti. Modernizirane so bile lokalne ceste v skupni dolžini 19 km in regionalne ceste v dolžini 5,2 km. Zaradi poznega začetka del je ogrožena realizacija del na regionalnih cestah Ptuj—Lenart in Ptuj—Majšperk. 3. V stanovanjskem gospodarstvu beležimo v letih 1974 in 1975, z zgraditvijo 227 stanovanj v družbenem in 149 stanovanj v zasebnem sektorju, pomembne rezultate. Pospešena gradnja stanovanj v družbenem sektorju v zadnjih dveh letih je v znatni meri pripomogla k hitrejšemu reševanju najbolj žgočih stanovanjskih problemov v občini. V letu 1975 je bilo izvršeno povišanje stanarin in najemnin, v skladu z medobčinskim dogovorom o povišanju stanarin za leto 1975 in s sklepom samoupravne enote za gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš. Na področju opremljanja zemljišč je bilo urejeno in opremljeno zemljišče za graditev 150 stanovanj v Kvedrovi ulici iz sredstev stanovanjskega gospodarstva. Čeprav je bil sprejet družbeni dogovor o oblikovanju cen stanovanj, še ni prišlo do zadostnega sodelovanja med posameznimi dejavniki dogovora v smeri razbremenjevanja cene stanovanj. Zaostajanje v izdelavi prostorskih planov in neorganizirano urejanje in opremljanje zemljišč ter neurejeno financiranje zmanjšuje učinke in povzroča težave v realizaciji programov usmerjene stanovanjske gradnje. 2.3. Razvojni rezultati na področju družbenih dejavnosti Na področju družbenih dejavnosti je bil v letu 1975 dan osnovni poudarek uveljavljanju družbeno-ekonomskih odnosov na osnovi samoupravljanja in družbenega načrtovanja, v čemer smo dosegli pomemben vsebinski napredek. Samoupravne interesne skupnosti so v tem letu upoštevale uresničevanje prioritetnih nalog v posameznih družbenih dejavnostih. V letu 1975 so stekle tudi pomembne priprave za združitev strokovnih služb v samoupravnih interesnih skupnostih s področja družbenih dejavnosti. Razvojni rezultati na posameznih področjih so bili naslednji: 1. Na področju vzgoje in izobraževanja se v letu 1975 pospešeno razvija predšolsko varstvo. Pospešujejo se dejavnosti, ki omogočajo enake možnosti za uspešno obvezno šolanje vsem otrokom (prevoz učencev, prehrana, zajetje vseh predšolskih otrok v malo šolo, dodatni in dopolnilni pouk). V tem letu so bili ustvarjeni pogoji za prehod na celodnevno šolo na razredni stopnji v Kidričevem. V Cirkulanah delujeta dva oddelka celodnevne male šole. Podaljšano bivanje je bilo organizirano v osnovnih šolah Polenšak, Dornava, Podlehnik, Cirkulane, Rodni vrh, Lovrenc, Cirkovce, Hajdina in Tone ŽNIDARIČ v 4 oddelkih podaljšanega bivanja. Na področju poklicnega, srednjega in strokovnega šolstva, ki so povezani v srednješolski center, je bilo v letu 1975 izvedenih več skupnih akcij (proslav, razstav, tekmovanj). Pomembni rezultati so bili doseženi pri kadrovanju na osnovi štipendijske politike, ki jo izvaja Izobraževalna skupnost za pedagoške poklice in vzgojiteljske poklice. V okviru akcije za oskrbo z brezplačnimi učbeniki so v letu 1975 dobili učbenike za novo matematiko učenci, kjer se uvaja nova matematika. Investicije na področju izobraževanja so bile v tem letu usmerjene v dograditev osnovne šole Dornava, izgradnjo osnovne šole Vitomarci in izgradnjo telovadnice v Majšperku; delno sta bili adaptirani osnovni šoli Hajdina in Ptujska gora. 2. V letu 1975 je bila ustanovljena raziskovalna skupnost. V tem letu je skupnost uredila in sprejela samoupravne akte, sestavila izhodišča za srednjeročni program razvoja 1976—1980 in program za leto 1976, izvedla anketo o raziskovalni dejavnosti in opravila Še druge dejavnosti s tega področja. 3. V programu otroškega varstva za leto 1975 je bilo predvideno, da bo v vzgojnovarstvene zavode dodatno zajetih 290 predšolskih otrok, kar bo uresničeno koncem leta 1975. Investicije na tem področju so bile usmerjene v izgradnjo vrtcev v Ptuju, Dornavi, Vitomarcih in prizidek jasli v Kidričevem in so bile v celoti realizirane. Skupnost otroškega varstva je v letu 1975 začela izplačevati denarno pomoč otrokom iz socialno ogroženih družin in je subvencionirala ceno v vzgojnovarstvenih zavodih za otroke iz teh družin. 4. Na področju telesnokulturne dejavnosti so bili doseženi pomembni uspehi pri organiziranju množičnega in rekreativnega udejstvovanja. Med uspele akcije uvrščamo vsi na kolo za zdravo telo, naučimo se plavati, po poteh partizanske Ljhbljane, vsi po poteh revolucije, poulični tek in spo-mladansko-jesenski kros. Investicije na področju te dejavnosti so bile usmerjene v ureditev TRIM steze v Ljudskem vrtu in v izgradnjo športne dvorane ,.Mladika”. Večja sredstva so bila namenjena tudi vzdrževanju športnih objektov. Telesno-kulturna skupnost je v letu 1975 pristopila k sistematskem reševanju sodniškega kadra. 5. Na vseh področjih kulturne dejavnosti lahko ugotovimo za leto 1975 večji interes med delovnimi ljudmi, ki se kaže v povečanem obisku kulturnih prireditev in v aktivnem vključevanju delavcev v kulturne tokove. Kulturna skupnost je tudi letos navezovala stike z vsemi kulturnimi skupnostmi na območju naše regije ter kulturami naših narodov v zamejstvu. Večjih investicij na tem področju ne beležimo, izvedena so bila le investicijska vzdrževanja. 6. Na področju zdravstvenega varstva so bili v letu 1975 doseženi pomembni rezultati pri dejanskem izenačevanju ravni zdravstvenega varstva kmetov z delavci, ki se kaže v hitrejšem naraščanju izdatkov za zdravstveno varstvo kmetov kot delavcev in v precejšnjem povečanju obsega zdravstvenega varstva. Uspešno je bila opravljena združitev zdravstvenega doma Ptuj in splošne bolnišnice Dr. Jožeta Potrča Ptuj v sestavljeno organizacijo združenega dela, s čemer so podane možnosti za racionalnejše poslovanje, skupno reše- vanje kadrovske in prostorske problematike ter s tem možnosti za hitrejši razvoj zdravstvenega varstva. Po sprejetem investicijskem programu je bila v letu 1975 v glavnem za-ključena izgradnja bolnišnice, potrebne pa bi bile še nekatere adaptacije. Pričeta je bila tudi gradnja osrednje zgradbe zdravstvenega doma ob bolnišnici. 7. Na področju socialnega skrbstva je bila v letu 1975 ustanovljena skupnost socialnega skrbstva. S tem je bilo omogočeno, da v tem letu poglobi svojo dejavnost in ukrepe, s katerimi zagotavlja pomoč ljudem v raznih oblikah varstva, denarne pomoči in svetovanja. V tem letu je skupnost socialnega skrbstva izvedla tudi valorizacijo denarnih pomoči za 20 % in znaša tako najvišja denarna pomoč v občini 650 din mesečno, najnižja pa 200 din mesečno. 3. TEŽIŠČE POLITIKE DRUŽBENO GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE ZA LETO 1976 Ob upoštevanju doseženega stanja družbeno gospodarske razvitosti občine Ptuj, postavljenih ciljev in nalog za srednjeročne plansko obdobje 1976 — 1980 ter ,,Resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije in neposrednih nalogah v letu 1976”, bo politika družbeno gospodarskega razvoja občine Ptuj usmerjena zlasti v: 1. uveljavljanje in izpopolnjevanje socialističnega samoupravljanja na temelju ustavnih določil kot osnovi za uresničitev ciljev in nalog tekoče in razvojne ekonomske politike in to predvsem: — krepitev delegatskega sistema ter ustavne vloge delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih; — nadaljnji razvoj samoupravnih interesnih skupnosti s področja gospodarstva in negospodarstva; — intenzivna nadaljnja izgradnja gospodarskega in družbenega sistema v skladu z Ustavo; — nadaljnje oblikovanje in razvijanje dohodkovno soodvisnih reprodukcijskih kompleksov v okviru regije in republike; 2. krepitev varnosti, družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora; 3. doseganje dinamične gospodarske rasti in nadaljnje vključevanje v postopno stabilizacijo gospodarstva s tem, da bodo prizadevanja usmerjena — povečanje proizvodnje ob višji produktivnosti dela pri oblikovanju družbenega proizvoda; — gradnjo novih in modernizacijo ter optimalno izkoriščanje že obstoječih proizvodnih zmogljivosti; — uvedbo sodobnejše tehnologije dela ter izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih; — prilaganje proizvodnih programov zahtevam na domačem in tujem tržišču, krepitev konkurenčne sposobnosti ter s tem k pospeševanju izvoza; — intenziviranje povezovalnih procesov ptujskega gospodarstva na ožjem in širšem prostoru, v zvezi s tem pa še posebno prizadevanje za kvalitetnejše delo v že oblikovanih integracijskih sistemih; 4. obvladovanje vseh oblik porabe na osnovi celovitega odločanja delavcev o dohodku in njegovi delitvi na akumulacijo in porabo z opredeljevanjem prioritet, ki so odraz njihovih interesov ter krepitev reprodukcijske sposobnosti gospodarstva. 5. na področju družbenih dejavnosti izvajanja tistih prioritetnih nalog, ki bodo neposredno prispevale k dvigu družbene produktivnosti in standarda občanov in delovnih ljudi; s 6. zagotavljanje takšnega obsega skupne in splošne porabe, ki ne bo prekomerno obremenjevala gospodarstva. Za to bo potrebno: — okrepiti vlogo porabnikov storitev samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti; — uskladiti letne programe samoupravnih interesnih skupnosti pa področju družbenih dejavnosti; — izdelati prioritetne programe posameznih samoupravnih interesnih skupnosti; — racionalizirati obseg splošne porabe. 7. V okviru gospodarskega in družbenega razvoja bo potrebno v letu 1976 dogovorno reševati naslednje prednostne razvojne naloge: — nadaljnji pospešen razvoj kmetijstva in predelave hrane v povezavi z razvijanjem učinkovitega sistema preskrbovanja prebivalstva z živili; — nadaljnja krepitev kompleksa kovinsko predelovalne industrije s posebnim poudarkom na osvobajanju od uvoza surovin in reprodukcijskega materiala ter povečanju deleža izvoza; — nadaljevanje gradnje začetih gostinsko turističnih zmogljivosti s poudarkom na gradnji kompleksa turistično gostinskega centra v Ptuju; — v barvni industriji zagotoviti taka vlaganja, ki bodo prispevala k zniževanju porabe energije po enoti proizvoda, kar bo prispevalo k zboljšanju energetske bilance; — nadaljevanje začete akcije komunalnega opremljanja in prometnega povezovanja manj razvitih območij v občini, s poudarkom na graditvi primarnega vodovodnega omrežja; — z doslednim izvajanjem in pospeševanjem organizirane in družbeno usmerjene stanovanjske graditve, intenzivirati stanovanjsko gradnjo in s tem število novih stanovanj; 8. Izvajanje politike hitrejšega razvoja nerazvitih predelov Haloz in Slovenskih goric v skladu z Družbenim dogovorom o pospeševanju razvoja manj razvitih območij in mejnih območij v SR Sloveniji. 4. SMERNICE IN NALOGE ZA URESNIČEVANJE CILJEV DRUŽBENO GOSPODARSKE POLITIKE IN RAZVOJA V LETU 1976 4. 1. Možni okviri gospodarskega razvoja občine Ptuj v letu 1976 Pogoji poslovanja v letu 1976 bodo še vedno težki pod vplivom razmer iz leta 1975. Zato bo potrebno za zagotovitev ustreznih gospodarskih učinkov intenzivno pospeševati in razvijati kvalitetne dejavnike gospodarske rasti. Predvsem bo potrebno dosledno izvajati' stabilizacijske ukrepe in s tem tudi ustvarjati pogoje za ustalitev tržnih razmer in odpravljati vzroke visoke inflacije z vsemi njenimi negativnimi posledicami. V letu 1976 predvidevamo, da bo ob sorazmerno stabilnejših pogojih gospodarjenja in nadaljnji dinamični rasti gospodarstva, dosežen naslednji razvoj: Stalne cene (1975) stopnje rasti v % Občina Ptuj SR Slovenija , Ocene 1975 1976 1975 1976 1974 1975 1974 1975 Družbeni proizvod - realna rast 8,8 8 „ 4 5 - nominalna rast 1811) 15,32) — 12,2 Fizični obseg ind. proizv. Fizični obseg kmetijske 10 9 56 proizvodnje Zaposlenost - družbeni sektor 1 4 — 7 5 5 3 - zasebni sektor Produktivnost — 3 — — (družb, sekt) i.7 3 -1 2-3 Izvoz Nominalni OD -10O 22 -8 6 - popr. neto OD na zapos. 22n . 82) - 7,6 - masa bruto OD 301) 132) — 10,8 Investicije v osnov. sred. gospodarstva 5-6 8 7,0 1) nominalne vrednosti 2) upoštevan prenešeni vpliv cen v višini 6,5 % Ob boljšem izkoriščanju obstoječih in aktiviranju novih proizvodnih zmogljivosti ter ob večjem številu zaposlenih je pričakovati, da bo realni družbeni proizvod za leto 1976 dosegel hitrejšo dinamiko rasti od republike in bo porasel za 8 %. Ocenjujemo, da bo doseženo 50-60 % stopnje realne rasti družbenega proizvoda na račun večje produktivnosti dela. Z razširitvijo obstoječih ter aktiviranjem novih zmogljivosti, uvedbo sodobnejših tehnoloških postopkov opreme in organizacijo dela ter ob pričakovanem izboljšanju razmer na tržišču reprodukcijskega materiala bo možno povečati fizični obseg industrijske proizvodnje za 7 %. Zaposlenost bo naraščala v letu 1976 počasneje kot v letu 1975 ter se bo ob porastu družbenega proizvoda celotnega gospodarstva za približno 8 % povečala za 5 %. , , , . , Ob takem gibanju zaposlenosti bi dosegli večjo produktivnost dela za , 3%. V letu 1975 je bila na področju zunanjetrgovinske menjave dosežena nekoliko višja vrednost uvoza od izvoza, medtem ko je za leto 1976 predvideno, da bo izvoz dosegel hitrejšo dinamiko rasti ter bo znašal okoli 20 milijonov ameriških dolarjev, t. j. za 22 % več kot v predhodnem letu. Vzporedno se bo povečal delež izvoza, na konvertibilna tržišča in sicer od 44 % skupnega izvoza v letu 1975 na 56 % v letu 1976. Najpomembnejši izvoznik bo tudi v bodoče tovana glinice in aluminija Kidričevo, saj bo v letu 1976 z izvozom primarnega aluminija, glinice in anodne mase dosegla predvidoma okoli 12 % vrednosti skupnega izvoza v občini. Realizacija predvidenega izvoza v tovarni glinice in aluminija Kidričevo bo odvisna predvsem od cen aluminija na svetovnem tržišču. Pomembnejši izvozni proizvodi bodo še volnene tkanine Tovarne volnenih izdelkov Majšperk, živilski proizvodi mesokombinata ..Perutnine" ter deli za motorna vozila tovarne avtoopreme. Zaradi sprejetih ukrepov ekonomske politike, predvsem zagotavljanja plačil za investicije, depoziti za neproizvodne in negospodarske investicije in {»slabšanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva v letu 1975 ni pričakovati, da bi bile investicije v osnovna sredstva v letu 1976 v večjem porastu. Možnosti za investiranje so v veliki meri odvisne tudi od uresničevanja ukrepov za zmanjšanje zalog. Banka bo pri kreditiranju gospodarskih investici dosledno uveljavljala načelo selektivne kreditne politike ter upoštevala dogovorjene prioritete. Predvsem bo podpirala tiste investicijske naložbe, ki bodo pospeševale intenzifikacijo proizvodnje za izvoz, dajale hitre kapitalne učinke ob kar največji porabi domačih surovin. Po ocenah bodo v letu 1976 investicije v osnovna sredstva realno porasle za 5-6%. 4.2. Usmeritev razvoja gospodarstva in prednostne naloge v letu 1976 1. Na podro^u gospodarstva bodo prizadevanja usmerjena v doseganje dinamičnejSe rasti ob večji udeležbi produktivnosti dela v oblikovanju družbenega proizvoda. Zato bodo morale biti aktivnosti na tem področju usmerjene predvsem v naslednje: - nadaljevanje vlaganj v modernizacijo proizvodnje, uvajanje sodobne organizacije dela ter prilagajanje proizvodnih programov zahtevam tržišča; - doseganje optimalne izkoriščenosti obstoječih proizvodnih zmogljivosti, delovnega časa, surovin in polproizvodov; - preusmerjanje in zamenjava dragih uvoženih surovin na « nejše domače surovinske osnove; - pospeševanje izvoznih aktivnosti; - spodbujanje in razvijanje raziskovalne, inovacijske in inventivne dejavnosti; - razvijanje stimulativnejših oblik nagrajevanja; - delovanje v smeri vsestranskega varčevanja in racionalnega poslovanja; - zagotavljanje varnosti pri delu. Z doslednim izvajanjem navedenih in drugih nalog in obveznosti bodo organizacije združenega dela uresničevale hitrejšo rast produktivnosti dela, ekonomičnosti in rentabilnosti in se tako vključile v splošna stabilizacijska prizadevanja. 2. Na področju INDUSTRIJSKE DEJAVNOSTI bodo organizacije združenega dela, gospodarska zbornica in poslovne banke intenzivirale investicijsko dejavnost začeto v letu 1975 in pričele izvajati nove investicijske programe v nove proizvodne zmogljivosti ter v modernizacijo, rekonstrukcijo in širitev obstoječih proizvodnih zmogljivosti predvsem v barvni, kovinsko predelovalni, gradbeni, lesni in živilsko predelovalni industriji. V letu 1976 bo stekla proizvodnja nekaterih proizvodov v kovinsko predelovalni industriji (oljni hladilniki in novi proizvodi gumarne v Sigmi), gradbeni industriji (okenske in vratne preklade) in v lesno predelovalni industriji (fumirski sodi). V gradbeni industriji bodo začeta vlaganja v osvajanje proizvpdnje opečnih montažnih panelov. Pomembno se bo povečal obseg nekaterih proizvodov obstoječe proizvodnje v kovinsko predelovalni in živilsko predelovalni industriji. 3. V KMETIJSTVU so v letu 1976 uvrščene med najpomembnejše naloge pridobivanje novih obdelovalnih površin z osuševanjem zamočvirjene zemlje in usposabljanje vseh obstoječih kmetijskih površin za plodnejše izkoriščanje v obeh sektorjih lastništva. S tem se zagotavlja večja tržna usmeritev pri pridelovanju hrane, večja samooskrba krme za živino, v kolobar poljščin pa bo uvedena setev sladkorne pese, ki jo bo, po izgradnji tovarne sladkorja v Ormožu potrebno razširiti na 1.600 ha v družbenem in zasebnem sektorju. Na področju usmerjanja in pospeševanja kmetijstva bo Skupščina občine Ptuj skupaj z družbeno političnimi organizacijami uvedla postopek za pravno konstituiranje občinskega kmetijskega sklada na novi ustavni podlagi. Na samoupravni osnovi bo ustanovljena samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva, kjer bodo združevanj interesi in sredstva vseh zainteresiranih za razvoj kmetijstva v občini — TOZD s področja kmetijstva, živilsko predelovalne industrije, trgovine, gozdarstva in drugih zainteresiranih za razvoj kmetijstva v občini. Za uspešno izvajanje nalog s področja družbenega in zasebnega sektorja kmetijstva bo Skupščina občine Ptuj ustrezno organizirala tudi strokovne službe uprave skupščine občine, pristojne za kmetijstvo. Na področju investicijskih naložb v kmetijstvo družbenega sektorja so predvidena naslednja pomembnejša vlaganja: — nakup zemljišč, — nadaljevanje hidro in agro melioracij na površini okoli 600 ha zemljišč, — nabava 90 plemenskih telic, — nabava in kompletiranje mehanizacije za pridelovanje in spravilo koruze in krme, — obnova 30 ha dolgoletnih nasadov, — rekonstrukcija pitališča in razširitev objektov na farmi prašičev, — nadaljevanje klavno predelovalnega obrata pri živilskem prehrambenem kombinatu, — gradnja silosov za spravilo krme in gradnja lop, — povečanje zmogljivosti valilnice pri Perutnini, — začetek gradnje centra za predelavo grozdja in razširitev zmogljivosti V zasebnem sektorju bo obrat za kooperacijo kmetijskega kombinata iz sredstev hranilno kreditne službe in bančnih sredstev kreditiral usmerjanje in preusmerjanje kmetij, opremljanje kmetij s stroji pa bo stimulirano predvsem v proizvodnih in strojnih skupnostih. Obrat za kooperacijo Mesokombinata Perutnina bo uredil v naši občini 6 do 8 hlevov za vzrejo piščancev brojlerjev z zmogljivostjo 10.000 piščancev na hlev v turnusu. Kmetijska zemljiška skupnost bo usmerila svoje delovanje predvsem v izvajanje konkretnih akcij na področju zemljiške zakonodaje. Izvajala bo predvsem naslednje prednostne naloge: — izdelava prostorskega zemljiškega plana občine, — zaščita kmetij s sprejemom občinskega odloka za vse tiste kmetije, ki so dolgoročne perspektivne za kmetijsko proizvodnjo, — pridobivanje kmetijskih zemljišč z agro in hidro melioracijami ter aktiviranje doslej neobdelanih kmetijskih površin, — ureditev prometa s kmetijskimi zemljišči, — ureditev zemljiškega sklada občine in zajetje vseh površin, ki so po dolpčilih zakona o kmetijskih zemljiščih prešle v kmetijski sklad. Skupščina občine Ptuj si bo prizadevala v letu 1976 rešiti vprašanje odstranjevanja odpadkov in kadavrov v okviru Sirte regije. 4. GRADBENA operativa bo morala v letu 1976 posvetiti posebno skrb utečenosti poslovanja v novih integracijskih tvorbah, v katere so se vključile OZD v letu 1975. Predvsem se bo morala tehnično, tehnološko, kadrovsko in organizacijsko okrepiti, tesneje sodelovati z izvajalci zaključnih del, skrajšati čas graditve in znižati stroške graditve, zlasti še v stanovanjski gradnji. TOZD „DRAVA” predvideva gradnjo nove separacije, ELEKTROKOVINAR pa gradnjo proizvodne hale za ključavničarski obrat. 5. Na področju PROMETA bo z nabavami novih prometnih sredstev povečan obseg tovornega in potniškega prometa. V PTT prometu bo nadaljevana dejavnost širitve krajevne kabelske mreže in medkrajevnih kablov na območju občine. Za ureditev mestnega prometa bo izdelan načrt prometa v mestu Ptuju. 6. V TRGOVINI je potrebno pospešiti povezovanje med proizvajalci, predelovalno industrijo in trgovino in s tem ustvariti ugodne pogoje za preskrbo občanov z vsemi proizvodi, posebej še z živili. Tehnična trgovina se mora usposobiti, da bo v večji meri oskrbovala gospodarstvo z reprodukcijskim in drugim materialom in za prodajo končnih proizvodov. Izboljšati je preskrbo prebivalstva na podeželju in v novo nastajajočih stanovanjskih naseljih. Zato je nujno širiti prodajne mreže na območjih, kjer preskrba prebivalstva ni zadovoljiva. Pričeta bo gradnja samopostrežne trgovine v Gorišnici in skladišča v Slovenji vasi. Predvidene so adaptacije in obnove opreme v trgovini na drob-no zaradi boljše in kultumejše ponudbe blaga. 7 V GOSTINSTVU in TURIZMU so z vertikalno povezavo obeh delov-nih organizacij s Kmetijskim kombinatom, podani ugodni pogoji za dinamičen in učinkovitejši razvoj gostinstva in turUma v občim. V skladu s potrebami se bo razvijal tudi zasebni sektor. Na področju graditve gostinsko turističnih zmogljivosti je pospešiti dokončanje objektov v turistično gostinskem centru v Ptuju in Podlehniku. Z aktiviranjem teh objektov se bodo pomembno povečale zmogljivosti gostinsko turistične dejavnosti v občini. .. . . Poleg že začetih gradenj bodo v letu 1976 izvedene tudi adaptacije in obnovitve opreme nekaterih gostinskih obratov (Bukovci, obrata: Beli križ in Evropa), kar bo vplivalo na boljšo kakovost tovrstne ponudbe. Ustvarjati bo potrebno ugodne pogoje za boljšo izkonščenost nočit- Venl8.™a področju OBRTNE DEJAVNOSTI se bo še nadalje krepil družbeni sektor obrti. Medtem ko bo zasebni sektor usmerjen predvsem v storitveno obrt, se bo na področju družbenega sektorja razvijala proizvodna obrt. Za pospešen razvoj proizvodne obrti bo potrebno modernizirati proizvode zmogljivosti ter močneje povezati z drugimi gospodarskimi področji. Temeljne okvire razvoja obrti vsebuje družbeni dogovor o pospešenem razvoju malega gospodarstva za razdobje 1976—1980. Načrtno bo potrebno usmerjati in razvijati storitveno obrt v okviru srednjeročnega plana za razdobje 1976—1980. ... Pomembnejša investicijska vlaganja so predvidena v novo proizvodnjo kovinskih delov za embalažo pri podjetju Ollga Meglič skupno s ,,PRIMAT-om” Maribor in v gradnjo nove pekarne, ki bo pričeta koncem leta 1976. 9. Na področju organiziranosti in povezanosti gospodarstva in družbe- nih dejavnosti je potrebno pospešiti prizadevanja za uspešno izvedbo že pn-četih aktivnosti in postopkov za povezovanje in združevanje v ožjem in širšem prostoru, zlasti: „ , . „ w . ___ tekstilne industrije (Tovaana volnenih izdelkov Majšperk) z moč- neiš‘™ OZdTs področfa^kmetijstva v občini (živinorejsko veterinarski zavod in veterinarska postaja), . — povezava OZD s področja proizvodne obrti (Olga Meglič) k močnejšemu partnerju v širšem prostoru ter priključitev OZD s področja storitvene obrti (Pleskar) v SOZD, — nadaljnje povezovanje trgovine v širtem prostoru, — združitev osnovnega šolstva v občini. ... Oblikovanje integracijske tvorbe bodo intenzivirale in utrjale medsebojne odnose ter s tem izboljšale učinke svoje dejavnosti. 10. V letu 1976 bo svet skupnosti podravskih občin nadaljeval z začetimi pobudami v letu 1975 s poudarkom na usklajevanju srednjeročnega planiranja v občinah, ki s svojimi programi zadevajo širše interese. Pri tem bo imel prednost pospešen razvoj manj razvitih območij in manj razvitih obmejnih območij in to predvsem na področju gospodarstva, šolstva in zdravstva. 11. Na področju varstva okolja bodo akcije v letu 1976 usmerjene v vzgojo in propagandno dejavnost ter v aktivno sodelovanje pri formiranju zakonodaje na tem področju. 4.3. Usmeritev razvoja in opredelitev prednostnih nalog stanovanjske it> komunalne dejavnosti Za nadaljnje hitrejše in učinkovitejše reševanje problemov na področju stanovanjske in komunalne dejavnosti cestnega gospodarstva in urbanizma, bo potrebno v letu 1976 realizirati naslednje naloge: 1. V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU je treba nadaljevati s pospešeno stanovanjsko gradnjo, ki bo omogočila realizacijo stanovanjskega programa 1972—1976. V letu 1976 je treba zgraditi 204 nova stanovanja v družbenem sektorju. To bo možno doseči le z doslednim usmerjanjem družbenih namenskih sredstev, zlasti pa sredstev za solidarnostno gradnjo stano- vanj. Lokacijsko bodo nova stanovanja v Ptuju, Kidričevem in Trnovski vasi. Stanovanjska samoupravna skupnost si bo morala prizadevati, da bodo zazidalna območja, namenjena stanovanjski gradnji hitreje komunalno in urbanistično urejena. Na področju gospodarjenja s skladom stanovanjskih hiS in vzdrževanja bodo izvedeni ukrepi za učinkovitejšo zaščito starega stanovanjskega fonda, pri čemer bodo z izboljšanjem sanitarnih pogojev bivanja zadržali uporabnike tudi na manj urbanih področjih. Tudi v letu 1976 bo morala biti solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu usmerjena zlasti v pridobivanje solidarnostnih stanovanj in diferencirano subvencioniranje stanarin. 2. Na področju KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA bo osnovna naloga vsestransko aktiviranje samoupravne interesne skupnosti za komunalno gospodarstvo za območje občine in povezovanje le te s krajevnimi skupnostmi in komunalno delovno organizacijo. V okviru organizacijskih in finančnih vprašanj bo potrebno oblikovati obliko in način trajnega financiranja komunalnega gospodarstva ter skupno s samoupravno stanovanjsko skupnostjo rešiti tudi vprašanje priprave in opremljanje stavbnih zemljišč. Z neposrednim usklajevanjem medsebojnih interesov med nosilci in uporabniki komunalnih storitev v novo ustanovljeni samoupravni komunalni interesni skupnosti, se bo kreiralo enotnejše in bolj racionalno načrtovanje razvoja in združevanja dela ter sredstev na področju komunalnega gospodarstva. Osnovne naloge v letu 1976 so: — pričeli naj bi z gradnjo obrežnih zbiralnikov, podvoda preko Drave in čistilne naprave pri Pinčarjevem mlinu. Sredstva bi bila zagotovljena z združevanjem sredstev vseh večjih onesnaževalcev voda v občini. Dravskih elektrarn Maribor in Območne vodne skupnosti Drava, na podlagi sklenjenega sporazuma; — v letu 1976 naj bi zgradili paralelni cevovod od zajetja v Skorbi, do vodohrama v Novi vasi pri Ptuju, ki bo služil kot vir pitne vode za Ptujsko polje in Slovenske gorice. Pričdi bi z etapno gradnjo vodovoda ..Slovenske gorice” na relaciji Nova vas—Pacinje. V delo bodo vključene tudi mladinske delovne brigade. Prvo etapo naj bi izvajali z združevanimi sredstvi po posebnem sporazumu, na podlagi katerega bi sredstva združevale organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, Dravske elektrarne Maribor in komunalni sklad občine Ptuj; — med pomembnejše naloge na področju komunalnega gospodarstva sodi tudi ureditev novega pokopališča v Rogoznici, novega odlagališča za smeti in ureditev javnega sanitarnega kopališča; — ostala komunalna dejavnost se bo odvijala v okviru programov krajevnih skupnosti in komunalne delovne organizacije. Zato bo vso skrb potrebno posvetiti uspešnejši realizaciji programov krajevnih skupnosti in komunalne organizacije. 3. Dejavnost LOKALNE SKUPNOSTI ZA CESTE bo v letu 1976 usmerjena v razvoj cestnega omrežja na manj razvitih območjih občine, v Halozah in Slovenskih goricah. Program modernizacij za leto 1976 zajema trie cestne odseke: Trnovska vas — Vitomarci, Pacinje — Sp. Velovlak, Podleže — Sestrže, Zakl — Podlehnik ter regionalna cesta Videm — Leskovec. Skupna dolžina modernizacij znaša 14 km. Sredstva za financiranje tega programa naj bi bila zagotovljena z združevanjem sredstev gospodarstva, s prispevki občanov in z lastnimi sredstvi lokalne skupnosti za ceste. Na moderniziranih odsekih: Ptuj—Dornava—Moškanjci in Suha veja—Videm, bodo položeni asfaltbetoni. Republiška skupnost za ceste bo dokončala pričeta dela v letu 1973 in začela izvajati dela v skladu z razvojnim programom za obdobje 1976—1980, t. j. etapna modernizacija regionalnih cest Ptuj—Lenart, Ptuj—žihlava in Ptuj—Majšperk. 4. Med prednostne naloge na področju URBANIZMA sodijo: — novelacija urbanističnega programa občine Ptuj in urbanističnega načrta mesta Ptuja — urbanistični načrt naselja in turistični center Podlehnik — določitev lokacije industrijskih objektov v nerazvitih območjih občine Ptuj (Haloze in Slovenske gorice) — prometna študija za mesto Ptuj. 5. Na področju POŽARNE VARNOSTI mora ustanovljena interesna skupnost za požarno varnost vso skrb posvetiti organizacijskim vprašanjem in vprašanju financiranja ter razvoja te dejavnosti za naslednje obdobje. V letu 1976 naj bi bila pričeta gradnja novega gasilskega doma v Ptuju, potrebna sredstva pa naj bi bila zagotovljena na podlagi sprejetega sporazuma z združevanjem sredstev temeljnih organizacij združenega dela in drugih udeležencev tega sporazuma. 4.4. Usmeritev razvoja in prednostne naloge na področju družbenih dejavnosti Ob upoštevanju zaostrenega gospodarskega pložaja in možnosti, da se vse oblike porabe vključijo v prizadevanja za stabilizacijo bodo imele na področju družbenih dejavnosti v letu 1976 prednost tiste naloge in potrebe, ki najbolj neposredno prispevajo k dvigu družbene produktivnosti dela ter k temeljnemu standardu občanov in delovnih ljudi. Take potrebe so predvsem »a področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalnega deta, zdravstvenega vnntva, otroškega varstva in kulture. To so področja, ki so prednostno obravnavana tudi v resoluciji o družbeno ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije. V letu 1976 bo v okviru teh prednostnih nalog družbeno zagotovljeno pokrivanje samo tistih potreb, ki so nepogrešljive in jih morajo biti deležni po načelu vzajemnosti in solidarnosti vsi delovni ljudje in občani. Ostale programirane naloge samoupravnih interesnih skupnosti, ki ne bodo zajete v to jamstvo, bo možno uresničiti le v obsegu, ki ga bodo dovoljevala gospodarska gibanja, dogovorjena razmerja v delitvi družbenega proizvoda in samoupravni sporazumi v okviru posameznih interesnih skup-. nosti. Za izvajanje programskih nalog samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1976 bodo združevana sredstva iz prispevne stopnje za redno dejavnost družbenih služb iz bruto osebnega dohodka. Razen tega se bodo tudi v letu 1976 tako kot v letu 1973 združevala sred- stva: •>- po stopnji 0,40 «7« od osnove bruto OD iz dohodka podjetja po samoupravnem sporazumu o prispevku za gradnjo bolnišnice v Ptuju in Mariboru; — po posebnem samoupravnem sporazumu še sredstva za gradnjo domov za učence srednjih šol in študentskih domov. Sredstva namenjena za pokrivanje dogovorjenih programov družbenih dejavnosti se bodo oblikovala na osnovi izhodišč republiške resolucije, ki predvideva 20-odstotno zaostajanje splošne in skupne porabe za realno rastjo družbenega proizvoda. 1. Na področju OTROŠKEGA VARSTVA bo interesna skupnost v letu 1976 nadaljevala z urejanjem in s širjenjem pogojev za organizirano vzgojo in varstvo otrok ter v sodelovanju z izobraževalno skupnostjo z načrtnim štipendiranjem skrbela za vzgojno-varstveni kader. Skrbela bo tudi za urejanje igrišč in za organiziranje počitniškega letovanja za socialno in zdravstveno ogrožene otroke. V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi bo organizirala vzgojne dneve v tistih krajih, kjer ni organizirane vzgoje predšolskih otrok in so za to dani ustrezni pogoji. Večjo skrb bo posvetila otrokom motenim v duševnem in telesnem razvoju. V okviru realnih materialnih možnosti v letu 1976 bo interesna skupnost izvajala program razširitve zmogljivosti otroškega varstva v skladu z dolgoročnim razvojnim programom otroškesa varstva v Ptuju. 2. Na področju OSNOVNEGA SOLSTVA bo izobraževalna skupnost usmerila svojo dejavnost v dosledno izvajanje učnih načrtov, izenačitev delovnih pogojev v osnovnih šolah, posodabljanje pouka, pospešitev vključevanja otrok v predšolsko vzgojo, odpiranje oddelkov podaljšanega bivanja učencev tam, kjer to dopuščajo prostorski pogoji in organiziranje celodnevnega bivanja učencev v šolah v skladu s prostorskimi, kadrovskimi in materialnimi možnostmi. Skrbela bo za dodatno strokovno izobraževanje in načrtno štipendiranje. V okviru razpoložljivih sredstev bo izobraževalna skupnost, v skladu z dolgoročnim razvojem osnovnega šolstva v občini Ptuj, vlagala sredstva v dokončanje začetih adaptacij in v začetna dela novogradenj. 3. Izobraževalna skupnost bo v letu 1976 realizirala predvideno novogradnjo dijaškega doma le v primeru | prioritetnega vrstnega reda programa dijaških domov izobraževalne skupnosti Slovenije. 4. V USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU bodo organizacije združenega dela skrbele, da v integriranem sistemu dosežejo večjo kakovost vzgojno izobraževalnega dela in s tem tudi uspešnost učenja in usposabljanja za delo. Nadaljevana bodo začeta pripravljalna dela za graditev objekta srednješolskega centra. 3. RAZISKOVALNA SKUPNOST bo v letu 1976 delovala v skladu s samoupravnimi akti te skupnosti in v skladu s smernicami raziskovalne skupnosti Slovenije. Program raziskovalne skupnosti temelji na pospeševanju interesa za raziskovalno dejavnost, usmerjanju raziskovalnih pobud na območju občine, vzpodbujanju novatorske in izumiteljske dejavnosti, zbiranju predlogov raziskovalnih in razvojnih projektov, s posebnim poudarkom na uporabi odpadnih materialov v industriji, populariziranju znanosti in znanstvenih dosežkov, sodelovanju z drugimi raziskovalnimi skupnostmi na območju regije in z družbenopolitičnimi organizacijami. Sredstva raziskovalne skupnosti, ki jih bo Ic-ta dobila od Raziskovalne skupnosti Slovenije, bodo predvidena za redno dejavnost ter za nagrade najbolj zaslužnim avtorjem, torej bodo imela predvsem spodbujevalni namen. 6. Na področju KULTURE si bodo prizadevale kulturna skupnost in organizacije združenega dela s tega področja, čimbolj približati kulturne dobrine delovnim ljudem v združenem delu, krajevnih skupnostih ter mladini, zlasti v šolah. Kulturna skupnost bo v okviru knjižnične dejavnosti obnavljala knjižni fond. Skrbela bo za obnovo kulturnih spomenikov. V gledališki, glasbeni in folklorni dejavnosti bo skrbela za bolj koordinirano izvajanje programov. V obsegu razpoložljivih sredstev bo vlagala v izboljšanje stanja prostorskih zmogljivosti. 7. Dejavnost TELESNE KULTURNE skupnosti in telesno kulturnih organizacij bo v letu 1976 usmerjena predvsem v pospeševanje razvoja množičnosti ter večjemu vključevanju občanov na rekreacijskem področju. Pospeševala bo zlasti aktivnost posameznih društev po krajevnih skupnostih predvsem tam, kjer ni nobene telesno vzgojne organizacije. Skrbela bo za kadrovanje vodnikov in prednjakov po posameznih društvih in po krajevnih skupnostih. V okviru razpoložljivih materialnih možnosti bo sofinancirala športna igrišča. 8. Na področju ZDRAVSTVENEGA VARSTVA bodo prizadevanja v letu 1976 usmerjena predvsem v nadaljnje izenačevanje pogojev pri zagotavljanju osnovnega zdravstvenega varstva na izven mestnem območju, kar bo mogoče zagotoviti le z ustrezno kadrovsko zasedbo. Pospešeno bo treba uvajati dispanzerske metode dela v osnovnem zdravstvenem varstvu in razvijati oblike aktivnega zdravstvenega varstva delavcev. Pomembna ' naloga bo tudi razviti akcijo za ugotavljanje primernosti oziroma znižanja prekomernega bolniškega staleža, pri čemer bo potrebno sodelovati s temeljnimi organizacijami združenega dela in sindikalnimi organizacijami. V letu 1976 bodo nadaljevani procesi funkcionalne integracije med posameznimi izvajalci zdravstvenega varstva. Na investicijskem področju bo nadaljevana investicijska gradnja bolnišnice in etapna gradnja zdravstvenega doma ter začetek priprav za novogradnjo zdravstvene postaje v Majšperku po sprejetem investicijskem programu. 9. Osnovna usmeritev SOCIALNEGA SKRBSTVA bo tudi v letu 1976 v: — zagotovitvi ogroženim posameznikom, družinam in drugim družbenim skupinam sredstva za življenje, če jih sami niso sposobni ustvariti z delom ali na osnovi z delom pridobljenih pravic, oz. če nimajo svojcev, ki bi jih bili dolžni in sposobni podpirati; — zagotoviti pomoč in varstvo osebam, ki niso sposobne skrbeti zase in jim je potrebna pomoč pri reševanju osebnih, družinskih in drugih problemov, ki ovirajo njihovo polnovredno vključevanje v delo in življenje skupnosti. 10. Skupnost za ZAPOSLOVANJE bo v letu 1976 nadaljevala z oblikovanjem in izvajanjem politike zaposlovanja ter vseh tistih dejavnosti, ki delovnim ljudem omogočajo uresničitev pravic do dela. Skupnost bo nudila iskalcem zaposlitve vso potrebno strokovno pomoč, kakor tudi mladini pri izbiri šolanja. Zlasti bo skrbela za zaposlovanje delavcev, ki se vračajo iz tujine in poskušala vplivati tudi na izboljšanje strukture zaposlenih. Z vidika štipendiranja bo analizirala kadrovske probleme v občini. 5. USMERITVE RAZVOJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI V LETU 1976 Na področju razvoja krajevnih skupnosti bodo potekale v letu 1976 aktivnosti v smeri krepitve in pospeševanja samoupravnih družbeno / ekonomskih odnosov. Tako bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in občani v krajevni skupnosti neposredno in celovito odločali o reprodukciji in pogojih dela in življenja. 1. Delovanje krajevnih skupnosti bo v letu 1976 potekalo v okviru zastavljenih ciljev in nalog v srednjeročnem programu razvoja za razdobje 1976—1980. Uravnoteženost razvoja med krajevnimi skupnostmi bo zagotovljena z usklajevanjem in sporazumevanjem med krajevnimi skupnostmi. Zato bo potrebno posebno skrb posvetiti pospešenemu razvoju manj razvitih krajevnih skupnosti. 2. V skladu z družbenim dogovorom o financiranju krajevnih skupnosti v okviru skupnosti podravskih občin, bodo sklenile organizacije združenega dela in krajevne skupnosti samoupravni sporazum o višini dohodka, ki ga bodo organizacije združenega dela namenile za financiranje programskih nalog krajevnih skupnosti za leto 1976. Višina teh sredstev naj bi dosegla največ 0,5 % od bruto osebnih dohodkov (osnova). S 'tem sporazumom se bo zagotovilo prelivanje sredstev po domicilu bivanja delavca v regiji. 3. Za financiranje funkcionalne dejavnosti krajevnih skupnosti bodo sredstva zagotovljena v proračunu občine. Krajevne skupnosti bodo sklenile samoupravni sporazum o razdelitvi teh sredstev. 4. Zaradi usklajevanja interesov in potreb krajevnih skupnosti in racionalnega sporazumevanja s temeljnimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi bodo krajevne skupnosti na podlagi skupnih interesov in na samoupravni osnovi ustanovile skupnost krajevnih skupnosti. 6. IZHODIŠČA SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE Ob upoštevanju zaostrenega gospodarskega položaja in nujnosti, da se vse oblike porabe vključijo v prizadevanja za stabilizacijo, bo skupna in splošna poraba v letu 1976 za 20 % nižja od realne rasti družbenega proizvoda. Da bi preprečili anticipirano porabo na osnovi pričakovalnih cen, izha-jajo vsi programi razvoja skupne in splošne porabe na vseh ravneh, v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnihskupnostih.KS in občini iz predvidene realne rasti družbenega proizvoda v SR Sloveniji in doseženi ravni cen ob koncu leta 1975, ki je v globalu za okoli 6,5 odstotka višja od povprečja za leto 1975. Vsako trimesečje bodo tako dogovorjena sredstva valorizirana glede na doseženi nominalni porast družbenega proizvoda v predhodnem trimesečju na podlagi posebne metodologije. 1. Politika SKUPNE PORABE bo usmerjena v primarno realizacijo prioritetnih nalog na področju skupne porabe. Prioritetni področji skupne porabe v letu 1976 sta izobraževanje in zdravstvo, ki sta glede na družbeno po-membnoist in raven razvitosti najbolj problematični področji. Samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti, bodo v okviru stabilizacijskih prizadevanj racionalizirale stroške svojega poslovanja, povečale ekspeditivnost, vodile politiko racionalnega zaposlovanja in tako poskrbele za večjo učinkovitost v družbenih dejavnostih. V letu 1976 bodo samoupravne interesne skupnosti prevzele tudi naloge, ki so se v letu 1975 še financirale iz proračuna občine (socialno varstvo, starostno zavarovanje kmetov, anuitet). Prenosi bodo opravljeni s pismenim sporazumom med občino in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Okvirna izhodišča za politiko in obseg splošne porabe v letu 1976 izhajajo iz republiške resolucije. Z družbenim dogovorom pa bodo opredeljene in dogovorjene osnove in obveznosti pri politiki in razporejanju dohodka in delitve osebnih dohodkov ter združevanju sredstev za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb v občini. 2. Osnovna izhodišča za politiko SPLOŠNE PORABE v občini za leto 1976 izhajajo iz republiške resolucije. Z družbenim dogovorom o splošni porabi v občinah v SR Sloveniji za leto 1976 pa bo opredeljena višina sredstev in politika financiranja splošnih družbenih potreb ter politika davkov. V letu 1976 bo potrebno nadaljevati in zaključiti proces razmejevanja nalog in sredstev med skupno in splošno porabo v skladu z načeli ustave. Hkrati bo potrebno preveriti utemeljenost dosedanjih nalog, ki so bile financirane iz proračuna in opredeliti naloge, ki morajo biti v letu 1976 financirane na dosedanji način. Realni obseg razpoložljivih sredstev za splošno porabo na ravni občine bo vsklajen s stopnjo rasti družbenega proizvoda, ki bo za 20 % nižji od realne rasti družbenega proizvoda. V proračunu občine za leto 1976 bodo zagotovljena sredstva predvsem za delo upravnih in pravosodnih organov, sredstva za delo družbenopolitičnih organizacij, financiranje funkcionalnih izdatkov krajevnih skupnosti, splošni ljudski odpor, sredstva za komunalno dejavnost, pospeševanje kmetijstva, vendar le v enakem obsegu nalog kot v letu 1975, ostale potrebe, ki še ostajajo v okviru splošne porabe pa prav tako le v obsegu porabe leta 1975. V okviru možnosti pa bodo zagotovljena sredstva tudi za naloge, ki še ostajajo v okviru splošne porabe. 7. NALOGE NA PODROČJU KREPITVE VARNOSTI, SAMOZAŠČITE IN LJUDSKE OBRAMBE V letu 1976 bomo še odločneje razvijali in dograjevali sistem ljudske obrambe v občini. Delovanje bo usmerjeno v podružbljanje ljudske obrambe v takem obsegu, da bo lahko vsak delovni človek uresničeval svoje ustavne pravice pri obrambi domovine tako v organizacijah združenega dela kot v krajevnih skupnostih. Okrepljena pa bo dejavnost in odgovornost vseh nosilcev obrambnih priprav v družbenopolitičnih skupnostih zlasti pa še v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih, ki morajo svoje obrambne načrte prilagajati novim spoznanjem in pogojem. Pri nadaljnjem izpopolnjevanju sistema ljudske obrambe bo posebna skrb posvečena teritorialni obrambi in usposobljenosti. Naloge na področju civilne zaščite bodo usmerjene v hitrejši razvoj in množičnost, zlasti v boljšo materialno tehnično in strokovno izpopolnjevanje civilne zaščite, da bo usposobljena za izvajanje zaščitnih akcij in reševanja prebivalstva in materialnih dobrin v primeru vojne ali hudih nesrečah. Poskrbljeno bo tudi za gradnjo zaklonišč za zaščito prebivalstva v vojni. V skladu z načeli podružbljanja ljudske obrambe pa bo treba poskrbeti za stalno obrambno vzgojo občanov, za pridobivanje mladine za vojaške poklice ter vključevanje vseh dejavnikov v priprave na splošno ljudsko obrambo. Za izvedbo nalog na področju obrambnih priprav v občini bodo potekale aktivnosti za sklenitev samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje skupnih obrambnih potreb v občini. Aktivnosti na področju krepitve varnosti, samozaščite in ljudske obrambe se morajo odražati v sleherni dejavnosti, kajti le to je jamstvo za podružbljanje ljudske obrambe. 8. NALOGE LUCIJE IN ODGOVORNOSTI ZA URESNIČEVANJE RESO- Z resolucijo o družbeno ekonomski politiki in razvoju občine Ptuj za leto 1976 se določajo okvirne usmeritve, na podlagi katerih se bo izvajala razvojna politika zasnovana na predvidevanjih temeljnih nosilcev razvoja v občini. Ob upoštevanju specifičnih razvojnih problemov občine in ciljev družbeno ekonomskega razvoja za prihodnje obdobje, so upoštevane v tej resoluciji tudi temeljne usmeritve politike razvoja, ki jih določa zvezna in republiška resolucija. Za uresničitev skupno dogovorjenih nalog s to resolucijo, je potrebno pravočasno sprejeti odgovarjajoče družbene dogovore in samoupravne sporazume, tako na ravni občine kot tudi na širšem območju. Ž njimi bodo opredeljene konkretne naloge in obveznosti posameznih nosilcev razvoja v občini. Za uspešno izvajanje dogovorjene razvojne politike in nalog v letu 1976 so odgovorni vsi dejavniki družbenega in gospodarskega razvoja. Naloge, ki izhajajo iz te resolucije, in ki jih bodo izvajali posamezni nosilci razvoja, v tem dokumentu niso konkretizirane. Zato morajo vsi nosilci razvoja oblikovati svoje lastne akcijske programe, s katerimi bodo na svojem področju zagotavljali uresničevanje skupno dogovorjenih nalog, vsebinsko in časovno. 1. Temeljni nosilci razvoja morajo usklajevati svoje interese s splošnimi družbenimi interesi, kar se mora odražati v vseh njihovih razvojnih dokumentih, ki določajo družbeno gospodarsko politiko za leto 1976. Nosilci te aktivnosti so delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ob aktivni vlogi samoupravnih organov. Poslovodni organi v temeljnih organizacijah združenega dela, in samoupravnih interesnih skupnostih ter odgovorni funkcionarji v krajevnih skupnostih so odgovorni za strokovno in pravočasno opravljanje nalog, določenih s to resolucijo. 2. Upravljale! v poslovni banki na območju občine morajo v poslovni Politiki za leto 1976 upoštevati dogovorjene naloge s to resolucijo in sprejeti obveznost za izvajanje dogovorjenih obveznosti. 3. Samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti bodo skrbele za dosledno in racionalno izvajanje sprejetih programov in za osltlajenost gibanj skupne porabe z doseženimi rezultati v gospodarstvu. 4. Služba družbenega knjigovodstva in upravni organi SkupSčine občine *;tuj bodo tekoče spremljali uresničevanje resolucije in pravočasno zagotav-Jali ustrezne podatke, pripravljali analize in informacije izvajanja te reso-ucije in opozarjali na odstopanja od usmeritev v resoluciji. 5. Družbeno politične in druge organizacije v občini se bodo morale, 8|«de na njihovo vlogo s svojimi akcijskimi programi aktivno vkijučiti v ures-n>5evanje začrtanih ciljev in nalog iz te resolucije. 6. IzvrSni svet Skupščine občine Ptuj bo na podlagi analiz in v povezavi z nosilci razvoja, tekoče spremljal uresničevanje dogovorjenih nalog s to resolucijo in v okviru svojih pristojnosti pripravljal in predlagal odgovarjajoče ukrepe občinski skupščini. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj bo poročal o uresničevanju dogovorjenih nalog in ciljev iz te resolucije skupščini občine najmanj dvakrat v letu 1976 in rezultate doseženih gibanj objavil v sredstvih javnega obveščanja. Štev.: 30-1/76 Ptuj, dne 27. februar 1976 Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton Polič 23 skupščina obCine PTUJ Izvršni svet Skupščine občine Ptuj je na svoji j®ji dne 17. marca 1976 sprejel prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku °Q prometa proizvodov in od plačila za storitve v °bčini Ptuj, ki obsega odlok o posebnem °bčinskem davku od prometa proizvodov in od Plačila za storitve v občini Ptuj (Uradni vestnik °bčin Ormož in Ptuj, št. 3-23/73) in odloke o sPtemembah in dopolnitvah tega odloka (Uradni !*stnik občin Ormož in Ptuj, št. 2-18/74 in '■52/75 in 2-15/76), v katerih je navedeno, kdaj 80 pričeli veljati. Številka: 421-1/76-1 Datum: 17/3-1976 Predsednik izvršnega sveta SO Ptuj ing. Franjo GNILSEK 1. r. ODLOK 0 posebnem občinskem davku od prometa Proizvodov in od plačila za storitve v °bčini Ptuj (prečiščeno besedilo) 1. člen V občini Ptuj se uvaja posebni občinski davek bd prometa proizvodov in od plačil za storitve ( v nadaljnjem besedilu: posebni občinski Prometni davek) Posebni občinski prometni davek se plačuje P° določbah zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o P°sebnem republiškem davku od prometa Proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (v nadaljnjem besedilu: zakon o posebnem republiškem prometnem davku), po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi. 2. člen Posebni občinski davek od prometa Proizvodov se plačuje od vsega prometa Proizvodov, ki so namenjeni za končne Potrošnjo, razen od proizvodov, ki so oproščen: Plačila davka po zakonu o obdavčenji Proizvodov in storitev v prometu in zakonu c Posebnem republiškem prometnem davku, če n v tarifi drugače določeno. 3. člen Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral Plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom odbije Posebni občinski davek, ki ga je plačal od "Jateriala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbijeta ob pogojih, t' jih določa zakon o posebnem republiškem Prometnem davku. 4. člen Zasebnim proizvajalcem vina in žganja se za Potrebe članov gospodinjstva upošteva: .. - za vsakega nad 16 let starega druži riškega otaria 250 litrov vina, - za vsakega nad 18 let starega družinskega člana 8 litrov žganja. Za kalo in razsip se proizvajalcem prizna 6 % od proizvedenih količin vina. 5. člen Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 6. člen Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnim pravnim osebam ter občanom po stopnjah, ki so navedene v tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 7. člen Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtne dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni občinski prometni davek. Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava občinske skupščine na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja (prometna lega obrtne delavnice, obseg povpraševanja in drugo) ter vrsti dejavnosti zavezanca, kakor tudi na podlagi podatkov v višini doseženega prometa v preteklem letu. TARIFA POSEBNEGA OBČINSKEGA PROMET DAVKA A. PROIZVODI Tarifna številka 1 Od (vseh proizvodov, ki so namenjam za končno’ potrošnjo, razen od proizvodov za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev: 3 %. Od prometa z rabljenimi motornimi vozili znaša stopnja 4 %. OPOMBA: 1. Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe ter od uvoženih rezervnih delov za avtomobile, če vrednost po carinski deklaraciji presega 5.000 dinarjev. Davek po tej tarifni številki se plača tudi od uvoženih motorjev za motorne čolne. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni možno registrirati. 2. Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od rabljenih stvari, ki jih prodajajo občani neposredno ali po trgovinskih in drugih organizacijah kot posrednikih ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov ter predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri. Po tej tarifni številki se plačuje davek tudi od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, če se prodaja opravi v roku dveh let od nakupa. Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravil v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se ne plača tudi v primeru, če je prodaja posledica trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila. Davčna osnova je kupnina, če ta ustreza prometni vrednosti vozila. V primeru, da kupnina ne ustreza prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčna uprava občinske skupščine. Davčni zavezanec je prodajelec. Davek se plača davčni ' upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče. Tarifna številka 2 Od alkoholnih pijač: 1. naravna vina 1,50 2. peneča vina 2.80 3. naravna žganja in medica 15 % 4. specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter: - nad 12 do 15 dinarjev 6,10 - nad 15 dinarjev 9,30 5. likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter: - do 32 dinarjev 43% - nad 32 dinarjev 25.- 6. piva 40% 7. umetnega žganja in drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točkah 1 do 6 43% OPOMBA: 1. Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1., 2., 4. in druge alineje 5. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače, za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače. Davčna osnova za alkoholne pijače iz 3., prve alineje 5., 6. in 7. točke,te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca, uvoznika, prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ah jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena. 2. Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje. 3. Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, kise zaračunavajo kupcu. 4. Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi. 5. Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 % alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač. Tarifna številka 3 Od alkohola (etanola): 10 dinarjev. Od denaturiranega alkohola za gorivo in etanola za potrošnjo v zdravstvu 1 dinar. OPOMBA: Davčna osnova je hektoliterska stopnja čistega alkohola. Tarifna številka 4 Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometneta proizvodov: 20 %. B. OBRTNE STORITVE Tarifna številka 5 1. Kovinska stroka (predelovanje kovin): a) kotlarstvo, galvanizerstvo, orodjarstvo, avtoličarstvo, ključavničarstvo, strojno ključavničarstvo, kovinostrugarstvo, kleparstvo, in žično pletarstvo 15 % b) brusaštvo rezil, avtomehanika (poprav- ljanje motornih vozil), precizna mehanika, kovaštvo, urarstvo in avtokleparstvo 10 % 2. Nekovinska stroka (predelava nekovin): kamnoseštvo, steklarstvo, brušenje in graviranje stekla 10 % 3. Popravljanje električnih aparatov in pribora: a) elektromehanika za hladilne naprave, vzdrževanje električnih strojev in previjanje motorjev, popravljanje električnih gospodinjskih aparatov, električnih kuhalnikov, aparatov za sušenje las in perila, hladilnikov, sesalcev za prah, ventilatorjev, pralnih strojev in bojleijev ter podobno. 20% b) popravljanje radijskih sprejemnikov in televizorjev, telegrafskih in telefonskih naprav, avtoelektričarstvo, elertroinštalaterstvo 15 % 4. Lesna stroka (predelovanje lesa); a) kolarstvo in mizarstvo 10 % 5. Popravljanje raznih izdelkov: sedlarstvo in tapetništvo, vulkanizacija, knjigovezništvo, kartonaža, popravljanje dežnikov in sončnikov, filigramstvo, zlatarstvo, graverstvo ter popravljanje nalivnih peres in patentnih svinčnikov 10 % 6. Stavbna obrt: Inštalaterstvo za vodovod, centralno kurjavo in plin, gradbene storitve, ki jih opravljajo občani in zasebne pravne osebe (zidarstvo, tesarstvo, fasaderstvo, teracerstvo, krovstvo, paiketarstvo, izdelovanje in polaganje podov iz umetnih zmesi, sobno slikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo —keramičarstvo za postavljanje peči in oblaganje s ploščicami, montaža okenskih zastiral, oblaganje zidov in drugega ter opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo) 15 % 7. Obrtne osebne in druge storitve optika, fotografiranje, črkoslikarsivo, vozno ličarstvo, in ličarstvo drugih kovinskih predmetov, čiščenje in mazanje vozil, strojno žaganje drv, pranje avtomobilov ter mletje žita za druge 10 % OPOMBA: Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan. C. DRUGE STORITVE Tarifna številka 6 Od plačil za prevoz blaga in potnikov, ki ga opravljajo občani in zasebne pravne osebe: a) blaga 20% b) potnikov 10% OPOMBA: Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom. Tarifna številka 7 Od plačil (provizija) za posredniške, agencnske in komisijske storitve, ki jih opravljajo: a) posredniška podjetja in posredniške pisarne (biroji), občani ter trgovske agencije 20 % b) komisijska podjetja in komisijske trgovinelO ' OPOMBA: Davčni zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba, ki prejema plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve. Ce občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od družbene pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunati in vplačati davek tej tarifni številki. Tarifna številka 8 Od plačil za zakup ali podzakup premičnin ali nepremičnin, razen za najem ali podnajem stavb, za katere se plačuje davek po zakonu o davkih občanov po stopnji 10 % Tarifna številka 9 Od vrednosti, prodanih srečk od iger na srečo in vloge v javne stave, razen na igre in vloge za javne stave, ki jih prireja jugoslovanska loterija ter gasilska društva in organizacije Rdečega križa za društvene potrebe 10 % OPOMBA: Davčni zavezanec je prireditelj javne stave ali druge igre na srečo. Prireditelj mora namanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi dan in Kraj žrebanja. Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se napravi v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v petih dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo. Tarifna številka 10 Od vstopnine za veselico, zabavne prireditve, cirkuške, artistične in podobne prireditve ter od prometa, doseženega z uporabo vrtiljakov in drugih zabavnih naprav 10 % OPOMBA: 1. Davek po tej tarifni številki se ne plača od kultumo-prosvetnih, športnih, mladinskih in gasilskih prireditev. 2. Posebni občinski prometni davek po tej tarifni številki se lahko plača tudi v pavšalnem znesku, ki ga določi davčna uprava po prostem preudarku. Ta davek mora biti plačan pred pričetkom prireditve. 3. Lastniki prostorov, v katerih je prireditev so soodgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki. 4. Prireditelj mora pred prireditvijo predložiti vstopnice v žigosanje davčni upravi. Tarifna številka 11 OD REKLAM: 1. za tobačne izdelke in alkoholne pijače 30 % OPOMBA: Davčna osnova je plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo. Davčni zavezanec je organizacija, ki je prejela plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo. 24. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, štev. 16-119/67), pete točke 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občine Ormož in Ptuj, štev. 5-45/74) je skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 9. decembra 1975 sprejela ODLOK o spremembi odloka o urbanističnem programu občine Ptuj J L člen 23. člen odloka o urbanističnem programu občine Ptuj, objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, štev. 2-10/71, se spremeni tako, da se v afineji ,,b“ črta besedo „zidanice“ in alineji „h“ črta ,4o samostojni pritlični objekti". 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 35 0- 2/75 Ptuj, dne 9. decembra 1975 Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton Polič, L r. Srb rili trt 1/1. Tirila časopisno grafično podjstj# ..Marlborrici tirii", Svstosarsvtka 14, Maribor.