flUSTR. m. TOBAČNE DELAOSKE ZVEZE DRIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllii Izhaja vsak petek Uredništvo: Kopitarjeva ulica 8 Naročnina znaša: celoletna . . K 4 — pololetna . . K 2 — četrtletna. . K 1*— Posamezna ktevilka stane 10 vin. Št. 35. V Ljubljani, dne 1. septembra 1916. Leto IX. Izredni občni zbor J. S. Z. Ljubljana, 20. avgusta 1916. Letošnji izredni občni zbor J. S. Z. je zboroval v neugodnih okonostih. Četudi niso mogli radi izrednih razmer poslati nam svojih zastopnikov vse naše organizacije, smemo biti z njim zadovoljni. V soboto zvečer so došli zastopniki z Gorenjskega in eden s Štajerskega. Člani načelstva so jih sprejeli in povabili na skromno večerjo h gospej Kamničanki Pri sv. Florijanu. J. S. Z. ni imela še nobene glavne skupščine, da bi ne bili skupščinarji prej se poklonili, zvesti izročilom katoliške slovenske delavske demokracije, Bogu in ga prosili blagoslova svojim vzvišenim načelom, namenom in vzorom, ki so ji jih začrtali njeni ustanovitelji in sklepi dosedanjih slovenskih katoliških shodov z ozirom na dušni in telesni blagor slovenskega delavstva. Sveto mašo je letos daroval na prošnjo načelstva premilostni gospod knez in škof dr. Anton Bonaventura Jeglič sam. Če bi bilo mogoče priljubljenost ljubljanskega škofa med našim delavstvom podžgati, bi jo podžgale krepke njegove besede, ki jih je ob več prilikah govoril proti modernemu oderuštvu in navijanju cen najpotrebnejših življenskih potrebščin. Med sv. mašo prevzvišenega vladika ljubljanskega je lepo pel pevski zbor št. jakobske »Prosvete« in povzdignil pobožnost zastopnikov slovenske krščanske delavske žuljave dlani. Pri stranskem oltarju je daroval sv. mašo in prosil blagoslova našim stremljenjem, težnjam in vzorom p. g. čok iz Trsta, marljivi in neumorni organizator na vročih tržaških tleh, na tistih tleh kjer gre skupno boj proti tistim, ki ne le, da izkoriščajo delavske sile, tudi trgajo delavstvu verske svetinje iz njih src. Po sv. maši je vznosno, krepko, jedrnato premilostni vladika igovorij apostolske besede skupščinarjem, ki jim gotovo ostanejo v trajnem spominu. Skupščina se prične. Iz cerkve sv. Florijana so se podali skupščinarji in skupščinarke v društvene prostore št. jakobske »Prosvete«. Društvene članice so na čast delavskemu parlamentu zelo lepo okrasile dru- štveno dvorano. V imenu načelstva je otvoril občni zbor Moš-kerc, ki proglasi, da je po § 23 drugi odst. društv. pravil občni zbor sklepčen. Vseh glasov je 117; na občnem zboru je zastopanih 75 glasov, toraj nad polovico članov. Izvaja; Dolžnost nam veleva, da se, ker smo katoliško slovensko delavstvo, ki se tega nikdar ni sra- m°valo in, ki je vedno visoko dvigalo katoliški zastavo, poklonimo namestniku Zveličarja, sv. oče tu papežu Benediktu XV. Dovoljujem si izprosit dovoljenie, da potom nunciature na Dunaju izra zimo sv. očetu našo otroško udanost. (Navdušen »slava« klici sv. očetu ) Slovensko krščansko socialno delavstvo ji zvesto udano preš vitli vladarski hiši. Klanjamo si i ob tej prihki N)egovemu c. in kr. Apostolskem; Veličanstvu cesar,u m kralju Franc Jožefu L, k ,e predvcera,šn,im slavil svoj 86 letni rojstni dar (Navdušeni »Živijo« klici cesarju.) Prosim dovoljenja, da bom odposlal primeren spoštljiv pozdrav današnje skupščine Njegovemu Veličanstvu. Ustanovitelj naše J. S. Z. dr. Krek (navdušeni »Živijo«-klici) je praznoval 25. decembra 1915 svojo 50 letnico. Njega, očeta ne samo krščanske delavske organizacije, marveč tudi ustanovitelja gospodarske, izobraževalne in orlovske organizacije, moža, ki je velik kot pisatelj in politik, filozof in teolog, njega sociologa evropskega slovesa, se v ljubezni spominjamo na današnji skupščini. (Govornika večkrat prekinejo navdušeni »Živijo!«-k!ici dr. Kreku.) Načelstvo J. S. Z. bo njemu pismeno naznanilo, da ga, kar itak sam dobro ve, slovensko delavstvo ljubi, spoštuje in mu zaupa v trdnem prepričanju, da bi slovenske krščanske socialne delavske organizacije, kakor morebiti tudi marsikatere druge, ne bilo, če bi jih on ne bil ustanovil, kakor jih ni bilo pred njegovim nastopom. (Ponovni burni »Živijo!«-klici dr. Kreku.) Pozdravljam poslanca Jarca in Gostinčarja, ki sta počastila našo skupščino. Poslanca Jarca še posebej pozdravljam kot predsednika »Slovenske straže«, ki je vedno v lepem soglasju sodelovala z nami v razširjenje naše strokovne organizacije. Članu našega načelstva poslancu Gostinčarju smo pa in moramo biti vsi hvaležni, ker je storil dela in bo, o tem sem trdno prepričan, za delavstvo več storil, kolikor bi bil dolžan, da stori. * Toplo pozdravljam navzočega p. g. št, jakobskega župnika Barleta, ki je nam starinom med propagatorji slovenske krščansko socialne delavske strokovne organizacije, prav dobro znan kot navdušeni oratar na težki grudi delavske strokovne organizacije. Pred več kot 10. leti smo postavljali temelj naši delavski strokovni organizaciji v slovenskem Manchestru Tržiču. Ni bilo lahko delo; premagati smo morali velikb ovir in težav. Odkrito danes lahko povem, da bi mi ljubljanski radikalci strokovne organizacije med tržiškimi delavci ne bili izvedli, če bi nas ne bil z modrim svetom in delom podpiral takratni tržiški kaplan, sedanji p. g. št. jakobski župnik. Šlo jel Sadovi takratnih trudov in naporov rode še danes lepe sadove. (»Živijo!«-klici p. g. župniku Barletu.) Vse skupščinarje nas veseli in radujemo se ker se nahaja v naši sredi tudi zastopnik naše sjcu-pine služkinj v Trstu, p. g. Anton Čok. (»Živijo!«-klici p. g. Čoku.) Tržaškim gospodom se je posrečilo, kar se nam Ljubljančanom še ni, nekoliko se za to sramujemo, da so združili v J. S. Z. služkinje. Po vojski naj jim slede v Trstu še druge tržaške delavske vrste. Čast Tržačanoml (»Živijo!«-klici.) Gospode člane slovenskega katoliškega aka-demičnega starešinstva prisrčno pozdravljam, ker so v res lepem številu počastili našo skupščino. Na procvitu in napredku naše J. S. Z. gre pač velik del zasluge starešinam katoliškega narodnega dijaštva, ki so ves čas, kar deluje naše društvo, na naših sejah, na naših sestankih, na naših shodih, na naših predavanjih, na naših socialno poučnih tečajih odlično in požrtvovalno sodelovali in bodo tudi v bodoče. (Slava jim!) Na procvitu naše organizacie gre, kar beležim, zasluga tihemu in požrtvovalnemu delu naše katoliške duhovščine in po sedanjem škofu na Krku dr. Mahniču in milem prelatu g. Andreju Kalanu ustanovljene organizacije katoliškega inteligenta. Bodi tudi v bodoče takol Pozdravljam vse skupščinarje, ki ste prihiteli na današnjo glavno skupščino! Želim obilega uspeha našim posvetom in sklepom. V prvi vrsti je sklicalo načelstvo današnji občni zbor zato, ker nadzorstvo ni moglo več poslovati. Poleg tega se pa moramorazgovoriti tudi o bodočem našem delu in izpopolniti moč naše organizacije. 1» poročil naših organizacij o njih delovanju posnemam: Naši člani na polju slave. Koroško. Skupina Možica je poslala na bojno polje 3 člane. Od teh sta 2 ranjena in 1 invalid. Skupina Prevalje je poslala na bojno polje 10 članov od teh sta 2 ranjena. Skupina Črna pri Prevaljah ima v vojni službi 12 članov, od katerih je eden padel na polju slave, 0 ostalih pa ni nič znanega. Toraj služi 25 članov naših koroških skupin pri vojakih. Eden je žrtvoval svoje življenje domovini, 4 so ranjeni, 1 pa invaliden. Štajersko. Skupina J. S. Z. Slov. Gradec ima 7 članov pri vojakih, izmed katerih je našel eden častno smrt na bojišču 2 pa sta ranjena. Skupina Šoštanj je poslala 6 članov k vojakom. Skupina Šmartno pri Velenju ima 1 člana v vojaški službi. Skupina Gradec pa ima 19 članov v vojni, izmed teh so padli 4 junaške smrti. Skupina Laško in Griže nimata nobenega člana v vojni službi. Skupina Gornji Grad je poslala 11 'članov k vojakom. Eden je ranjen eden pa invaliden. Od skupine Trbovlje služi 20 članov domovini. 2 sta padla na polju slave, 2 pa sta ranjena. Skupno je 64 štajerskih naših članov pri vojakih, 7 jih počiva na bojnem polju, 8 je ranjenih, eden pa invaliden. Kranjsko. Skupina Stražišče pri Kranju se je zmanjšala za 9 mož, ki so pri vojakih, 2 sta podlegla častnim ranam, 4 so ranjeni in 2 pa invalidna. Skupina Selo-Moste ima 5 članov pri vojakih, 2 sta ranjena. Od skupine Vič je odšlo 5 članov k vojakom. Od skupine Vevče se nahaja 61 članov na bojnem polju. 6 jih je našlo smrt, 2 pa sta invalida. Skupina Idrija ima 30 članov pri vojakih, izmed teh so 4 padli 6 pa je ranjenih. Skupina Javornik je poslala 12 članov k vojakom ;2 sta mrtva, 6 je ranjenih. Skupina tovarna za lep ima 2 člana v vojaški službi. Skupina prisilna delavnica ima 6 članov v vojni, 4 so mrtvi, 5 pa je ranjenih. Skupina Tržič. Od tu je 21 članov pri vojakih, 5 jih je padlo za čast domovine. Skupina Gorje. 16 članov služi cesarju, 2 sta padla junaške smrti. Rekapitulacija. Naše koroške skupine imajo 25 članov pri vojakih, 1 je našel smrt na bojišču, 4 so ranjeni 1 pa invaliden. Od štajerskih skupin brani 20 članov domovino, 2 sta ji žrtvovala življenje, 5 pa je ranjenih. Največ pa je članov skupin na Kranjskem pri vojakih, namreč 167. Izmed teh jih počiva 23 na bojišču, 33 je ranjenih, 5 pa invalidnih. Vsim padlim junakom časten in slaven spomin, spominjajmo se jih v molitvah! Brezposelnost Koroško. Skupina Črna poroča: Promet je v vojaški oskrbi. V obče delajo vsi člani. Skupina Prevalje: Tu se dela v toliki meri kot preje. Skupina Možica: Pri nas se dela splošno povsod. Štajersko. Skupine J. S. Z. na Štajerskem poročajo sledeče: Striže pri Celju: Pri nas delamo. Trbovlje: Delamo vsi. Slov. Gradec. Le poljska dela se izvršujejo, prav malo* pa obrti. Šoštanj: V tovarni še vedno delamo. Sv. Martin pri Velenju: Delamo! Kranjsko. Od skupin na Kranjskem smo dobili sledeče odgovore na vprašanje, če se tam dela: Selce nad Škofjo Loko: Da. Stražišče pri Kranju: Delamo. Selo-Moste: Da. Gorje: Promet se redno vrši. Tržič: Povsod! ne delajo. Tovarna za lep: Sedaj delamo. Šmartno pri Kranju: Delamo. Vevče: Samo pri enem stroju še, preje pri treh. Javornik: Še v večjem obsegu kot preje. Iz Trsta pa poročajo, da se vrši delo v omejenem obsegu skoraj povsod. Plače. Na Koroškem. Črna: Plače so pri nas kot v mirnem času. Navadna plača v rudniku za 9 urno delo 3—4 K in mala draginjska doklada. Prevale: Plače so nam nekoliko zvišali. Povprečno znaša plača navadnega delavca 3—4 K dnevno. So pa tudi boljši delavci, ki služijo v tovarni kot »Dreherji« po 400—500 K mesečno. Možica: Plače niso zvišane. Pliberška unija, ki proizvaja svinec za erar je uvedla draginjske doklade in sicer za delavke in delavce po 10 K mesečno, za njih svojce po 5 K mesečno. Plače so pa različne SkOpilh. H. Conscience. »Da, a prej ti moram vse povedati. Gospod, ki je bogat lastnik tvornice sladkorja, me je peljal nato v velik prostor svoje hišo, kjer ni bilo drugega, kolt na tisoč velikih loncev, ki so bili vsi napolnjeni s sladkorjem!« »Tisoč loncev polnih sladkorja,« je zaklicalo začudeno dekle! »A Bart, kako je to mogoče. Kdo li more zavžiti tako množino sladkorja?« »Gotovo bogati ljudje v mestih; saj svet je tako zelo velik! Najlepše je, da mi je dal gospod šest velikih ovojev: belih, rumenih, rjavih, črnih; izkratka: vseh mogočih barv!« »Črne?« »Da, črni so tudi. Mati niti ne bo znala, zakaj se gre. O, kako se bomo smejali! A stopi, konja zebe. Pokažem ti zdaj ruto, pa mi moraš biti previdna in jo ne smeš zmečkati. Pokaži mi pred vsem tvoji roki!« »Snažni ste, saj sem šele repo prala.« Bart je stopil na vožiček, da poišče ruto. Nato je nadaljeval: »Poglej, sestrica, s takimi rečmi se mora nežno delati, teh ne smemo tako Na Štajerskem. Griže pri Celju: Na dan zaslužijo po 4 K in poleg tega draginjsko doklado. Trbovlje: Plače so neizpremenjene, vendar pa dobivajo uslužbenci v rudniškem konzumu živila pod trgovsko ceno. Šoštanj: Plače so zelo majhne. Zvišane so le za 1 K. V tej draginji pač malo. Šmartno pri Velenju: Plače zvišane za 80 vin. toraj znašajo 4 K 80 vin. Gradec: Večinoma zelo malo zvišane. Laško: Dobili smo le 20 vin doklade. Kranjsko. Javornik: Plače so navadne. Delavci dobijo draginjsko doklado. Pri slabšem delu so plače od 2 K 60 vin. do 3 K 80 vin., pri boljšem pa do 8 K. Idrija: Plače so se zvišale po velikosti (številu) družine, in sicer: 1. neporočenim 40 vin., 2. poročenim brez otrok 60 vin., 3. poročenim s 3 otroci 90 vin. — Zvišale so se draginjske doklade že dvakrat po 50 odstotkov. Stražišče. Neznatno povišane. Selca. Plače kot preje. Tržič. Plače prav slabe. Gorje. Zvišale 20 do 60 vin. dnevno. Preskrba z živili. Koroško. Koroško: Se ni storilo nič za preskrbo živil. Prevalje. Aprovizacijska komisija preskrbuje živila; privatne osebe nimajo dostopa do teh. Štajersko. Laško: Se ni storilo nič. Trbovlje. Primanjkuje vedno te ali one stvari. Zlasti je pomanjkanje pšenične moke, katere sploh ni za dobiti. Pa tudi z ostalimi živili je slabo. Griže: Tu dobimo potrebščine pri premogo-kopu. Drugje se ni preskrbelo nič. Kranjsko. Javornik: Tovarna ima svoj aprovizacijski odsek. Ima svoje skladišče. Delavci dobijo kar mogoče vse redno. Tovarna ima za neoženjene tudi kuhinjo, kjer se dobi hrana za 1 K 80 vin. dnevno. Idrija: Idrijo aprovizijonirajo: 1. erar, 2. občina, 3. Krščansko gospodarsko društvo. Stražišče: Sitarska zadruga ima svojo apro-vizacijo. Delavci v tovarnah imajo glede težkega dela nekaj gramov več kot drugi delavci. Selca (skupipa šivilj): Vsakdo si mora preskrbeti vse sam. pograbiti kot zelje. Osem in pol franka ni nobena malenkost.« Stopil je z vozička s povirnim ovojem v rokah, skrivnostno je je postavil poleg kolesa; previdno je odvezaval vrvico, ki je vezala ovoj. Vana mu je gledala čez ramo na roke, njene velike oči so žarele radovedno; smehljala se je veselo pričakujoč. Končno je zagledala ruto. Začudeno je gledala v odprti zavoj. »No, Vanika, kaj porečeš?« jo je vprašal Bart. Dekle nekaj časa ni ničesar izpre-govorilo, a nato je pričelo veselo ploskati in skakati od radosti. Bart je rav-notako delal, plesala sta v svojem nedolžnem veselju po snegu liki srečni otroci. Konj je obračal radovedno glavo, kakor da vprašuje, kaj se godi. »Kako lepo! Kako lepo!« je klicala Vana. »Kako se bo veselila naša dobra mati! Tako rdeče, modro in zlato, da te lahko oslepi sijaj!« Bart je pa zapel veselo pesem. »O ljuba, ljuba sesterca!« »O Bart, Bart!« »Zdaj pa le hitro domov, stopi na voz!« »Da, konja poženi.« Tržič: Tukajšnja aprovizacija je nameravala dajati moko za celi mesec skupaj. Ker pa delavstvo komaj v 14 dneh to lahko plača, je šel predsednik skupine k aprovizaciji prosit, naj ostane pri starem, kar je tudi dosegel. Predsednik: Odgovoriti mi je zdaj še na interpelacijo naše skupine v Vevč.ah, ki je poročala, da je naše delo tam zelo otežkočeno, ker smo ob začetku vojske ustavili brezposelno podporo in kar tudi pozneje nismo brezposelnih podpirali. Pojasnu-jem: Ob zadnji stavki v Vevčah je naš prvi načelnik dr. Zajec nakazal stavkujočim 2000 K in izjavil, da bo to vsoto naši organizaciji vrnil kranjski deželni odbor. To se dosedaj vkljub našim ponovnim prošnjam ni zgodilo. Razpoloženje v načelstvu ni bilo tako, da bi glasovala večina za podporo takrat brezposelnemu delavstvu, češ, odbor strokovne organizacije ne more eni skupini toliko denarja žrtvovati, ker smo že ob stavki za naše razmere visoko vsoto izplačali. Kar tiče splošno našega dela, moramo nagla-šati, da je J. S. Z. z denarjem delavske žuljave dlani varčevala, kar ji je bilo le mogoče. Na današnjem občnem zboru moramo pripraviti tla, da se bodo ukrepile naše finance. Dalje moramo uvesti strokovno glasilo, brez katerega je uspešno delo na polju delavskega združevanja nemogoče. Izpeljati bi morali tudi mladeniško organizacijo. Poročilo glavnega tajništva. (Poročal je glavni tajnik tov. Viktor Čenčič.) Z današnjim dnem smo dosegli v J. S. Z. zaporedno člansko številko 5719. Lani jih je bilo 5629 v 79 skupinah. Vojska je povzročila, da je delovalo letos samo 33 skupin oziroma plačilntc. V več slučajih je glavno tajništvo J. S. Z. posredovalo glede na podpore svojcem vpoklicanih vojakov. Napravilo se je tozadevno 200 prošenj, dajalo deloma ustmeno kakor tudi pismeno bodisi samo ali po članih načelstva juristov nasvete v raznih delavskih in drugih stvareh in je večkrat posredovalo posebno v delavskih nezgodnih zadevah. Biti moramo zadovoljni, da se naša organizacija še tako krepko drži. Vedno nujnejše se pa kaže potreba, da bodo imeli vsi člani strokovno glasilo. Misliti moramo naprej, kaj bo po vojski. Veliko dela in truda nas čaka. Kapitalizem se bo zelo ojačil, delavske vrste se bodo pa zredčile. Zato bo treba zediniti vse sile, da bomo kos kapitalizmu. Za to delo se moramo že sedaj pripravljati, da bomo, ko nastopi mir, pripravljeni na vse. Vsled sedanjih posebnih razmer (otežkočena potovanja, govorniki v vojni službi) ne moremo prirejati shodov, zato je nujno potrebno strokovno glasilo vsakemu članu. »Ne, Vanika, pomisliti morava, kako naj vse slovesno prirediva!« Stopila sta na voz, konj je počasi vlekel. »Imaš li tudi cvetlice?« je vprašala brata, in iskala marljivo po vozu. »Da, a leže pod menoj v košari s pivom,« je odgovoril Bart. »Skoraj bi bil pozabil, da ti moram od Franceta nekaj izporočiti.« »Meni? Od Franceta?« zardela je, ko je to rekla. Bart je odprl košaro in je izvlekel nekaj zelo malih cvetk iz nje: »Poglej,« ji je rekel, »Franc me je prosil, naj jih dam tebi!« »Kaj naj ž njimi storim?« je sanjavo vprašalo dekle. »Da, ,a sestrica, ti ne veš kako se jim pravi?« je nadaljeval fant. »Jaz tudi nisem vedel, a Franc mi je povedal. O, krasno ime!« »Kako se jim pravi?« »Pravi se jim: ne pozabi me!« Pri teh besedah je dekle bratu hitro obrniloi hrbet, seveda le za to, da bi’ prikrilo vedno bolj izdajalsko se pojavljajočo rdečico na obrazu. Bart se je muzal in je vprašal čez nekaj časa: »Vanika, ali je Cecilija pri naši materi?« Blagajniško poročilo. (Poročal glavni blagajnik tov. Šmid.) Blagajniško poročilo za preteklo poslovno leto 1915 smo podali v odborovi seji z dne 4. maja in je bilo že objavljeno v »Naši Moči«, zatorej bi bilo odveč predolgo vas mučiti z suhoparnimi številkami, naj samo v kratkem navedemo glavne stvari: Promet pri J. S. Z. je znašal: prejemki 18.555 kron 25 vin., izdatki 18.415 K 50 vin., skupaj 36.970 kron 75 vin. Naložen denar pri »Zadružni zvezi«: 1. januarja 1915 28.099 K, vloženo in obresti 5247 kron 01 vin., skupaj 33.346 K 01 vin. Tekom leta dvignjeno 9516 K 01 vin. Stanje naložbe 31. dec. 1915 23.730 K, depot vrednostnih papirev 5000 K, skupaj 28.830 K. Torej se je stanje naložb zvišalo za 731 K, ves poslovni prebitek je pa znašal 678 K 11 vin. Pregled delovanja skupin: Pri- stopnina 34 K 25 vin., prispevki članov 19.358 K 52 vin., posmrtnina 1212 K 02 vin., prispevek za »Našo Moč« 109 K 12 vin. — Podpora: bolniška 14.409 K 57 vin., selitvena 183 K 30 vin., posmrtna 760 K, izredna 185 K, prebitek 5176 K 04 vin. — Prejemkov 20.713 K 91 vin., izdatkov 20.713 K 91 vin. — Pregled delovanja skupin pol leta 1916: Pristopnina 35 K 25 vin., prispevki članov 6678 K 75 vin., posmrtnina 342 K 70 vin., »Naša Moč« 44 K 89 vin., skupaj 7101 K 59 vin. prejemkov. — Podpore: bolniške 5276 K 25 vin., posmrtna 160 K, izredna 83 K, prebitek 1572 K 34 vin. izdatkov. ■ , ni promet pol leta 1916: Pre- jemki 5190 K 25 vin., izdatki 5169 K 08 vin., skupaj 10.359 33 vin. — Stanje vloženega denarja pri »Zadružni zvezi« 1. januarja 1916 23.830 K, naložilo se je 1785 K 51 vin., obresti 526 K 71 vin., skupaj 26.142 K 22 vin. — Dvignilo 2293 K 2 vin., skupaj 23.849 K. Depot vrednostnih papirjev 5000 K, skupaj 28.849 K. — Danes stanje naložbe 24.024 K 13 vin. Kakor se vidi, smo se s težavo vzdrževali na tisti višini, na katero smo spravili naše naložbe pred vojsko. Ako bomo hoteli biti kos nalogi, ki nas čaka po vojni, ne bomo mogli izhajati z današnjimi malenkostnimi prispevki. Z ozirom na to, ker je bilo obširnejše blagajniško poročilo že objavljeno v »Naši Moči«, blagovoli vzeti slavni občni zbor to kratko poročilo na znanje. Prisrčna hvala g. blagajniku za poročilo. Delal je pridno in žrtvoval tudi svoj prosti čas, da je vodil pisarniške posle sam, medtem ko nismo imeli uradnika. Prisrčna mu hvala! Tovariš Rutter predlaga, na se primerno zvišajo prispevki, naj se uvede obvezno glasilo J. S. Z. in naj se izvede mladeniško organizacijo. Razprave o tem predmetu se udeleže č. g. Čok, g. poslanec Gostinčar, Zupan (Laško), Vidic (Tržič), Krische in predsednik, ki opozarja, da če hočemo izvesti vse, kar nam nalagajo pravila, moramo povišati tedenske prispevke. Zaupniki in voditelji skupin in plačilnic naj pripravijo ugodna tla primernemu povišanju. Brez povišanja prispevkov ni mogoče strokovno glasilo, tudi ni mogoče, da bi izpeljali naloge, ki nam jih pravila nalagajo; moremo le našim članom zavarovati bolniško podporo in pravno varstvo. V časih sedanje draginje ne kaže zvišavati prispevkov, dasi bi to šlo, če bi se člani primemo pripravili na to. Poslovnik glede na uvedbo čakalne dobe osmih dni pri bolniških podporah itak načelstvo lahko samo izpremeni ker ga za to pooblaščajo pravila. Mladeniško organizacijo bomo izpeljali. Poslovne knjige. Na predlog g. Čoka iz Trsta se sklene, da se pred naročitvijo novih poslovnih knjig vprašajo skupine in plačilnice, kakšne nove knjige si žele, da bo poslovanje enostavnejše in preglednejše. Predsednik skupine v Tržiču tov. Vidic želi, naj se po vojski dela na izboljšanje plač. Poslanec g. Gostinčar priporoča, naj se delavstvo organizira. Zastopnik tržaške skupine g. Čok: V Trstu so pred vojsko protežirali le Lahe, dobivali so povsod največje plače. Slovenci so bili povsod zadnji. Morali so delati, molčati in trpeti; še celo svojega materinega jezikn niso smeli govoriti, da bi jih ne čulo redno čuječe uho nadzornika. Trst ima veliko bodočnost. Prva luka je v Avstriji. Postane naj Amerika delavnemu Slovencu, ker dela bo dovolj. J. S. Z. naj obme tok slovenskega delavstva na Trst. (Navdušeno pritrjevanje.) Izvedejo se nato izpopolnilne volitve. V nadzorstvo sta bila izvoljena p. č. g. Janez Barle in profesor dr. Vinko Šarabon. V namestništvo pa: Mejač Frančiška, Prek Ivanka,. Mezek Frančiška, Kocjan Ivanka, Uršič Magdalena in profesorja Mazovic in Puntar, Nadzorstvo je izvolilo po občnem zboru za predsednika p. g. župnika Barleta za njegovega namestnika dr. Šarabona. Predsednik: K besedi ni nihče več priglašen. Dnevni red današnjemu občnemu zboru je izčrpan. Sklepam današnji občni zbor z zagotovilom; da bomo delali v korist delavstvu in upamo, da bo ljubi Bog blagoslovil naše delo. Zaključujem občni zbor s: Slava sv. očetu papežu Benediktu XV. in našemu presvetlemu cesarju Francu Jožefu L Občni zbor je zaključen. XXX Po občnem zboru so se zbrali skupščinarji in skupščinarke pri g. Kaminčanki, katere gostilno res prav toplo priporočamo našim ljudem. Kosilo je bilo izvrstno in okusno. Skupščinarji in skupščinarke so hvalili izborno postrežbo. Bila je prav lepa, ustroju J. S, Z. primerna demokratična družba zbrana: duhovniki, doktorji in profesorji so sedeli med delavci in delavkami in se ljubeznivo z njimi prav po dr. Krekovem zgledu razgovarjali; ustanovitelj J. S. Z., dr, Krek, bi bil pravzares zadovoljen z nami, če bi bil med nami. Glasnik Avstrijske kričanske tobačne delavske zveze. AVSTRIJSKE SOCIALNO DEMOKRA-ŠKE ORGANIZACIJE. Poročilo o delovanju socialno de-mokraških strokovnih društev za leto 1915 se peča pred vsem z nazadovanjem glede na število članov, kar so povzročile gospodarske razmere; a marsikje niso povzročile nazadovanja le gospodarske razmere. Upoštevati se morajo tiste strokovne organizacije, katerih člani delajo v vojnih industrijah in bi sei moralo zato število njih članov pomnožiti. Poročilo pravi, da se je moralo izločiti delo za izboljšanje delovnih razmer, kar je bilo pač vedno najboljše agitacijsko sredstvo. Nazadovanja članov niso povzročile zgolj vojne razmere, to dokazujejo številke o ženskih članicah, kjer tudi pada število, dasi odpade vpoklic pod orožje; nasprotno: ženske se zdaj še bolj zaposlujejo, kot so se pred vojsko in se je zato gotovo tudi agitacijsko polje pomnožilo. Prelat iz Kadore ali tirolska zvestoba. Dramatična epizoda iz avstrijsko-italijanske mejne vojne. Binkošti v Kadore! Sv. maša je minit verniki v svojih pisanih nošah so se zbrali v stilni pri »Črnem konjičku« — nihče ne sluti česar o črnih oblakih, ki se zbirajo onstran i neudržno prihajajo bliže. -— Častitljivi žu udobno sedi na svojem*prijaznem domu in pu Pipe. katero mu je bila z ljubez tor M7ivl°m"al-ačl1? niežova mlada nečakinja Pred n'S ^ lepe*a Praznika. < Bred občinskim uradom stoje avstrijske ! že. Tudi tu je praznično razpoloženje dasi s o resnosti časa popolnoma na jasnem -_ Ted' nenadoma razležejo klici _ vse kriči, se g, Drv‘:. »hahjanl prihajajo — vojna je napoveda Pastirček je videl sovražnika — in prinaša p cil° v yas V svojem prazničnem veselju izn Ummi T?.r.olci 80 naiprej kakor brez glave, vrl Tirolh P°*miri SUri Matiia Seebacher, prh movino! ' Čežar 2VCSt° SrCC P°zna lc Na občinskem uradu so takoj nato prip beni na odhod — toda avstrijsko moštvo pod , stvom nadporočnika Wicdenhoferja ima nenad Pred seboj veliko italijansko premoč. Vname zcien bo> ‘n množ vrli Tirolec mora umreti • ?n®,rn gozdnem pobočju. Med težko ranjei udi nadporočnik Wiedenhofer, Evin zaroče Secbacher je obvestil starega župnika in umira'in?' na Pb°ilšče' Podu zadnja sv. tola K,”™ v« li.toTpJfat' „TiTa«, ®lat prevzame izročene stvari ter jih poda n ne da bi jih le pogledal, svoji nečakinji z nalogom, da jih nemudoma nese v župnišče in ondi vse potrebno pripravi za sprejem ranjenega častnika. Kakor hitro Eva odide, se posveti župnik dušnopastirski službi. — V bližini ležeč lahko ranjen Italijan je videl prizor, ne da bi ga razumel. Kljub temu misli, da je stari župnik vohun. Vleče se k svoji četi in pove častniku, kaj je bil videl. Takoj izide povelje, da poiščejo prelata in ga primejo. Vsak ugovor je zaman — častitljivega starčka odpeljejo v občinsko hišo kot ujetnika. Ko zvedo vaščani, kaj se je zgodilo z njihovim ljubim župnikom, jih obide srd in žalost. Enoglasno sklenejo, da gredo takoj na občinski urad in tamkaj prosijo, da izpuste starega prelata. Ko se Tirolci zbero na občini, nastopijo proti njim italijanski vojaki, ki množico neusmiljeno potisnejo nazaj. Župnika še tisto noč odpeljejo dalje v sosednjo italijansko vas in pridrže v zaporu. Pri zaslišanju pred vojnim sodiščem zagotavlja svojo nedolžnost in energično zavrne obdolžitve, da bi bil vohun v duhovskem oblačilu. V župnišču so bili sprejeli pod streho težko ranjenega Wiedenhoferja, in ob ljubeznivi strežbi Eve in stare Veronike se mu zdravje polagoma vrača. Stari Seebacher je prinesel poročilo, da so župnika zaprli; obenem odkrije svoj sklep, da prelata reši. Eva je odločena, spremljati Seebacherja na njegovi nevarni poti. Preoblečena kot tirolska kmetica odide z ročnim vozičkom skozi gozd k 'eze.ru. kicr jo čaka s svojim čolnom zvesti See-bacher. Sestaneta se ob določenem času. Eva ostane na bregu — Seebacher pa se plazi dalje v i alijansko vas in do župnikovega zapora. Ko dospe tjekaj, se ob jutranjem svitu vspne v celico in iskreno prosi in roti župnika, naj se vrne med svoje vernike, ki ga tako nujno potrebujejo, on bo pa namesto njega ostal v ujetništvu. Prelat izprva noče o tem ničesar slišati, potem pa se uda in gre mirno skozi odprta vrata na prosto. Ko italijan- ska straža zapazi beg, da takoj znak za alarm. Od vseh strani hite vojaki. Starega prelata zopet ujemo in zvesti Seebacher, ki je bil hitel svojemu župniku na pomoč, ko je zaslišal streljanje, dobi težko rano. Z nadčloveškim naporom se vleče skozi gozd do jezera, kjer ga čaka Eva. Povedati ji mora, da se je njegov načrt za rešitev župnika izjalovil. Eva je razočarana, a hrabra — Seeba-cherju pomaga v čoln ter odvesla z umirajočim na tirolsko stran. Ko dospe k bregu, vidi, da je zvesti Tirolec mrtev. Nadporočnik Wiedenhofer, ki si je bil medtem opomogel, pošlje staro Veroniko s poročilom v glavni stan in javi italijanski napad. Obenem prosi za ojačenja, katera mu takoj dovolijo. V najkrajšem času so Avstrijci v Kadore, zasedejo vas in občinski urad, prepode Italijane in začno boj z umikajočim se sovražnikom. Italijani se umaknejo v strelske jarke. Nadporočnik Wiedenhofer dobi povelje izkopati rov do italijanskega strelskega jarka. V kratkem času je povelje izvršeno in ob določeni minuti zleti sovražni jarek v zrak. Sledi vroč boj na vaški cesti — Italijani morajo bežati iz vseh svojih postojank. Naši osvo-bode starega župnika in ga zmagoslavno spremijo v vas. V Kadore ga sprejmo z nepopisno radostjo in iskrena zahvalna molitev k Njemu, ki vsa pota k dobremu vodi, združi župnika in vaščane. XXX Z „p^, ok jol™ 6, pTs !»riM ter v nedeljo 3. septembra, ob 3. in pol 5. uri popoldne v »Kino Central« v deželnem gledališču. Živi dogodki, žive osebe bodo pred našimi očmi, prizori lepote in napete zanimivosti. Povsod, kjer so igrali ta velikanski film iz sedanjih dni, so bila polna gledališča in tako bo tudi v Ljubljani. Preskrbite si pravočasno vstopnice, ker bo naval k predstavam velik. V zadnjih dveh letih so izgubile socialno demokraške strokovne- organizacije 238.082 članov. Članov je bilo: Koncem leta moških žensk skupaj 1913 372.216 42.979 415.195 1914 210.421 30.260 240.681 1915 151.424 25.689 177.113 Izguba znaša: 1914 161.795 12.719 173.514 1915 58.997 4.571 63.568 v obeh letih . . . 220.792 17.290 238.082 Po posameznih kronovinah se razdelaj e število članov, kakor kaže razpredelnica; za primerjavo se navajajo leta 1913, 1914, in 1915. 1913 1914 1915 Dunaj 156.367 89.064 67.462 Spodnja Avstrija 36.029 22.143 16.798 Češko 89.085 58.066 40.432 Bukovina . . . 1.319 188 63 Dalmacija . . . 686 196 55 Galicija .... 13.749 1.704 1.261 Istra 8.753 4.242 1.744 Koroška.... 5.887 3.611 2.494 Kranjsko . . . 2.641 1.739 1.229 Moravska . . . 25.995 16.321 11.943 Zgornja Avstrija 15.172 8.748 6.344 Solnograška . . 4.572 2.746 1.837 Šlezija .... 19.078 1.1293 8.528 Štajerska . . . 25.880 15.417 13.320 Tirolska in Predarlska 9.230 4.813 3.449 Inozemska . . . . 752 390 154 415.195 240.681 177113 (Konec prihodnjič.) XXX Kako so se razvijala mosta v Nemčiji? Leta 1875. je bilo v Nemčiji šele 12 velemest, 1910 že 48, od takrat se je število velemest že zopet za nekatera pomnožilo. Prebivalsvo velemest se je pomnožilo od 2,670.000 leta 1875. na 13,820.000 leta 1910. V 72.1999 krajih na deželi ne stanuje niti celih 26 milijonov ljudi, v 48 velemestih jih pa biva skoraj 14,000.000. Medtem ko se je nahajal leta ■1875. med 16 Nemci en velikomestni človek, je prišel leta 1910. že na 4.7. Glede na napredek velikih mest prekašajo Nemčijo le še Združene države, ki izkazujejo v 50 velemestih okroglo 20 milijonov prebivalcev; število prebivalstva velikih mest na Angleškem je enako Nemčiji z razliko, da je štela Anglija leta 1910. le 83, Nemčija pa približno 48 velemest. Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi! Najboljša in najcenejša zabava v Ljubljani Je v v deželnem gledališču. niiiftkulte vedno »Kino Central«, kjer za mal denar dobi bogato razvedrilo! Gospodarska zveza v Ljubljani ima v zalogi jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago. Oddaja na debelo 1 $ogat* zaloga ionskih ročnih del in zravtn spadajočih potrebščin. ] F Mprfnl ljubljhhh 1. UlCiaUl Mestni trg 18. Troovina z modnim in drobnim blagom. Velika Izbor vezenin, čipk, rokavlo, nogavic, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, ankanoa Ud. Za Ljubljano in okolico je otvorila mesnico v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi špecerijsko trgovino na Dunajski cesti štev. 30. Kdor pristopi kot član h „Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini. UVedtiskanja in vezenje monogratnov in | A Priporočamo cenjenemu ob- ćinstvu edino domačo tvrdko -»rr-n— “ ™ ■ IV 1 BT'jakMt »Oh f ifllf^špeeijalna trgovina ŠIPI fPTOfflfi valnih strojev in koles JSMrigifflnj Ljubljana, Sodna ul. 6, Otfil J katera ima po ugodnih ce- n ah in obrokih od strokovna-4 kov priznano najboljše šivalne stroje v Evropi m to bo PFAFF v veliki izbiri in zalogi. lOletna plamena garanoljaj Pouk o vezenju vsak kis brezplačno. Pridu! posredovalci se iSčelo rt—7/ 7/ 7/ 7/ 7/ 7/ //""7/ // 7/ VI VV vi ' VV"" V’v VC—~Vv VC VC—H j JL & E, SILHJBUMME ' s. Velika zaloga manufaktumega blaga, različno e sukno za moške obleke, volneno blago, kakor S ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — | Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati S izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kako-“ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje, s • Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za s postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti i 5 v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni 2 prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. J ^ Priznano nizke cenel )8 Mostoa trg 11® v. 1® ^ Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse « s vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: s-srajce, hlače, krila, bodisi iz Sifona ali pa tudi »P pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira S. v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh jr velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- * ših krojev iz pisanega blaga, Sifona, listra in 1 r klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- ; 1 finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti S. h žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. f Vedno sveže blago! v U P ^ VL W " W' VV VV Vv xv si si si is /I.—Sf f( fi n v-i Ljudsko Posojilnico registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 jritlitic, i lastni hi, nasproti hotela „Moa“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranlska in jih obrestuje po 3|^ Oj^ brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo.