issN ms-4377 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 3/2005 cenasit99o
9771318437109
TISKARNA SLOVENIJA, d. d.
Slovensko gospodarstvo se združuje pred nevarno tujo konkurenco. Velike pote-
ze iz nekaj slovenskih peskovnikov so deležne politične podpore in strokovne
kritike.
Kaj pa čaka slovensko grafiko?
Za igralce so tiskarne za zdaj še nezanimive. Dejavni so le pri tistih, ki smo del ve-
čjih založniških poslovnih sistemov. Preostala grafika je navajena tuje konkurence
in tudi prestrukturiranje podjetij je praktično že za nami. Imamo še nekaj večjih ti-
skarn, vse drugo je majhno in za konkurenco primerno fleksibilno.
Ali obstajajo takšne sinergije tudi med Gorenjskim tiskom, tiskarno MKT print,
Cetisom, Delo tiskarno, da bi podobno kot Droga in Kolinska po združitvi lastni-
kom prinesle več kot danes? Mislim, da bi bila to katastrofa. Širitev tiskarn je mo-
goča le organsko, možnosti za prevzeme so minimalne.
Podjetja, ki imajo že razvit lastni poslovni sistem, bi bila s povezavami prisiljena
iskati skupna področja delovanja oziroma bi se morala odrekati ali sprejemati de-
le poslovnega sistema ali trga. Seštevek rezultatov bi bil lahko večji samo, če bi
katero od tiskarn zaprli in drugi prepustili del strank... Pod pogojem, da bo pre-
vzemnik opravil delo bolje kot sedaj. Tako pa sistem deluje že danes. Kdor je bolj-
ši, napreduje, drugi zaostaja. Tu je trg, ki regulira to tekmo.
Vsi poznamo bavarski MAN in KBA. Oba z neskončnimi možnostmi po sinergiji,
ne samo v Nemčiji, po vsem svetu. Kartel Amt (nemški urad za varstvo konkuren-
ce) nikdar ne bi dovolil takšne združitve, kajti če bi jo, ne bi bili v nevarnosti samo
potrošniki, pač pa zdravje obeh grafičnih velikanov. Samo konkurenca in neneh-
na tekma jih sili v neprekinjena vlaganja v razvoj.
Prav zanima me, koliko tovarn barve bo zaprl novi Xsys? Ta finančna transakcija
med nemškimi, švedskimi in belgijskimi lastniki za nas v tiskarnah ne prinaša nič
dobrega. Pustimo se presenetiti.
Zdaj ko postaja slovenski časopisni holding realnost, me je strah tudi za svoje de-
lovno mesto. Združevati nezdružljivo, prevzemati podjetja pod mizo, groziti z
evropsko konkurenco brez poznavanja investicijskih procesov in delovanja pod-
jetij ne prinaša nič dobrega. Mogoče le onim vpeskovniku, kipa imajo tako ali ta-
ko vsega že čez glavo.
Ivo OMAN
ALPE PAPIR d.o.o.
Letališka cesta 16
SI-1122 LJUBLJANA
Telefon: (01)546 64 50
Telefaks:(01) 546 64 95
http: www.alpepapir.si
e-mail: info@alpepapir.si
ALPE PAPIR d.o.o. - PE Maribor
Špelina ulica 1
SI - 2000 MARIBOR
Telefon: (02) 426 11 16
Telefaks:(02) 426 11 17
http: www.alpepapir.si
e-mail: info@alpepapir.si
Trgovina na
debelo d.o.o.
DESETBARVNA
KBA RAPIDA 105
V četrtek, 7. aprila 2005, je bila
v prostorih podjetja DELO tiskar-
na prireditev pod naslovom Gra-
fična delavnica. Namen delavnice
je bila predstavitev podjetja in nje-
govih novih dosežkov:
•	zgibalni stroji, sistemi multi-
pleks in izdelava knjižnega bloka,
•	tehnologije večbarvnega tiska,
•	materiali za potrebe oboje-
stranskega tiska (papirji, barve,
gume, plošče in kemikalije). Pred-
stavili so jih dobavitelji oziroma
proizvajalci grafičnih materialov
SunChemical, Papirnica Vevče,
Sava Print in Kodak.
Zvezda Grafične delavnice, ki v
v Delu tiskarni zaokroža njihovo
celostno ponudbo, pa je bil vseka-
kor nov, desetbarvni ofsetni stroj
KBA Rapida 105.
Dejavnosti tovarne Koenig &
Bauer AG (KBA) v Radebeulu so
v okviru najsodobnejših tehnolo-
gij srednjega formata trenutno
usmerjene v razvoj že predsta-
vljenega tiskarskega stroja Drupe
2004. Že v prvem letu, ko se je
novost pojavila na trgu v Düssel-
dorfu, je bilo prodanih 54 kosov
s 305 tiskovnimi členi in 32 la-
kirnimi enotami - v Evropi, Se-
verni in Južni Ameriki, Severni
Afriki in na Daljnem vzhodu.
Doslej je KBA javnosti predsta-
vila že dvanajst svetovnih novosti
s področja klasičnih ofsetnih ti-
skarskih strojev in deset strojev s
tako imenovanim integriranim
obračalnim valjem, ki je pripeljal
razvoj do desetbarvnega stroja
oziroma stroja, ki lahko sočasno
obojestransko tiska do pet barv
po eni strani pole.
Poleg novosti razvoja kot tudi
že omenjene tehnološke dodela-
nosti Rapide 105 je podjetje
KBA do maja letos v okviru do-
mačega trga inštaliralo že 19 svo-
jih strojev, od tega sedem klasič-
nih in šest polnoavtomatiziranih
strojev za obojestranski tisk. Po
statistiki dostave so v vzhodni,
južni in severni Evropi postavili
28 strojev. Kar pa zadeva preo-
stalo ponudbo, vključno z novo
opremo Rapide 105, prodirajo
tudi na trge v ZDA, Rusiji, Alži-
riji, Braziliji in Hongkongu.
V drugi polovici leta 2004 je s
področja tiska na pole podjetju
KBA pomenila glavni prihodek
prodaja nove Rapide 105 za sre-
dnji format tiska. Ta trend se je
še dodatno okrepil v prvem četr-
tletju 2005 z vse večjim številom
najsodobneje opremljenih ofse-
tnih strojev formata 74 x 105
cm.
Odkar se je na trgu pojavila no-
va Rapida 105, ta v okviru vseh
svojih serij razvoja omogoča op-
timalne rezultate tiska pri uni-
verzalni hitrosti 15.000 od./h
(format 72/74 x 105 cm), s po-
močjo razvoja pa so te hitrosti
vse višje, tisk pa vse bolj avtoma-
tiziran, s tem pa je zagotovljena
tudi večja kakovost končnega
odtisa (tudi do 20 %). Kljub ne-
izprosni konkurenci v svetu pro-
izvajalcev tiskarskih strojev je na
nemškem trgu še vedno najbolj
zaželena Rapida 105 univerzal.
Razvoj nove Rapide se je nade-
ljeval že slab mesec po svetovni
premieri in pojavile so se že prve
izboljšave. Tako se je prva prak-
tično uporabna različica prvič
pojavila na Drupi 2005, izpopol-
njena v vsestranski prilagodljivo-
sti in tržni vrednosti.
Nova Rapida 105 srednjega
formata od takrat naprej ne velja
več za eno izmed modnih muh
grafične industrije nove dobe,
pač pa je celovita tiskarska reši-
tev, ki omogoča izpolnjevanje
kompleksnejših zahtev oziroma
zahtev prihodnosti.
Za uporabnika kot dobavitelja
visokokakovostnih tiskovin je ta
novost v svetu vse bolj zahtevnih
želja naročnikov več kot zanimi-
va in dobrodošla. Vse več naročil
ob uporabi opreme, ki ne zagota-
vlja kakovostne produkcije, je
lahko zelo trdovratno in neučin-
kovito delo. S praktično popol-
noma na novo razvito tehnologi-
jo Rapide 105 KBA zopet pre-
dnjači med ponudniki ofsetnih
tiskarskih strojev na pole, saj ve-
čje hitrosti tiska, vse do 18.000
od./h, izpolnjujejo več kot le pri-
čakovano normo sodobnega, hi-
trega in kakovostnega tiska v for-
matu 740 x 1050 mm. Sistem je
pirja za obojestranski tisk, čistilni
sistem in popolnoma avtomatski
sistem za menjavo plošč. Prav ta-
ko si pri KBA želijo izboljšati tu-
di sistem nadzora, ki bi omogočil
zanesljivo delo pri še večjih hitro-
stih.
Načrtovanje in razvojne zasno-
ve močno sledijo trendom po
svetu, kar se kaže tudi na podro-
čju nadzora tiska. Nov integriran
Densitronic, barvno-merilni in
kontrolni sistem, omogoča zado-
voljitev vseh pričakovanj strank,
tako v optimalni kakovosti kot
tudi konsistentnosti odtisa. Me-
rimo lahko kjer koli po površini
pole, pomagamo pa si lahko z ra-
zličnimi merskimi polji kot tudi
testnimi slikami in tako s pomo-
čjo točno določenih denzitome-
nadgrajen z integriranim obra-
čalnim valjem in desetimi barv-
nimi agregati, kar omogoča obo-
jestranski tisk v petih barvah.
Dopolnjujejo ga nove in močno
izpopolnjene komponente, nad-
zorne funkcije in operacijske
zmogljivosti, ki omogočajo upo-
rabniku izpolnjevanje individu-
alnih zahtev tiska na pole za vse
vrste tiskovin.
Pomembno je omeniti, da
kljub že skoraj popolni tehnolo-
giji tega sistema še vedno izbolj-
šujejo tako imenovani (ne)dvižni
vlagalni sistem, sistem vodil pa-
Nova KBA Rapida 105 je prva v generaciji ofsetnih strojev, ki lahko obojestransko ti-
skajo pri hitrosti 18.000 od./uro. V Delu tiskarni so pognali desetbarvni stroj, ki
omogoča petbarvni obojestranski tisk (5 + 5).
Za tisk embalaže je mogoče Rapido 105 opremiti z lakirnimi členi, sušilnimi napra-
vami in dvakrat podaljšanim izlagalnikom. To omogoča tudi uporabo hibridnega
oplemenitenja.
Nov integriran Densitronic - digitalni barvno-merilni in kontrolni sistem tiskarskega
stroja Rapida 105. Priporočljiva dodatna oprema nadzornega sistema je ekranski
nadzor obračalnega valja (ekran desno zgoraj).
dobljenih in statistično obdela-
nih informacij.
Omeniti moramo, da smo bili
udeleženci Grafične delavnice pri-
ča tudi praktičnemu prikazu tiska
na novem sistemu. Zaradi vtisov,
za izmenjavo mnenj, znanj oziro-
ma izkušenj, karpa je v okvirih so-
dobne slovenske grafične industrije
več kot priporočljivo in dobrodošlo.
Matic STEFAN
tričnih oziroma spektralnih vre-
dnosti barvnih polj nadziramo
kakovost tiska.
V okviru programske podpore
je omembe vreden Logotronic,
modul podjetja KBA, ki omogo-
ča, da se Rapida 105 prek omrež-
ja poveže s sistemom za vodenje
delovnih oz. tehnoloških proce-
sov v tiskarni. Zato podpira uva-
žanje informacij JDF kot tudi
CIP4 za optimalno vključitev
stroja v administrativni in po-
slovni proces podjetja, da bi se
lahko s tem v vsakem trenutku
odločali na podlagi dejansko pri-
]Wjei
ca, pa je treba tudi poudariti, da se
je bilo te vredno udeležiti, saj gre
Klasična izvedba šetbarvne Rapide 105 z lakirnim členom je priljubljena zlasti v ak-
cidenčnih tiskarnah.
XEROX
INNOVATE 2005
Podjetje Xerox seje slovenskemu
trgu predstavilo na dnevu odprtih
vrat v okviru prireditve Innovate
2005. Taje bila 21. in 22. marca
letos v hotelu Mons v Ljubljani.
S prireditvijo so želeli praktično
predstaviti svoje proizvode širši
javnosti.
V	podjetju Xerox skupaj s svojimi
konkurenčnimi ponudniki digital-
nih tiskarskih naprav sledijo tren-
dom in potrebam poslovnega in tu-
di komercialnega sveta. Zato so bi-
stvo razvoja njihovih proizvodov
nenehne inovacije, s katerimi
omogočajo enostavnejše in bolj
učinkovito poslovanje in upravlja-
nje dokumentov.
V	okviru prireditve Innovate
2005 je Xerox slovenskemu trgu
predstavil novosti tako za pisar-
niške, tiskarske kot tudi kopirne
potrebe. Ponudba na prireditvi
je bila omejena predvsem na po-
trebe slovenske tiskarske panoge
in povpraševanje slovenskega tr-
ga.
Če se omejimo najprej na pi-
sarniško področje, smo lahko
spoznali novosti družin Work-
Centre, WorkCentre Pro in Pha-
ser. V okviru prve so bili predsta-
vljeni produkti, kot so PE 16,
PE120/PE120i in M24. Vsi trije
predstavljajo celovito rešitev Xe-
roxovega razvoja za področje pi-
sarniških potreb, saj so skupaj
kot celota tiskalnik, skener, ko-
pirni stroj in faks v enem. Ome-
njene različice se med seboj razli-
kujejo po zmogljivostih oziroma
različnih hitrostih tiska. Treba je
poudariti, da sta prvi dve novosti
namenjeni zgolj pisarniškim po-
trebam, kar pomeni, da upora-
bljata črno-belo tehniko tiskanja
in kopiranja. Podpirata pa zato
barvno skeniranje in faksiranje
dokumentov.
M24 je v nasprotju s prvima
dvema naprednejša oblika isto-
namenskih naprav, kar pomeni,
da nas že po zunanjem videzu
bolj spominja na družino Work-
CentrePro produktov, ki so
predstavniki s področja profesio-
nalnih naprav. V primerjavi s
prejšnjima dvema zato omogoča
tudi lasersko barvno (13 strani
na minuto) in črno-belo tiskanje
(24 strani na minuto). Prav tako
ponuja barvno faksiranje kot tu-
di skeniranje (16 barvnih in 32
črno-belih skenov na minuto).
Zaradi naprednejše produktivne
tehnologije ta vsebuje več predal-
nikov za papir, kar omogoča ne-
moten tisk večjih naklad in ne-
odvisno od formata različnih do-
kumentov (največji podprti for-
mat je A3).
Omenili smo že skupino Pro
istoimenske družine (WorkCen-
tre Pro), ki sovpada z družino
CopyCentre. Obe znotraj svoje
prodajne skupine vsebujeta mo-
dele: C2182, C2636 in C3545.
Zadnja je namensko omejena na
kopiranje, in sicer v barvni ali čr-
no-beli tehniki. Kar pa zadeva
skupino WorkCentre Pro, pa ta
omogoča vsa že našteta opravila v
eni sami napravi, torej vse tisto,
kar ponuja skupina CopyCentre,
poleg tega pa še skeniranje in fa-
ksiranje dokumentov. Modeli se
v svojih skupinah med seboj loči-
jo po zmogljivostih, kot so hi-
trost in formati tiska.
Glavni namen prireditve Inno-
vate 2005 pa je bil predstaviti
novosti v okvirih profesionalne
rabe. Tudi v teh okvirih smo lah-
ko spoznali novitete pisarniških
potreb. Predstavljene so bile pod
imenom družine Phaser. Ta je
razvita za zahtevnejše potrebe in
naročnike, saj omogočajo obsež-
nejše in seveda hitrejše delo. Gle-
de na prejšnje skupine produk-
tov to niso več delovne postaje,
ampak le barvni laserski tiskalni-
ki. Na slovenskem trgu so se tako
pojavile tri novosti: Phaser 4500,
Phaser 7750 in Phaser 8400.
Prvi v tej skupini Phaser 4500
deluje na podlagi črno-bele laser-
ske tehnike in omogoča hitrost
izpisa 36 strani na minuto pri na-
slovni ločljivosti 1200 x 1200
dpi. Zaradi visokih hitrostnih
zmogljivosti te naprave upora-
bljajo predalnike večjih kapaci-
tet, kar omogoča daljši in nemo-
ten čas obratovanja. Tisk je mo-
žen v končnem formatu A4 gra-
mature 60-216 g/m2, z doda-
tnim obračalnim (dupleks) mo-
dulom pa tiskalnik omogoča tu-
di obojestranski tisk.
Model Phaser 7750 v primerja-
vi s prejšnjim omogoča barvno
reprodukcijo v okviru podobne
hitrosti tiska, ki znaša 35 strani
na minuto, in pri enaki naslovni
ločljivosti. Očitna razlika oziro-
ma prednost se kaže v formatu ti-
ska, saj lahko tiskamo tudi na pa-
pir velikosti A3 gramature
65-220 g/m2. Podpira pa tudi
avtomatski obojestranski tisk, pri
katerem pa se na žalost zmanjša
obseg gramatur do 105 g/m2.
Kar zadeva Phaser 8400, ta
prav tako podpira barvno tehni-
ko tiska. Novost tehnike repro-
duciranja se kaže v upodabljanju
rastrskih tonov s pomočjo meto-
de 2400 FinePoint. Z njo na-
mreč pri naslovni ločljivosti 600
x 600 dpi dosežemo kakovostno
podoben vizualni končni učinek
kot pri prejšnjih dveh omenjenih
različicah.
Največja hitrost tiska je nekoli-
ko manjša, in sicer 24 barvnih ali
črno-belih strani na minuto.
Prav tako ne omogoča tiska na
format A3, je pa zato zmogljivejši
v okviru gramatur, ki se lahko gi-
bljejo v mejah od 60 do 220
g/m2. Tudi pri tej različici je mo-
žen avtomatski obojestranski
tisk, ki v primerjavi s prejšnjim
ni gramaturno odvisen. Grama-
H
ture v takem načinu tiska lahko
znašajo do 163 g/m2.
Povedali smo, da so vse te na-
prave namenjene pisarniškim
potrebam, zato ustrezajo temu
okolju tudi po fizični velikosti.
Prav zaradi te imajo po večini
skupno omejitev, to je končni
format papirja A4, ki navadno
prevladuje in zadostuje v okviru
administrativnih potreb (izjema
je Phaser 7750).
V okviru pisarniških in zahtev-
nejših potreb pa je treba omeniti
Xeroxovo uspešnico na sloven-
skem in svetovnem trgu, to je ko-
pirni tiskalnik DocuColor 3535.
Tudi tega smo lahko spoznali na
prireditvi, gre pa za barvni tiskal-
nik in kopirni stroj v enem, ki po
zmogljivostih sodi že v srednji
kakovostni razred. Omogoča de-
lo pri naslovni ločljivosti do 600
x 600 dpi in 8-bitno barvno re-
produkcijo. Presenetljiva je hi-
trost, 35 črno-belih ali barvno
potiskanih strani na minuto. Za
nemoten potek dela je naprava
opremljena tudi z večjimi predal-
niki, ki omogočajo vlaganje ti-
skovnih materialov v velikosti do
povečanega formata A3. Povrh
vsega omogoča tudi skeniranje.
Kljub zmogljivostim je cena zelo
solidna, zato je novost na sloven-
skem trgu še kako dobrodošla in
zanimiva.
V segmentu profesionalne
opreme za tisk večjih naklad smo
spoznali proizvoda Xerox Nuve-
ra 100/120 (sistem za digitalno
proizvodnjo) in Xerox DocuCo-
lor 8000 (digitalni tisk).
Prvi je nadgradljiv in fleksibilen
sistem, ki ga lahko upravljamo s
programsko podporo za polju-
ben tehnološki oz. grafični pro-
ces (workflow). Ponuja integri-
ran način skeniranja dokumen-
tov s hitrostjo 120 enostranskih
ali obojestranskih A4-strani na
minuto in maksimalno snemal-
no ločljivostjo 600 x 600 ppi. Za
tiskanje ima vgrajen avtomatski
vlagalnik zmogljivosti 300 pol
pri gramaturah od 49 do 220
g/m2 formata A5 do A3. Tiska-
nje se izvaja prek RIP modula do
maksimalne naslovne ločljivosti
ločljivosti 4800 x 6000 dpi, s po-
ljubno linijaturo rastra torej. Hi-
trosti tiska glede na A4-format so
od 100 (verzija 100) pa do 120
(verzija 120) strani na minuto,
uporabljamo lahko premazane
papirje gramatur 90-220 g/m2
in tudi nepremazane v območju
56-220 g/m2.
Glede na prej opisano pa je ne-
kaj posebnega v svojem razredu
Xerox DocuColor 8000, ki je ce-
lovita in aplikacijsko vodena reši-
tev izdelave tiskovin. Sistem
podpira delo pri naslovni ločlji-
vosti 2400 x 2400 dpi in repro-
dukcijo s pomočjo klasične, rota-
cijske in stohastične tehnike ra-
striranja. Hitrosti tiska pa so od-
visno od gramature tiskovnega
materiala takšne:
60-135 g/m2 omogoča hi-
trost 80 strani na minuto,
^ 136-220 g/m2 omogoča hi-
trost 60 strani na minuto,
221-330 g/m2 omogoča hi-
trost 40 strani na minuto.
V okviru formata je sistem
omejen na pole velikosti od 182
x 182 mm pa do 320 x 488 mm,
pri čemer velja, da ima tiskovna
površina dimenzije 315 x 480
mm. Kapacitete vlagalnega siste-
ma so prilagojene potrebam pro-
fesionalne produkcije, saj znaša-
jo 2000 pol. Za primere obse-
žnejših naklad je še posebej do-
brodošel dodatni modul vlagal-
nega sistema, ki omenjeno zmo-
gljivost poveča še za dodatnih
8000 pol. Pomembno pa je ome-
niti tudi nove razvijajoče se teh-
nologije, ki se pojavljajo v okviru
samega sistema. Te so:
poljubno nastavljanje vodil
papirja,
poljubna nastavitev velikosti
papirja,
digitalno rastriranje,
^ interni čistilni sistem za od-
vajanje nečistoč papirja,
^ nov izpopolnjen sistem za
slikovno upravljanje,
posodobljene kapacitete vla-
galnega sistema,
nadzor skladja zgoraj in spo-
daj ležečega odtisa.
Kot so obiskovalci lahko videli,
je šlo na prireditvi predvsem za
lasersko tehniko tiska. Kljub te-
mu je Xerox v skromni obliki
javnosti predstavil tudi svojo po-
nudbo na področju kapljičnega
tiska, in sicer v okviru tovrstnega
tiskalnika večjega formata. Spo-
znali smo novi Xerox 2260ij, ki
omogoča visoke hitrosti tiska so-
časno z dokaj preprosto uporabo
samega sistema. Pri najboljši
barvni kakovosti iztisa 600 x 600
dpi omogoča hitrost tiska 2,5
m2/h, v načinu Super Draft 600
x 300 dpi pa kar 18,6 m2/h. V
črno-beli reprodukciji sta ti hi-
trosti 7 oziroma 52,7 m2/h. Širi-
na tiskovnega materiala je od 22
do 90 cm, tisk tega pa maksimal-
no 5 mm od roba z uporabo tako
imenovane funkcije Expand, ki
deluje le v primeru tiska na zvi-
tek. Poleg tega je omembe vre-
den tudi integriran sistem nepre-
trganega polnjenja prozornih
kartuš s tiskarskim črnilom, kar
omogoča zadovoljiv in popoln
nadzor nad barvnim sistemom in
s tem že vnaprej zagotovlja ne-
moten potek dela.
Prireditev Innovate 2005 je za-
jela novosti v okviru potreb celo-
tnega slovenskega trga, zato so
bili obiskovalci z novo ponudbo
zadovoljni, o praktični uporab-
nosti in funkcionalnosti pa so se
po vrhu vsega lahko prepričali na
lastne oči.
Xeroxovo ponudbo barvnih ti-
skalnikov DocuColor, črno-be-
lih tiskalnikov DocuTech, tiskal-
nikov za pisarne Phaser in delov-
nih postaj WorkCenter lahko
natančno spoznate na njihovi
spletni strani www.xerox.com
Matic ŠTEFAN
9
S
OCE OPENHOUSE 2005
Obiskovalci dneva odprtih vrat
Oce OpenHouse 2005 v mestu
Poing pri Münchnu niso bili pri-
sotni le na najobsežnejšem vsa-
koletnem sejmu digitalnega ti-
ska, ampak so bili navzoči na pri-
reditvi, namenjeni njihovim spe-
cifičnim potrebam, tako korpo-
racijskim kot tudi komercialnim.
Poslovno in trgovsko
Glavni moto prireditve je bil
omejen na konsistentnost in ko-
munikativnost proizvodnega kot
tudi administrativnega sveta. To
je bilo moč opaziti že ob vstopu v
prireditveni prostor, kjer nas je
najprej pozdravila na novo razvi-
ta družina aplikacij. Na levi stra-
ni so bile administrativne aplika-
cije, ki so proti desni vedno bolj
prehajale v aplikacije za vodenje
in nadzor proizvodnje.
Kar zadeva tisk, je bil ta na eni
strani prikazan v luči administra-
tivnih potreb, na drugi pa v okvi-
ru proizvodnih.
Administrativni prikaz je obse-
gal naslednja področja:
2 tisk za trgovske storitve,
2 dobavitelje digitalnega tiska,
2 grafično umetnost,
2 digitalni tisk časopisov.
Proizvodni tisk pa:
2 finance,
2 nasvete,
2 vsesplošne usluge,
2 izobraževanje,
2 proizvodnjo in prodajo.
Predstavitev izdelkov
Med novostmi je bil najprej
predstavljen Oce3110 kot zadnja
noviteta s področja Oce tiska na
pole. Prikazana je bila njegova
tesna povezava z variabilnimi po-
datki in s tem povezanimi aplika-
cijami. To je sistem, ki zagotavlja
tudi tisk nepričakovano velikih
naklad.
Prvič pa se je pojavil že težko
pričakovani Oce TDS800 ProSe-
ries. Sistemska novost širokega
formata ponuja možnost konfi-
guracije glede na potrebe stranke
in ga je moč kadar koli nadgradi-
ti.
Kljub težko pričakovani novo-
sti je bil večje pozornosti na
predstavitvi deležen Oce Vario-
Print 2100, ki je prav tako nad-
gradljiv in prilagodljiv potrebam
strank, vse do različice sistema
Oce VarioPrint 2110, ki omogo-
ča produkcijo visokih hitrosti.
Integrirane ima vse nadgradljive
module, ki jih podpira osnovna
različica 2100.
Oce je na prireditvi predstavil
tudi vrh svojega razvoja barvnih
tiskalnikov. Predstavili so ga s
pomočjo sistema Oce CPS800, ki
so ga razvili predvsem zaradi
konstantno večjega zanimanja
po tovrstnih napravah in je zato
prav tako prilagodljiv različnim
potrebam strank.
Omenili smo že zanimiv kon-
cept programske opreme oziro-
ma paket Oce PRISMA software.
To je aplikacijski sistem, ki se
močno usmerja v izhodni točki
obdelanih dokumentov tako za
korporacijsko okolje kot tudi ko-
mercialna podjetja. Oce PRISMA
je prilagojen pisarniškim, tiskar-
skim, založniškim in drugim po-
trebam.
Oce TDS800 ProSeries
Multifunkcionalni tiskarski si-
stem širokega formata za večje
naklade, profesionalno proizvo-
dnjo, kakovost in prilagodljivost.
To je popolnoma nov sistem ve-
čjega formata. Zasnovan je na
značilni Oce tiskarski tehnologi-
ji, ki je bila opisana že v prejšnjih
številkah naše revije (6/2004) in
zagotavlja dolgo življenjsko dobo
in uporabo digitalne tiskarske
opreme. Poleg tega je sistem pri-
lagodljiv kakršnim koli potre-
bam. Ponuja različne tiskovne
hitrosti, neodvisno od vrste ma-
teriala, končnega izdelka oziro-
ma polizdelka. Delamo lahko z
dvema, štirimi ali pa tudi šestimi
zvitki tiskovnega materiala hkra-
ti.
V prihodnosti, kot obljubljajo
pri Oce, bo mogoče sistem še do-
datno nadgraditi za povečanje
števila zvitkov ali zmogljivost.
Omogoča nadgradnjo s skener-
jem za raznovrstne predloge,
www.mondibp.com
mondi
™ business paper
Kdor išče navdih,
izbere Color Copy.
Color Copy - the leading paper.
Papir vam zagotavlja izredno ostre
odtise,sijajne barve in izjemen nanos
le-teh. Prehodnost papirja skozi naprave
je odlična in bistveno zmanjšuje obrabo
tiskalnikov. Vabimo vas, da si oblikujete
lasten vtis o izjemnem papirju, primernem
za laserske tiskalnike.
Pišite nam na: mondibpscp@mondibp.com
^ A member of the Anglo American pic group
nadgrajuje pa se lahko tudi v
okviru dodelavne komponente.
Sistem lahko namreč uporablja
integriran zgibalnik ali pa sortir-
ni sistem za poznejšo posredno
(off-line) dodelavo.
Vsi aplikacijski moduli sistema
so integrirani v paketu Oce Power
Logic Controller, ki omogoča
enostavnejše in zanesljivejše de-
lo. Programska oprema tako pre-
prosto nadgrajuje sistem, saj se
mu zaradi tega znatno poveča
produktivnost.
Oce VarioPrint 3110
Za črno-bel profesionalni tisk
variabilnih podatkov na pole.
Omogoča tisk večjih naklad in
izdelavo raznovrstnih odtisov na
različne tiskovne materiale. Je si-
stem, ki je preprost in zanesljiv,
poleg integrirane učinkovitosti
pa gaje možno nadzirati s proce-
snim paketom Oce PRISMA
(workflow), ki učinkovitost in
produktivnost še dodatno pove-
ča.
Oce CS6060
šestbarven. Zaradi večbarvne
tehnike so omembe vredni tudi
večji barvni obseg in posledično
barvno pestrejši in ustreznejši
odtisi.
Oce CPS800
Za vrhunsko kakovost in trpe-
žnost. Oce je predstavil nov ti-
skarski sistem za visoke hitrosti
in ločljivosti, ki omogoča izdela-
vo trajnih odtisov, odpornih
proti zunanjim vplivom. Oce
CS6060 z naslovno ločljivostjo
720 dpi zagotavlja kakovosten
tisk grafike s hitrostjo, ki ustreza
profesionalni tiskarski proizvo-
dnji manjših naklad. Sistem je
12
Nov konkurenčni sistem za
profesionalno uporabo, barvno
kopiranje in tiskanje. Javnosti je
bil prvič predstavljen decembra
2004. Ta nova naprava je prila-
gojena potrebam profesionalne-
ga tiska, korporacijskim tiskar-
nam in kopirnicam.
Resnici na ljubo glede na ob-
stoječi sistem za nadzor obarva-
nja Oce CPS800 zagotavlja bolj
konsistentno obarvane odtise, ki
so primerljivi s tistimi v ofsetnem
tisku. Sistem je prilagodljiv tisku
na različne tiskovne materiale in
za izdelavo različnih tiskovin.
Oce CPS800,
CS180in CS230
Celostna rešitev digitalnega si-
stema za barvni tisk. S pojavom
naprave Oce CPS800 1. decem-
bra 2004 je Oce končal razvoj ve-
čbarvne tiskarsko-proizvodne li-
nije. S tovrstnimi barvnimi ti-
skalniki Oce pokriva vse potrebe
tiskarske proizvodnje.
Oce CS180 in Oce CS230 tako
združujeta možnosti kopiranja,
tiska in skeniranja v eni sami na-
pravi. Omogočata večbarvne in
stroškovno manj zahtevne črno-
bele odtise, pri hitrejšem delu in
večji funkcionalnosti naprav.
Kot je bilo moč videti, tovrstna
izdelka ustrezata delu v profesio-
nalnem okolju, saj omogočata iz-
delavo raznovrstnih tiskovin. Po-
leg tega ponujata odlične mo-
žnosti upravljanja podatkov ter
organizacijo in nadzor nad proi-
zvodnjo. Vse ugodnosti skupaj
pomenijo popolno celostno reši-
tev pisarniških potreb.
Oce VarioPrint 2100
Prilagodljiv tisk za profesional-
ce, ki ga je moč nadgraditi v si-
stem Oce VarioPrint 2110.
Oce VarioPrint 2100 je prila-
godljiva tiskarska rešitev, nad-
gradljiva v vseh pogledih in glede
na prihodnje potrebe uporabni-
kov. Zagotavlja produktivnost
visokih hitrosti ob zavidljivi ka-
kovosti odtisov. Z njim lahko
dosežemo največje hitrosti na iz-
hodu, kljub sočasnemu izvajanju
več zahtev.
Konsistentnost odtisov doda-
tno nadzira in zagotavlja avto-
matiziran aplikacijski sistem za
optimiranje kakovosti.
Oce PRISMA
Programska oprema za upra-
vljanje procesov. Prilagodljiva,
modularna, nadgradljiva, ki iz-
popolni tehnološki in delovni
proces. Oce PRISMA se osredo-
toča na upravljanje dokumenta
do izhoda, kar velja tako za kor-
poracijsko okolje kot tudi ko-
mercialna podjetja. Omenjena
aplikacijska rešitev ponuja kar
nekaj specifičnih možnosti upra-
vljanja, zato je primerna za pisar-
niške, založniške, tiskarske in
transakcijske potrebe.
Oce PRISMA ščiti celo naša fi-
nančna vlaganja, pomaga pri ka-
kovostni izvršitvi zahtev in opra-
vil ter lahko namesto nas skrbi za
finančno zaledje v prihodnosti.
Oce VarioPrint 3070
Nov koncept tiskalnikov za tisk
srednjih naklad. Tiska pri hitro-
sti 70 strani na minuto in v okvi-
ru ponudbe Oce predstavlja ce-
lostno rešitev za tisk variabilnih
podatkov na pole. Sam sistem
ponuja tudi nadgradnjo z napra-
vo Oce VarioPrint 3090 (85
strani na minuto). Skupaj tvorita
modularno podporo za večino
pomembnejših zahtev, tako v
centralnem kot decentralnem
okolju.
Oce VarioPrint 3070 je idealna
naprava za tiste, ki se prvič spo-
znavajo z digitalno proizvodnjo,
saj ima kapaciteto 250.000 strani
na mesec. V primerih, ko ta ne
zadostuje več, se preprosto nad-
gradi v sistem Oce VarioPrint
3090. Oce VarioPrint 3070 je
zasnovan za dolgotrajna obrato-
vanja, raznovrstna opravila sre-
dnjih naklad na različne vrste ti-
skovnih materialov.
Oce
VarioPrint 5000 advanced
Združitev podatkovne baze in
tiskarne. Tiskarski sistem je izpe-
ljan iz osnovne različice Oce Va-
rioPrint 5000 series in omogoča
tisk zvitkov pri hitrosti 2,6, 3,6
in 3,8 metra na minuto. S pomo-
čjo procesnega nadzora Oce
PRISMA povezuje digitalne ti-
skarske podatke iz podatkovnih
centrov s tiskarno, ki proizvaja
tiskane medije.
Združevanje posledično opti-
mira tudi neposreden dodelavni
proces. Oce VarioPrint 5000
advanced omogoča še hitrejšo
produktivnost s pomočjo vho-
dnih krmilnikov, ki lahko obde-
lujejo dokumente, kot so Adobe
PostScript®/PDF, AFP/IPDS,
PCL ali LCDS. Z Oce PRISMA
lahko nadziramo celoten potek
dela, od kreacije dokumentov,
priprave, proizvodnje in dodela-
ve.
Prenovljeno in posodobljeno
ponudbo si lahko bolj natančno
ogledate na spletni strani
www.oce.com
Številka 1 v svetu tiskarskih barv
SunChemical
Hartmann, d.o.o., na Brnčičevi ul. 31 v industrijski coni
Ljubljana-Crnuče vam iz zaloge ponuja popoln program
tiskarskih barv, lakov in pomožnih sredstev najvišjega
aa razreda:
TISK NA POLE
ECOLITH - visokopigmentirane procesne barve
najnovejše generacije, izdelane izključno na bazi
rastlinskih olj, primerne za vse podloge
IROCART - koncentrirani monopigmenti za mešanje
in tisk (kartonaža, etikete ...)
popolna paleta pomožnih tiskarskih sredstev in lakov
za ofsetni tisk
specialne tiskarske barve (za tisk na nevpojne
materiale, plakate, fluorescenčne, kovinske ...)
FACUSKI OFSETNI TISK
I za vse tehnike tiska
I (za lakirne enote,
■i kontakt...)
ta bazi vode in topil
DODATNE SERVISNE STORITVE
tima tehnologov Hartmann, d.o.o.:
• hitra priprava vseh mešanih ofsetnih barv (PANfTONE,
HKS, RAL ... predloga) v lastni mešalnici s
spektrofotometričnim nadzorom, preizkusnim odtisom
tehnološki auditi z meritvami (vlažilna voda,
temperature ...) in svetovanjem našim kupcem
svetovanje in inženiring računalniško vodenih sistemov
i doziranje tekočih barv (flekso- in bakrotisk)
^organizacija strokovnih izobraževanj, seminarje
Praktičnega usposabljanja
Matic STEFAN
HARTMANN
Sun Chemical, Hartmann, d.o.o.
Brnčičeva ulica 31, 1231 Ljubljana-Crnuče
tel. Ol /563 37 02, -14, -15, faks -03
e-mail: igor.sun@siol.net
SEJEM GRAFIKA
IN PAKIRANJE
Na celjskem sejmišču so bili med
12. in 15. aprilom štirje sejmi pod
skupnim naslovom Tehnologije in
materiali, ki oblikujejo svet.
Za bralce Grafičarja je zanimiv
predvsem sejem Grafika in pakira-
nje, kije bil pod tem imenom orga-
niziran prvič, sicer pa že drugič.
Sejmu je bila tako dodana tudi
embalaža.
V dveh dvoranah seje predstavilo
124 razstavljavcev. V oko je bodlo
dejstvo, da z izjemo nekaterih do-
mačega sejma niso izkoristili veli-
ka slovenska grafična podjetja in
slovenska papirna industrija. Celo
s celjskega območja razen Cetisa
večjih ni bilo zaslediti. Prav tako
med razstavljavci skoraj ni bilo
svetovnih gigantov.
Pregled
Kot dobrodošlo novost lahko
štejemo predstavitev Rolandovih
tiskalnikov velikega formata. Po-
leg tisklanikov smo imeli prilo-
žnost videti in preizkusiti tudi
Rolandov Versa Works RIP.
Podjetje se po večletni odsotno-
sti vrača na slovenski trg.
Vendar ne le pri Rolandu, tudi
na splošno je bilo na vsakem ko-
raku moč opaziti digitalne tehni-
ke tiska. Najverjetnejši razlog je
lažja montaža in transport tovr-
stnih naprav na sejmišče, saj je le
Komori demonstriral uporabo
večjega konvencionalnega tiskar-
skega stroja. Treba se je pač zave-
dati, da štiridnevni celjski dogo-
dek le ni Drupa.
Seveda pa na sejmu ni šlo brez
stalnice zadnjih let, barvnega
upravljanja. Videli smo lahko iz-
delke podjetja Gretag Macbeth.
Iz zanimanja obiskovalcev lahko
sklepamo, da se slovenski tiskarji
vedno bolj zavedajo nujnosti
uporabe tovrstnih tehnologij.
Povezovanje tiskarjev
Priložnost smo imeli videti in
se seznaniti s tremi primeri pove-
zovanja tiskarjev. Prvi, zelo am-
biciozen projekt, je Center za si-
to, digitalni in tampotisk (CeS-
DT - www.all4print.net). Pro-
jekt, ki je nastal pod pokrovitelj-
stvom Evropske unije, je zasno-
van kot spletni portal za izmenja-
vo znanja med evropskimi (pred-
vsem slovenskimi in italijanski-
mi) tiskarji. Portal je s svojo bazo
znanja podprla tudi Fespa. Dru-
gi primer povezovanja je Celjski
grafični center (CE-GRAF), v
katerega je vključenih enajst ti-
skarn ter strokovnih in izobraže-
valnih institucij. Nenazadnje pa
je bila grafična javnost ponovno
seznanjena tudi s Sekcijo sito-,
tampo-in digitalnih tiskarjev, ki
deluje znotraj Združenja za tisk
in medije na Gospodarski zbor-
nici Slovenije.
Organizirano je bilo tudi sreča-
nje tiskarjev, plastičarjev in em-
balažerjev, na katerem je bil go-
vor predvsem o prihodnosti, po-
vezovanju, izobraževanju in mo-
žnosti financiranja iz evropskih
razvojnih skladov. Izpostavljeno
je bilo dejstvo, da Evropska unija
v prihodnje ne bo financirala
projektov v celoti, temveč le tre-
tjinsko.
Po letošnjem sejmu je tako lah-
ko že vsakomur jasno, da brez
povezovanja v prihodnje ne bo
šlo. Evropska konkurenca je pre-
močna in sodelovanje ima tu
ključni pomen.
Izobraževanje
Še ena svetlih točk letošnje pri-
reditve je bila skoraj celostna
predstavitev slovenskih izobraže-
valnih ustanov, v katerih se šola-
jo bodoči grafičarji. Na srednje-
šolski stopnji je bilo tako moč vi-
deti Srednjo šolo tiska in papirja
Ljubljana in Srednjo šolo Štore.
Višje stopnje izobraževanja pa sta
predstavila Naravoslovnotehni-
ška fakulteta Univerze v Ljublja-
ni ter Inštitut in akademija za
multimedije, prav tako iz Lju-
bljane. Na enem izmed strokov-
nih predavanj je bila ponovno iz-
postavljena težnja po čimprejšnji
prenovi študijskih programov
skladno z Bolonjsko deklaracijo.
Na Naravoslovnotehniški fakul-
teti naj bi tako že v študijskem le-
tu 2006/07 začeli izobraževanje
po prenovljenih programih.
Strokovna predavanja
Poleg za sejemsko prireditev
običajnih predstavitev na raz-
stavnih prostorih smo bili dele-
žni tudi lepega števila strokovnih
predavanj. Razdeljena so bila v
šest tematskih sklopov, in sicer:
grafični menedžment, sledljivost
in označevanje, grafična pripra-
va, embalaža kot orodje marke-
tinga, tisk in dodelava ter ekolo-
gija (ravnanje z odpadno emba-
lažo). Vseh predavanj je bilo 34.
Če to primerjamo s prireditvijo
izpred dveh let z enajstimi preda-
vanji, je napredek očiten.
Sklep
Sklenem lahko, da je sejem do-
brodošel grafični dogodek za slo-
venski prostor. Pozna se, da je trg
majhen in prireditev še mlada, a
če gre verjeti optimističnim na-
povedim organizatorja in konč-
nim številkam (14.000 obisko-
valcev), se za prihodnost ni bati.
JureAHTIK
TIPA»
VIPAP VIDEM KRŠKO d.d.
•	BELJENA CELULOZA LISTAVCEV
IN IGLAVCEV
•	ČASOPISNI PAPIR
•	GRAFIČNI PAPIRJI
•	EKOLOŠKI/RECIKLIRANI PAPIRJI
• Tovarniško 18,8270 Krško, SLOVENIJA
Tel.: +386(0)7 4811 100
Fox: +386(0)7 49 21 115,4922077
E-mail: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si
NADALJEVANJE IZ ST. 2/2005, STR. 34
2.2 Spektralni denzitometer
Spectrodens - dva merilna in-
strumenta v enem
Že samo ime nam pove: Tech-
kon je januarja 2004 trgu ponu-
dil napravo, ki poleg denzitome-
tra rabi tudi kot spektrofotome-
ter. Zahvaljujoč sodobni mikro-
skopski elektroniki in optiki je
omenjena aparatura postala izje-
INOVACIJE
ZA GRAFIČNO
DEJAVNOST
prednejša« vsebuje že nekaj barv-
nometričnih funkcij, tretja, »pre-
mium« različica, pa omogoča vse
funkcije, ki naj bi jih naprava po-
nujala. Vsako od teh naprav je
možno kadar koli programsko
nadgraditi in posodobiti.
Naprava lahko komunicira tu-
di z računalnikom, in sicer na
osnovi operacijskega sistema
Windows, kar pomeni, da lahko
podatke izvažamo v različne apli-
Slika 5. Sprectrodens v uporabi: ergonomska uporaba in pregledno razporejeni
elementi za upravljanje so bili pri razvoju, kakor zagotavlja proizvajalec, prav tako
pomembni kot kratki merilni časi in pregledeno podajanje meritev na zaslonu.
mno uporabna. Prednost pred
klasičnimi denzitometri se kaže
predvsem na področju barvnega
informiranja. S pomočjo barv-
nometričnih podatkov, kot so
vrednosti L* a* b*, lahko tiskar-
ski proces veliko bolj natančno
nadziramo.
Spectrodens podaja barvno-
spektralne informacije obarva-
nih polj na podlagi vnaprej iz-
merjenih procesnih barv. Tako je
naprava primerna za konvencio-
nalno CMYK tehniko tiska kot
tudi za tisk poljubno izbranih
posebnih barv.
Poleg barvnometričnih vredno-
sti naprava računa tudi AE vre-
dnosti. Spektralni senzor je izpo-
polnjen na nivoju sistema mikro-
tehnike. To pomeni, da za izvaja-
nje meritev ne potrebujemo no-
benih dodatnih filtrov, saj senzor
pri merjenju poskusnih odtisov
lahko meri tako, kot bi merili s
polarizacijskim filtrom.
Naprava je izdelana v treh razli-
čicah. »Osnovna« omogoča le
denzitometrične meritve,
kacijske vmesnike, ki omogočajo
urejanje (Excel, programi za
upravljanje barvnih profilov).
Spectrodens komunikacijsko
programsko orodje je podprto na
nivoju XML urejenih podatkov,
kar omogoča vključevanje napra-
ve v JDF voden tiskarski proces.
2.3 Ofsetni strojKBA Rapida
74G brez conskega upravljanja
Tiskarski stroj KBA Rapida 74
G formata 52 x 74 je nadgradnja
konvencionalnega stroja brez na-
stavljanja barvnih con. Tiskarske
barve se dozirajo in upravljajo s
pomočjo rastrskega valja, ob ka-
terem je barvna komora z ra-
kljem in nožem (patentirani
barvni sistem Gravuflow), ki za-
gotavlja prav tako konsistentno
nabarvanje kot pri stroju 74 Ka-
»na-
Slika 6. Drugo nagrado za inovacije v grafični dejavnosti so dodelili ofsetnemu stroju
KBA Rapida 74 G (prvo si je prislužil I-papir, opisan v prejšnji številki, tretjo pa Spec-
trodens). Stroj ima mnogo posebnosti, najpomembnejša pa je barvni sistem Gra-
vuflow z rastrskim valjem, barvno komoro (rakelj in nož), zato brez conskega upra-
vljanja nabarvanja tiskovne forme.
rat. Zaradi avtomatskega dozira-
nja se enako zmanjša tudi izmet
(makulature).
Kljub štiribarvnemu tisku in
omejitvam ofsetne tehnike Rapi-
da 74 G omogoča individualno
konfiguracijo stroja tako v smislu
obojestranskega tiska kot nepo-
srednega oplemenitenja tiskovin.
Stroj je zelo primeren za tisk
manj ših naklad na dražjih ti-
skovnih materialih, kot so kovin-
ske folije ali specialni grafični
(design) papirji.
Priprava tiska je veliko bolj pre-
prosta, saj so izločeni številni
vplivni dejavniki: vlaženje, upra-
vljanje obarvanja, temperaturna
odstopanja... Z vsakim obratom
rastrskega valja sta sloj in prenos
barve konstantno definirana in
enaka. Za to stalnost sta zadolže-
na rakelj in nož v barvni komori.
Tako z vsakim ponatisom ohra-
njamo enako reprodukcijo in vi-
dez tiskovin. Tiskanje je stabil-
no, nabarvanje se ne spreminja
po širini odtisa in šabloniranje je
kar najbolj odpravljeno.
Tri nagrade so podelili tudi za
dodelavo grafičnih izdelkov:
3.1 Izdelava integriranih eti-
ket in plastičnih kartic s pol
Dejstvo, da ima večina grafič-
nih izdelkov končen format, po-
meni, da je treba polizdelke na
zvitkih primerno dodelati. Tako
je bil izhodiščni namen razviti iz-
Slika 7. Primeri uporabe v etiketni proi-
zvodnji, ki jo je podjetje Gather Formu-
lare razvilo za dodelavo pol.
sekovalni sistem za integrirane
etikete in plastične kartice. No-
vost so razvili v podjetju Gather
Formulare (Mönchengladbach).
Področja uporabe integriranih
etiket in kartic so:
•	obrazci za trgovino, obrt in
industrijo z integriranimi samo-
lepilnimi etiketami,
•	tanke plastične kartice za kup-
ce, različne izkaznice,
•	vstopnice, zloženke in katalo-
gi z integriranimi etiketami in
plastičnimi karticami.
Strojno opremo, ki omogoča
dodelavo teh izdelkov s pol je iz-
delalo podjetje Van den Bergh
Engineering NV (Lokeren, B).
Naročnik in pobudnik inovacije
je prispeval izkušnje, ki si jih je
pridobil z dodelavo 1200 tisko-
vin različnih formatov z zvitkov
silikonskega papirja, plastificira-
nih folij, laminatov in posebnih
papirjev. Končne izdelke doba-
vljajo v obliki cik-cak skladovnic,
neskončnih zvitkov ali skladov-
nic posamičnih pol.
Doslej so take izdelke tiskali in
dodelovali večinoma s (neskonč-
nega) traku, izdelava s pol pa
omogoča:
•	uporabo specifičnih materia-
lov, ki se dobavljajo samo v po-
lah,
•	nižje stroške izdelave (pri-
hranke) za manjše in srednje na-
klade,
•	nižje stroške v okviru določe-
nih bianco obrazcev,
•	nove vrste oplemenitenja po
personalizaciji in kodiranju,
•	uporabo ofsetnega tiska za iz-
delavo tiskovin, kjer doslej ni bil
primeren.
Nižji stroški pa se na dolgi rok
izkažejo tudi zaradi prihrankov
električne energije, časa, manjše-
ga izmeta in težav, ki so specifič-
ne samo za dodelavo tiskovin v
zvitkih.
3.2 Prestige Fold Net, popol-
noma avtomatizirana zgibalna
naprava
Z omenjeno napravo je MB
Bäuerle GmbH (St. Georgen)
postalo močno konkurenčno
podjetje na trgu.
Večje naklade, krajši čas obra-
tovanja stroja vključno z zastoji,
razšriljivost oziroma nadgradnja
stroja, zmanjšanje stroškov in
podobno, so bili osrednji cilji te-
ga projekta. S tem proizvodom je
podjetje svojim strankam ustre-
glo tako glede razpoložljivosti
kot današnjim potrebam in po-
trebam trga v prihodnosti.
Prva različica tovrstnega stroja
je Prestige Folg Net 52, stroj, ki
omogoča dodelavo pol srednje
velikega formata. Popolnoma av-
tomatiziran postopek nastavlja-
nja elementov stroja poteka tako
na nivoju vlagalnika, vodil, zgi-
balnika kot tudi izlagalnega siste-
ma. Napravo je moč krmiliti iz
aplikacijsko interaktivne nadzor-
ne plošče. Aplikacija omogoča
ERGRAFIKA
18. mednarodni sejem grafične in papirne
industrije, 7.-10. junij 2005
Osemnajsti mednarodni sejem grafične industrije
in industrije papirja Intergrafika je pregled sodobnih
dosežkov svetovne tehnologije za grafično in pa-
pirniško dejavnost.
Intergrafika je bienalni sejem, ki zbere najpomemb-
nejše svetovne proizvajalce grafične opreme, pa-
pirja in kartona, pomožnih materialov, polizdelkov
in izdelkov. Prireditev časovno sovpada z medna-
rodnim sejmom embalaže in pakiranja Modernpak.
V preteklosti si je Intergrafika pridobila mednaro-
dno prepoznavnost in ugled, tudi zato, ker je med
gospodarsko krizo vedno uspela zbrati najugle-
dnejše razstavljavce svoje dejavnosti.
Spremljajoči strokovni program je raznolik, s števil-
nimi predstavitvami novih spoznanj iz razvoja gra-
fične dejavnosti, predavanji in specializiranimi se-
minarji o temah, kot so: nove možnosti tiskanja,
založniška dejavnost, sodobna priprava besedil in
oblikovanje, izzivi in zadrege grafične stroke.
Razstavni program Intergrafike obsega: stroje, na-
prave in pribor za grafično industrijo, stroje in na-
prave za papirno industrijo, surovine, reprodukcij-
ski material in pribor za grafično industrijo, proizvo-
de grafične, papirne in celulozne industrije.
"Bistvena je kakovost
v vsaki fazi postopka in
to je tisto, kar ustvari
sanjsko kopalnico/'
Danes, ko so zahteve kupcev glavno vodilo pri proizvodnji, se pojem kakovosti ne omejuje le na kakovost
samega izdelka. Nasprotno - nadzorovati jo moramo v celotni verigi dodane vrednosti. Od nasvetov, ki jih
prejmemo, do samega proizvoda in poprodajnih storitev. Vsaka znamka obljublja kakovost. Le ena znamka papirja
ALPE
«Plflr,:. Alpe papir d.o.o. • Letališka cesta 16 ♦ 1122 Ljubljana »Tel. +386 I 546 64 50 • Faks +386 I 546 64 98 • info@alpepapir.si • www.alpepapir.si
pa izpolnjuje vaše zahteve glede kakovosti od trenutka, ko dvignete telefonsko
slušalko. S kakovostnim svetovanjem, tehnično podporo, papirjem, izborom in
logistiko. Vodilna evropska znamka premaznega papirja je sedaj resnično vaša.
The
answer.
PE Maribor • Špelina ulica I • 2000 Maribor • Tel. +386 2 426 II 16 • Faks +386 2 426 II 17 • info@alpepapir.si • www.alpepapir.si
Slika 8. Zgibalni stroj Prestige Fold Net 52/4/4, ki ga proizvaja Mathias Bauerle, samodejno nastavi vse elemente od vlagalnika
do izlagalnika. Samoumevno se stroj lahko integrira v vsak tehnološki proces JDF.
hranjenje podatkov 200 poliz-
delkov. Te s pomočjo vlagalnih
senzorjev naprava sama prepozna
in avtomatično nastavi vse ele-
mente in pogoje dela stroja (kon-
trolo dvojnih pol, hitrost dela
itn.). Seveda pa lahko tok dode-
lave polizdelkov tudi poljubno
krmilimo in jim določimo čas za-
četka obdelave. Za vso to avto-
matizacijo potrebujemo vzposta-
vljen sistem, ki podatke pripravi
po protokolu CIP4.
Napravo lahko nadgradimo z
največ tremi zgibalnimi členi,
lahko zgibajo križno ali vzpore-
dno. Možna je tudi nadgraditev
naprave z linijo za vezavo in po-
rezavo. Minimalna širina zgiba je
3,5 cm, z dodatno izpopolnje-
nim sistemom pa 1,8 cm. Delov-
ni format stroja je od 10 x 12 cm
pa do 52 x 85 cm.
3.3 Sigma Line - tisk,
lepljenje in spenjanje
na zahtevo
Sigma Line je popolnoma inte-
grirana in industrijska rešitev za
dodelavo knjig manjših naklad.
Gre za tako imenovano izdelavo
knjig na zahtevo - Book-on-De-
mand (BoD).
Osnovno načelo: časovni po-
datki za dodelavo se iz digitalnih
tiskarskih strojev nenehno posre-
dujejo na knjigoveško linijo, kar
Slika 9. Revialka oz. znašalno-šivalni stroj Sigma Sticher (zgoraj) in stroj za lepljeno
vezavo Sigma Binder (spodaj) sta srce knjigoveške linije Sigma Line.
pomeni, da se sveže natisnjene
pole v čim krajšem času po tisku
vključujejo v zgibanje, lepljenje
in porezavo. Pri tem je treba v
pripravi dela zagotoviti ustrezne
osnovne podatke, ki omogočajo
nemoteno avtomatizirano dode-
lavo naklade.
Delovne postaje v knjigoveški
liniji upravlja integrirani nadzor-
ni sistem Sigma Control, ki te-
melji na protokolu JDF. Predpo-
goj za to linijo pa je digitalni ti-
skarski člen, ki prav tako omogo-
ča digitalno upravljanje podat-
kov.
Zgibalnik Sigma podaja zgiba-
ne pole v lepilni oziroma šivalni
stroj avtomatsko. Z revijalno ve-
zavo se avtomatsko vežejo pole s
štirimi, osmimi stranmi, pole, ki
pa vsebujejo osem, dvanajst in
šestnajst strani in so po zgibanju
debele v hrbtu, pa morajo avto-
matsko v lepilni stroj. Seveda pa
se tej avtomatizaciji da tudi izo-
gniti in je stroj možno upravljati
ročno.
Omenili smo stroj za vezavo re-
vij Sigma Stitcher. Pomeni doda-
tno enoto po zgibanju, ki z zgi-
balno linijo dobesedno sovpada,
kar pomeni, da dela v sorazmerju
s hitrostjo zgibalne enote in na
uro izdela do 6000 zašitih zvez-
kov.
Kar zadeva lepilni stroj, je zanj
prirejen avtomatizirano voden
Sigma Collator. Ta znaša knjižne
bloke s pole na polo. Pri tej enoti
je v resnici delo polavtomatsko,
saj sta učinkovito delovanje stro-
ja in izdelava lepljenih pol moč-
no odvisna od debeline in forma-
ta knjižnega hrbta.
Obstaja pa tudi bolj napredna
različica Sigma Binder, ki pa je
namenjena dokončni izdelavi
knjig. Doseže lahko hitrosti do
tisoč izdelkov na uro. Uporablja
posebno tehniko lepljenja na
osnovi vročih lepil. Kot dodatek
k tej liniji za hitrejšo proizvodnjo
pa so izdelali še Sigma Tower, ki
je hladilni sistem vročega lepila, s
katerim se lepi knjižni hrbet, kar
se izraža v hitrejšem sušenju
omenjenega lepila.
Ne smemo pozabiti na trireznik
Sigma Trimmer, ki se glede hi-
trosti popolnoma prilagaja ritmu
knjigoveške linije in omogoča
porezavo knjižnih blokov ali bro-
šur do debeline 40 mm.
Matic STEFAN
UVOD
Slika pove več kot tisoč besed,
je znan rek. Se pa zastavlja vpra-
šanje, koliko več oziroma kako
velik je njihov sporočilni naboj,
njihova informacijska zmoglji-
vost. Vprašanje je tudi, ali je na
primer sporočilni naboj tiskanih
reprodukcij večji kot televizij-
skih?
In kako sploh lahko primerja-
mo tiskane slike z gibljivimi in
ozvočenimi, ki jih gledamo na
televiziji?
Končno, kako bi v tem oziru
opredelili fotografijo - analogno
in digitalno. Ali je sporočilni na-
boj prve še vedno večji od druge?
KAJ DOLOČA
SPOROČILNI NABOJ SLIK?
Sporočilni naboj oziroma in-
formacijska zmogljivost slik je
odvisna od:
<	reprodukcijske ločljivosti, tj.
števila še ločljivih slikovnih ele-
mentov,
<	tonskega obsega, tj. števila
razpoznavnih tonov med najsve-
tlejšim in najtemnejšim območ-
jem slike,
<	števila osnovnih barv, ki re-
producirajoi barvne učinke slike.
Pri barvnih slikah moramo
tonski obseg obravnavati posebej
za vsako osnovno barvo (barvni
izvleček). Največkrat je tonski
obseg v vseh barvnih izvlečkih
enak, kot na primer v barvni fo-
tografiji, ki temelji na treh proce-
snih barvah: cian, magenti in ru-
meni.
Pri barvnem tisku imamo
opravka s štirimi procesnimi bar-
vami: osnovnim je dodana še čr-
na. Ni nujno, da črna pripomore
k povečanju informacijske zmo-
gljivosti natisnjenih reprodukcij.
To je primer, ko gre zgolj za ske-
DEKODIFIKACIJA
SPOROČILNEGA
NABOJA SLIK
Vrsta reprodukcije
Ločljivost Sporočilni naboj (MB)
amplitudni raster 60 L/cm, A4
amplitudni raster 40 L/cm, A4
amplitudni raster 34 L/cm, A4
rastrskih pik 2.268.000
rastrskih pik 1.008.000
rastrskih pik 728.280
5.3
1,9
1.4
frekvenčni raster 20 Mm, A4	rastrskih točk 157.500.000	56,3
frekvenčni raster 40 Mm, A4	rastrskih točk 39.375.000	14,1
heksakromija 20 Mm, A4	rastrskih točk 157.500.000	93,9
kapljični tisk 20 Mm, A4	rastrskih točk 157.500.000	93,9
kapljični tisk 10 Mm, A4	rastrskih točk 630.000.000	375,5
analogna fotografija
-	diapozitiv ISO 100/21, A4	slikovnih točk 630.000.000	1577,1
-	diapozitiv IS0100/21, leica	slikovnih točk 8.640.000	21,6
digitalna fotografija
-	Canon EOS-1Ds Mark II
-	Nikon D2X
-	Sony DSC-W5
slikovnih točk 15.237.366
slikovnih točk 10.451.919
slikovnih točk 3.835.818
43,6
29,9
11,0
monitor 1600 x 1200 pikslov
-	tonski obseg 256
-	tonski obseg 1024
zaslonskih točk 1.920.000
zaslonskih točk 1.920.000
5,5
6,9
televizija SDTV
-	mirujoča slika
-	gibljiva slika (25 Hz)
zaslonskih točk 213.333
zaslonskih točk 389.376
0,2
3,9
televizija HDTV
-	mirujoča slika
-	gibljiva slika (25 Hz)
zaslonskih točk 213.333
zaslonskih točk 389.376
0,5
12,5
človeško oko, A4
slikovnih točk 2.119.320
6,1
letne barvne izvlečke črne barve
ali pri bikromiji, ko črna nado-
mešča pisane barve. Če pa črna
poveča kontrastni obseg in s tem
pripomore k večjemu številu pre-
poznavnih tonov v reprodukciji,
učinkuje tudi na sporočilni na-
boj. Seveda je mnogo preproste-
je, če tudi tiskane reprodukcije
obravnavamo, kot da jih tvorijo
samo tri procesne barve. Tega se-
veda ne smemo pri heksakromiji,
ki temelji na šestih procesnih
barvah: štirim sta dodani še zele-
na in oranžna.
Podobni dvomi se pojavijo še
pri obravnavanju slikarskih stva-
ritev, bodisi oljnih bodisi akva-
relnih slik. Tam je nanesena
množica različnih barvnih pi-
gmentov, a ne vsak na vsako me-
sto slike. Lahko rečemo, da na
vsakem mestu zadoščajo samo
trije različni barvni pigmenti, ki
upodobijo kateri koli želen barv-
ni učinek. Sporočilni naboj slika-
rij smemo potem takem ugota-
vljati tako, kot da bi bile sesta-
vljene zgolj iz treh osnovnih
barv. Ne nazadnje so primarni
barvni dražljaji, ki jih modulira-
mo in ki v očesu povzroče nasta-
nek barvnih učinkov, vedno le
trije: moder, zelen in rdeč.
In kako je s televizijo in/ali
barvnimi zasloni? Tam repro-
dukcijo tako ali tako upodabljajo
trije barvni izvlečki, moramo pa
razlikovati med sporočilnim na-
bojem akromatičnega signala in
sporočilnim nabojem dveh kro-
matičnih signalov, ki upodablja-
jo modre, zelene in rdeče zaslon-
ske točke.
LOČLJIVOST
Tako kot barva ima tudi pojem
ločljivost (angl. splošno resoluti-
on, bolj precizno resolving
power, resolution capability) ra-
zlične pomene. Medtem ko je
barvni pojmovnik razmeroma
urejen, vlada v zvezi z ločljivostjo
popolna zmeda.
V fotografiji pomeni sposob-
nost objektiva, filma ali snemal-
nega vezja pri prepoznavanju in
upodabljanju podrobnosti, po-
dobno je s človeškim očesom.
Ločljivost je merilo za jasnost,
ostrino in podrobnosti, ki jih vi-
dimo, ki jih lahko posname ana-
logna ali digitalna fotografija.
Manjše detajle sestav prepozna-
va, višja je njegova ločljivost. Ka-
kovost točkovnega upodabljanja
in reproduciranja slik je v tesni
soodvisnosti z ločilnimi sposob-
nostmi tehnike in tehnologije.
Ni vseeno, koliko slikovnih ele-
mentov (pikslov) zmore posneti
digitalna kamera, še manj, koliko
(elementarnih) rastrskih točk se-
Razdalja
Linijski par
Oko
Slika 1. Definicija optične ločljivosti (človeškega očesa); meri se z linijskimi pari na
dolžinsko enoto - LP/cm.
stavlja rastrsko piko, niti ne, ko-
liko zaslonskih točk ima moni-
tor. Izrazov snemalna in slikovna
ločljivost ne smemo zamenjevati.
Pri upodabljanju slik z različnimi
rastrskimi strukturami naletimo
na pojem upodobitvena ločlji-
vost.
V zvezi z ločljivostjo je v svetu
digitalne reprodukcije kopica za-
dreg; po eni strani zato, ker v lite-
raturi ni dovolj natančno in kon-
sistentno definirana, po drugi,
ker smo površni in vse mečemo v
isti koš. Da bi se zmedi izognili,
bomo razlikovali: optično, geo-
metrično, snemalno, slikovno,
upodobitveno, naslovno, repro-
dukcijsko, tiskovno in zaslonsko
ločljivost.
1. Optična ločljivost
Optično ločljivost poznamo pri
človeškem očesu, objektivih, fo-
tomaterialih, snemalnih vezjih,
fotografskih in televizijskih ka-
merah, skenerjih, na splošno pri
vseh napravah za snemanje moti-
va. Optična ločljivost je sposob-
nost naprave, da prenaša po-
drobnosti z motiva na sliko, in se
izraža s številom še vidnih linij-
skih parov na centimeter oziro-
ma milimeter.
Optična ločljivost očesa
Optično ločljivost očesa (resol-
ving power, spatial resolution)
določa razdalja med barvnimi re-
ceptorji na mrežnici. S tem je po-
vezan kot vidnega polja (viewing
angle), pri katerem oko še ločuje
dve vzporedni liniji motiva; glej
sliko 1.
Normalna opazovalna razdalja
(opazovanje knjig, revij, fotogra-
fij ...) je okoli 40 cm in ločljivost
pri tem je približno 29 linijskih
parov na cm (debelina linij je
0,175 mm, finejših pa oko pri tej
razdalji ne ločuje več).
<	Večja je opazovalna razdalja,
manjša sta kot vidnega polja in
ločljivost očesa.
<	Večji je barvni kontrast med
linijskimi pari, večja je ločljivost.
Ločljivost enobarvnih linijskih
struktur (temne linije cian, ma-
gente, rumene, rdeče, zelene,
modre ... barve) je nižja, najnižja
pa je ločljivost dvobarvnih struk-
tur v območju rdeče-zeleno, mo-
dro-rumeno.
Optična ločljivost očesa je zelo
pogojena z opazovalnimi razme-
rami (osvetljenostjo) in barvnim
kontrastom med svetlimi in te-
mnimi linijami. Literatura nava-
ja, da oko lahko pri dobri osvet-
ljenosti registrira celo do 40 linij-
skih parov na cm in mnogo po-
drobnosti brez povečave: od 1 do
5 mikrometrov (0,001 do 0,005
mm), npr. sledi na optični plošči
CD ali zelo majhne smeti.
Optična ločljivost
Optična ločljivost objektiva je
odvisna od njegovih napak,
predvsem od (kromatične) abe-
racije, ki povzroča neostrino (ne-
ostre krožce). Kakovostni analo-
gni objektivi ločijo največ
400-500 linijskih parov na cm,
to je 960-1200 po višini formata
leica (24 mm).
Pri fotomaterialih je ločljivost
omejena z velikostjo fotografske-
ga zrna in lomnim količnikom
fotografske emulzije. Večje ko je
zrno, manj linijskih parov se
upodobi na cm. Nizkoobčutljivi
črno-beli fotomateriali (ISO 25)
posnamejo okoli tisoč linijskih
parov na cm, srednjeobčutljivi
(ISO 100) okoli 500, visokoob-
čutljivi (ISO 400) pa samo okoli
250. Ekstremno ločljivi tehnični
fotomateriali imajo optično lo-
čljivost od 2500 do 5000 linij-
skih parov na cm, barvni negativi
in diapozitivi okoli 500, kar se
ujema z optično ločljivostjo
objektivov. V primerjavi s člove-
škim vidom so vse to izjemno ve-
like optične ločljivosti.
Optična ločljivost
Optična ločljivost digitalne fo-
tografije je soodvisna z geome-
trično ločljivostjo snemalnega
vezja in optično ločljivostjo
objektiva. Ena največjih zmot je
(bilo) prepričanje, da za digital-
no fotografijo niso potrebni vr-
hunski objektivi oziroma da so
uporabni kar analogni.
Objektiv za digitalno kamero
ne sme povzročati večje neostri-
ne, kot je razdalja (pitch) med
središči dveh fotoelementov na
snemalnem vezju. Ta razdalja je
glede na velikost vezja od 2 do 8
mikrometrov, kar pomeni, da
analogni objektivi z neostrino 20
mikrometrov ne morejo biti pri-
merni za digitalno fotografijo, še
zlasti ne za visokoločljiva sne-
malna vezja, ki imajo 8 in več
megapikslov (MPx). Optična lo-
čljivost teh objektivov mora biti
najmanj 600 LP/cm. Ravna se
tudi po velikosti snemalnega vez-
ja: manjše ko je in več ko je na
njem fotoelementov, manjši so
in večja mora biti optična ločlji-
vost objektiva.
Da bi dobili optimalne rezulta-
te, mora biti optična ločljivost
objektiva enaka ali višja kot op-
tična ločljivost snemalnega vezja.
Ta je višja, več ko ima fotoele-
mentov in večji ko je njegov for-
mat. Sodobne digitalne kamere
imajo 16 milijonov (4992 x
3328) in več fotoelementov na
snemalnem vezju formata leica
(36 x 24 mm); pomeni, da bi lah-
ko ločevale 690 linijskih parov
na cm, a je njihova optična ločlji-
vost okoli 10 odstotkov manjša.
Manjše ko je snemalno vezje, ve-
čja je razlika med njegovo geo-
metrično in optično ločljivostjo.
2	Geometrična ločljivost
(snemalnega vezja)
Pove, koliko fotoelementov
ima snemalno vezje. Izraža se s
številom pikslov (kar je napač-
no!) na dolžinkso enoto (ppc,
ppi), v digitalni fotografiji najpo-
gosteje kar s številom vseh fotoe-
lementov na vezju, kot zmnožek
njihovega števila na širino in viši-
no naslovne mreže:
2592 x 1944 = 5.038.848
(5 MPx)
3504 x 2336 = 8.185.344
(8 MPx)
4288 x 2848 = 12.212.224
(12 MPx)
Enačenje fotolementov s piksli
(in nasprotno) je samo pogojno
dopustno; piksel lahko nastane s
procesiranjem signalov, ki jih
posname več fotoelementov. Pri
črno-beli reprodukciji to določa
predvsem snemalna ločljivost,
pri trikromatski digitalni foto-
grafiji pa je bolj pravilo kot izje-
ma.
3	Snemalna ločljivost
(digitalne kamere, skenerja...)
Snemalna ločljivost (angl. scan-
ning rate, sampling rate) je ločlji-
vost, s katero naprava (digitalna
kamera, skener) snema motiv ali
predlogo. Največja snemalna lo-
čljivost je enaka geometrični, na-
vadno pa uporabljamo manjšo.
Izraža se s številom slikovnih ele-
mentov, pikslov torej, ki naj jih
naprava posname na dolžinsko
enoto (ppc/ppi), ali s številom
slikovnih elementov na širino in
višino naslovne mreže. Samo ko
je snemalna ločljivost enaka geo-
MODERNPAK
mednarodni sejem embalaže in tehnologije
pakiranja, 7.-10. junij 2005
Sejem Modernpak je bienalen; na njem se srečuje-
jo proizvajalci, potrošniki in uporabniki embalaže,
pa tudi opreme in materialov za pakiranje. Prvič se
odvija v samostojnem terminu, skupaj z mednaro-
dnim sejmom grafične in papirne industrije Inter-
grafika, kar daje prireditvi novo poslovno kakovost
in profesionalno segmentacijo.
Embalaža je izjemno pomemben dejavnik pri trže-
nju proizvodov, zlasti v prehrambni in kozmetični
industriji. Dobro je znano, da »embalaža prodaja
proizvod«, pravzaprav je njegova sestavina. Brez
kakovostne embalaže si ni moč zamisliti konku-
renčne prodaje proizvoda na trgu.
Modernpak je shajališče proizvajalcev in uporabni-
kov embalaže, kjer strokovnjaki in poslovneži iz-
menjujejo znanja in izkušnje zadnjih let na področju
proizvodnje in uporabe embalaže, distribucije bla-
ga, predstavitve proizvodov na prodajnih mestih,
tehnično-tehnoloških rešitev pri uporabi embalaže
in rešitev pri načrtovanju ekološke embalaže.
Modernpak bo obiskovalcem oziroma potrošni-
kom predstavil celovito stanje svetovnih usmeritev
pri proizvodnji embalaže in pakiranju proizvodov
za trg. Razstavni program sejma obsega: materia-
le za izdelavo embalaže, stroje za izdelavo emba-
laže, vse vrste embalaže, stroje za pakiranje, sred-
stva za distribucijo proizvodov, trgovino, svetova-
nje, inženiring, strokovno literaturo in publikacije.
UPODABLJANJE, TELEVIZIJA
metrični, slikovni elementi digi-
talne slike (piksli) ustrezajo foto-
elementom, a tudi to ne vedno.
4 Slikovna ločljivost
(ločljivost digitalne slike)
Slikovna ločljivost je število sli-
kovnih elementov - pikslov na
dolžinsko enoto digitalne slike
(ppc/ppi), še pogosteje na strani-
co naslovne mreže (npr. 3027 x
2304 Px). Slikovna ločljivost
mora biti bistveno višja od upo-
dobitvene ločljivosti. Vendar
dvakrat večja slikovna ločljivost
štirikrat podaljša procesne čase
in poveča spominski prostor.
Kompromis med minimalno sli-
kovno ločljivostjo in želeno upo-
dobitveno ločljivostjo zagotavlja
upodobitveni faktor:
<	pri amplitudnem rastriranju
je slikovna ločljivost (ppi) enaka
2 x upodobitvena ločljivost (lpi)
x faktor povečave,
<	pri frekvenčnem rastriranju
in digitalnem osvetljevanju foto-
grafij (fotografski tisk) zadostuje
slikovna ločljivost 120 ppc (300
ppi) x faktor povečave,
<	pri zaslonskih upodobitvah
je slikovna ločljivost enaka upo-
dobitveni ločljivosti x faktor po-
večave.
Upodobitveni faktor določa,
koliko slikovnih elementov (pik-
slov) se pretvori v eno rastrsko
piko oz. rastrski ton. Faktor dva
pri amplitudnem rastriranju tvo-
ri eno rastrsko piko iz štirih pik-
slov. Primeren je predvsem pri li-
nijaturah od 40 do 70 L/cm, pri
nižjih zadostuje faktor 1,5. Da bi
z amplitudnim rastrom natisnili
reprodukcijo formata A4, potre-
bujemo digitalno sliko, ki ima 9
MPx, za tisto v formatu A3 pa
kar 18 MPx.
2Ä~
Upodobitveni faktor pri fre-
kvenčnem rastriranju je ena, ker
je slikovna ločljivost teoretično
lahko enaka izbrani naslovni lo-
čljivosti, ne da bi prišlo do slabe-
ga upodabljanja podrobnosti ali
posterizirane reprodukcije. Slika
ločljivosti 120 ppc (300 ppi), ki
jo reproducira amplitudni raster
60 L/cm, ima nižjo reprodukcij-
sko ločljivost kot ista slika ločlji-
vosti 90 ppc (230 ppi), ki jo re-
producira frekvenčni raster. To
pomeni, da smemo za frekvenč-
no rastiranje uporabljati pribli-
žno 25 odstotkov nižjo slikovno
ločljivost kot za amplitudno.
Pri zaslonskih upodobitvah
vsakemu pikslu digitalne slike
ustreza ena zaslonska točka. Ker
vsaka lahko upodobi toliko to-
nov, kolikor jih na tistem mestu
definira piksel, mu tu pomensko
ustreza; 8-bitni piksel simulira
256 tonov in prav toliko jih teo-
retično upodobi zaslonska točka,
če zasveti z eno izmed 256 jako-
sti.
5 Upodobitvena ločljivost
Pove, koliko rastrskih pik, (ele-
mentarnih) rastrskih točk, sli-
kovnih elementov (pikslov), po-
sledično pa linijskih parov, ka-
kšna izhodna naprava teoretično
upodobi na dolžinsko enoto. Pri
amplitudno moduliranih repro-
dukcijah jo izražamo z linijaturo
oz. gostoto rastrskih pik (L/cm,
lpc/lpi), pri frekvenčno moduli-
ranih z velikostjo (elementarnih)
rastrskih točk v mikrometrih ob
definirani naslovni ločljivosti, to
je gostoti rastrskih točk (dpc/
dpi), pri zaslonskih pa z gostoto
zaslonskih točk oz. pikslov
(ppc/ppi).
Nekaj posebnega je upodobi-
tvena ločljivost televizijske slike.
Ta je pasivna ali aktivna. Pasivna
zaslonska ločljivost standardne
televizije SDTV je 625 vrstic x
833 kolon, skupaj približno
520.000 pikslov. Zaradi tehnič-
nih omejitev (preciznost) se na
zaslonu razpoznavno upodobi
samo približno 64 od stotih vr-
stic, kar pove tako imenovan
Kellov upodobitveni faktor 0,64.
Upodobitvena ločljivost je po-
tem takem okoli 400 vrstic in pri
zaslonskem razmerju stranic 4: 3
533 kolon, to je 213.200 pi-
kslov.
<	Ločljivost 625 vrstic po 833
točk je snemalna ali pasivna za-
slonska ločljivost televizije. Zaradi
časovnih zakasnitev pri preska-
kovanju elektronskega žarka z
ene vrstice na drugo, s konca na
začetek zaslona, se na njem lahko
upodobi manj vrstic in manj
točk: 575 vrstic po 767 točk,
skupaj 441.000 zaslonskih točk.
To je aktivna zaslonska ločljivost.
<	SDTV pomeni Standard
Definition Television in je ozna-
ka za konvencionalno analogno
televizijsko tehnologijo s 625 pa-
sivnimi vrsticami in slikovno fre-
kvenco 25 Hz (evropski stan-
dard). Ameriški standard ima
525 pasivnih vrstic in frekvenco
30 Hz. Analogne televizijske po-
staje naj bi v Združenih državah
Amerike prenehale delovati do
leta 2009.
<	HDTV pomeni High Defi-
nition Television, poslovenjeno
visokoločljiva televizija. Visoko-
ločljiva televizija je bodisi analo-
gna bodisi digitialna! Pa je v bi-
stvu niso razvili zato, da bi pove-
čali ločljivost, marveč da bi pove-
čali vidno polje oz. sporočilni na-
boj upodobitve. Od leta 1995 se
visokoločljiva televizija razvija
samo še v svoji digitalni izvedbi.
Upodobitvena ločljivost slike
pri digitalni televiziji HDTV je
lahko različna; aktivne ločljivosti
so razdelili v pet standardnih ra-
zredov oz. formatov:
480i -
ločljivost 704 x 480 pikslov,
frekvenca 30 Hz,
480p -
ločljivost 704 x 480 pikslov,
frekvenca 60 Hz,
720p -
ločljivost 1280 x 720 pikslov,
frekvenca 60 Hz,
1080i-
ločljivost 1920 x 1080 pikslov,
frekvenca 30 Hz,
1080p -
ločljivost 1920 x 1080 pikslov,
frekvenca 60 Hz.
Oznaka i pomeni interlaced, tj.
upodabljanje vsake druge vrste
pri enem prehodu elektronskega
žarka (po analognih standardih
bi bile te frekvence še enkrat ve-
čje, torej 60 Hz), oznaka p pa
pomeni, da elektronski žarek pri
enem prehodu odčita oz. upodo-
bi vse zaslonske točke. Formata
480i in 480p približno ustrezata
analogni televiziji, zato nosita
oznako SD (Standard Definiti-
on). Drugi trije formati so bolj
napredni in nosijo oznako HD
(High Definition). Aktivna lo-
čljivost najslabšega (in na prodaj-
nih policah za zdaj najbolj pogo-
stega) je 921.600 pikslov, naj-
boljšega pa 2.073.600 pikslov.
Kellov upodobitveni faktor
0,65 velja tudi pri visokoločljivi
televiziji: od 1280 x 720 aktivnih
vrstic se jih upodobi samo 832 x
468 = 389.376 pikslov, od 1920
x 1080 pa zgolj 1287 x 702 =
903.474 pikslov.
< Digitalnih televizijskih si-
gnalov HDTV ne moremo upo-
dabljati na analognih televizij-
skih sprejemnikih, pa tudi vsa
druga studijska in prenosna
oprema ni primerna. Sistem di-
gitalne televizije HDTV je treba
E
popolnoma na novo razviti, kar
je glavni razlog, da se ne uvelja-
vlja hitreje.
< Optimalna razdalja za opa-
zovanje klasične analogne televi-
zije je enaka šestkratni višini tele-
vizijskega zaslona, visokoločljivo
HDTV pa lahko opazujemo že
pri 2,5-kratni razdalji. To je raz-
dalja, pri kateri so detajli še do-
bro opazni, ne da bi opazovali
posamezne zaslonske točke.
Ob televizijskih zaslonih ne
smemo prezreti računalniških
monitorjev. Kakovost upodobi-
tev določa največja naslovna oz.
zaslonska ločljivost (addressable
resolution) v slikovnih elementih
- pikslih; glede na format moni-
torji upodabljajo od 800 x 600
do 2048 x 1536 pikslov, kakovo-
stni najpogosteje 1600 x 1200,
vsekakor pa je odločilna ločlji-
vost v številu pikslov na dolžin-
sko enoto. Na zaslonu monitorja
se ne upodabljajo niti rastrske pi-
ke niti točke, marveč piksli nepo-
sredno. Število pikslov, ki jih
lahko naprava prikaže, je odvi-
sno od razdalje med zaslonskimi
točkami (pitch), pa tudi od zmo-
gljivosti računalnika (spomin).
Ker ni izgub, je upodobitvena lo-
čljivost monitorjev enaka repro-
dukcijski in zaslonski ločljivosti;
glej tam.
6 Naslovna ločljivost
Naslovna ločljivost (resolution,
addressable resolution, addressa-
bility) pove, koliko logičnih ele-
mentov lahko računalnik naslovi
na mreži kakšne (izhodne) na-
prave, zato se pogosto imenuje
izhodna ločljivost (output reso-
lution). Določajo število vrstic v
smeri y in kolon v smeri x. Meri
se s številom naslovnih točk na
dolžinsko enoto dpc (dots per
cm) ali dpi (dots per inch). Na-
slovna ločljivost tudi pove, koli-
ko podatkov potrebuje naprava
za delovanje in koliko točk bo v
idealnem primeru upodobila na
izhodu.
V idealnem primeru zato, ker
na primer tiskalnik pri ločljivosti
1200 dpi 2,54-centimetrsko črto
resda sestavi iz prav toliko (ele-
mentarnih) rastrskih točk. Da bi
bila črta neprekinjena, se morajo
rastrske točke med seboj prekri-
vati in ne more natisniti enako
dolge točkaste črte s 600 črnimi
točkami in 600 presledki, 600
razpoznavnih točkovnih oz. li-
nijskih parov torej.
Vemo, da lahko z rastrskim
kvadratom, tj. z eno rastrsko pi-
ko, upodobimo največ toliko to-
nov, kolikor ima elementarnih
rastrskih točk.
Oko v lestvici med nepotiska-
nimi in polno potiskanimi povr-
šinami ne loči dosti več kot sto
tonov, zato rastrski kvadrat, v ka-
terem je sto rastrskih točk, zado-
stuje. S tem dosežemo tonski ob-
seg sto različnih tonov v stopnjah
po odstotek. Pri 60-linijskem ra-
stru temu ustreza naslovna ločlji-
vost 600 dpc (1524 dpi).
Če je naslovna ločljivost izho-
dne naprave omejena, denimo
240 dpc, lahko s 60-linijskim ra-
strom upodobimo samo štiri to-
ne, sto tonov pa s 24-linijskim
rastrom. Vsekakor bodo rastrske
pike lepše oblikovane in bolj pre-
cizno upodobljene, če zagotovi-
mo višjo naslovno ločljivost, obi-
čajno tako, ki zagotavlja tonski
obseg 256 tonov: 960 dpc oziro-
ma 2438 dpi.
Medtem ko potrebujemo za
60-linijski raster naslovno ločlji-
vost najmanj 600 dpc (1524 dpi,
da bi upodobili sto tonov, 2438
dpi, da bi jih vsaj teoretično upo-
dobili 256), za frekvenčnega z
20-mikrometrskimi točkami za-
dostuje 500 dpc (1270 dpi)! Sli-
ka 2.
MICHAELHUBER
GmbH München
••HUBER
••GRUPPE
TISKARSKE BARVE
VRHUNSKE NEMŠKE KVALITETE
Huber, Hostmann & Steinberg,
Gleitsmann,
Stehlin & Hostag,
Npi, Info Lab
SEDEŽ V
LJUBLJANI
SKALNE barve (Unicum®,
Rapida®, Reflecta®, Resista®)
PANTONE® osnovne nianse
HKS® osnovne nianse
ROTO heat in cold set barve
SPECIALNE barve (Tyvek,
Syntape, Folien)
ECO barve
LAKI (disperzijski, ofsetni, UV)
pomožna sredstva
FLEKSO barve na vodni in
organski osnovi
TORAY polimerni klišeji za vodno razvijanje (torelief,
toreflex) in Dantex razvijalni stroji.
MESALNICA
OFSETNIH
TISKARSKIH
BARV
•	mešanje iz barvnih koncentratov
•	maksimalna pigmentacija barv
•	odlična kakovost
•	barve tipa sveže, folije, plakatne,
brez vonja (tudi dc), uv
•	kratki roki izdelave
Zastopa in prodaja
PERLA d.o.o.f Motnica 2, IOC Trzin
1236 Trzin, tel. 01 563 74 26, faks Ol 563 74 27
elektronska pošta: perla@siol.net
RASTRSKI KVADRAT
6 x 6
10 x 10
12 x 12
Slika 2. Na sliki vidimo, da potrebujemo za upodabljanje sprejemljive oblike rastrske
pike matriko najmanj 10x10 rastrskih točk. To pomeni, da mora biti naslovna ločlji-
vost vsaj destkrat višja od želene linijature rastra.
7	Reprodukcijska ločljivost...
Reprodukcijska ločljivost pove,
koliko razpoznavnih linijskih pa-
rov kakšna naprava lahko upo-
dobi na izbrano dolžinsko enoto
ali površino. Bodisi tiskarska teh-
nika, tiskalnik, televizor, moni-
tor ... Reprodukcijska ločljivost
je vedno manjša kot upodobitve-
na, praviloma pa mnogo večja
kot optična ločljivost očesa. To
je pravzaprav pogoj, da rastrske
reprodukcije sploh ustvarijo ilu-
zijo tonov.
Reprodukcijska ločljivost 60-li-
nijskega rastra je potem takem
30 linijskih parov na cm, 40-li-
nijskega 20, frekvenčnega rastra s
40-mikrometrsko rastrsko točko
125, z 20-mikrometrsko pa kar
250 linijskih parov na cm.
Ker je upodobitvena ločljivost
televizijske slike SDTV okoli
400 vrstic, je njena reprodukcij-
ska ločljivost zgolj 200 linijskih
parov na višino zaslona - velike-
ga ali majhnega! Zato mora biti
opazovalna razdalja najmanj šti-
rikratnik višine televizijskega za-
slona. Vse navedeno velja za »ne-
prepletene« (not interlaced), te-
levizijske slike. Če so slike »pre-
pletene« (interlaced), velja nave-
dena reprodukcijska ločljivost za
mirujoče slike, pri gibljivih pa se
zmanjša na vsega 150 razpoznav-
nih linijskih parov (Kellov faktor
je tu samo še 0,50).
8	Tiskovna ločljivost
Tiskovna ločljivost je posebna
oblika reprodukcijske ločljivosti.
Določa, koliko točkovnih oz. li-
nijskih parov tiskarska tehnika v
danih razmerah upodobi na dol-
žinsko enoto. Tiskovna ločljivost
je praviloma dosti manjša kot na-
slovna, le v idealnem primeru
(teoretično) je lahko enaka. To je
zato, ker geometrijska podoba
natisnjene rastrske točke večino-
26~
ma ne ustreza geometriji naslov-
ne točke na mreži. Ta je pravilo-
ma kvadrat ali pravokotnik, ra-
strske točke pa so okrogle, elip-
tične, celo nepravilnih oblik in se
med seboj prekrivajo.
9 Zaslonska ločljivost
Zaslonska ločljivost pove, koli-
ko zaslonskih točk lahko upodo-
bi televizor ali monitor. Izraža se
bodisi s številom zaslonskih točk
na vsej površini zaslona (to je
običajno pri televiziji) bodisi s
številom zaslonskih točk na dol-
žinsko enoto kar je v navadi pri
monitorjih. Zaslonska ločljivost
monitorja ustreza naslovni (izho-
dni) ločljivosti naprave.
Pri televiziji je ločljivost ne gle-
de na velikost zaslona vseskozi
enaka in se ne spreminja. Pogoje-
na je s tehnologijo vsega televizij-
skega sistema, zato jo je izjemno
težko spreminjati - izboljšati.
Na zaslonu monitorja sliko
upodabljajo točke v vrstah in
stolpcih, torej v obliki naslovne
mreže, matrike, ki jo programi-
ran elektronski žarek lahko odči-
tuje. Več ko je zaslonskih točk v
mreži, bolj precizne so upodobi-
tve. Seveda s prostim očesom
točk ne moremo videti, zato se
toni upodabljajo z optičnim me-
šanjem . Zaslonska ločljivost
pove, koliko točk monitor lahko
upodobi na dolžinsko enoto.
Izraža se z dpc/dpi. Standardna
zaslonska ločljivost je 72 dpi,
boljše naprave dosežejo 100 dpi.
Če je slikovna ločljivost večja kot
zaslonska, denimo 216 ppi, raču-
nalnik iz treh slikovnih pikslov
tvori eno zaslonsko točko, da bi
upodobil celo sliko.
Izražanje zaslonske ločljivosti je
nedosledno: v nekaterih virih na-
vajajo enoti ppc/ppi, v drugih
dpc/dpi, v tretjih kar oboje - ma-
lo mešano. Izražanje zaslonske
ločljivosti s piksli (slikovnimi
elementi digitalne slike) na dol-
žinsko enoto je v primeru eno-
barvne večtonske slike korektno,
v primeru barvne - trikromatske
pa pogosto postane zavajujoče.
Na barvnem monitorju morajo
namreč tri zaslonske točke upo-
dobiti en slikovni element - pi-
ksel.
<	Digitalna slika v spominu ra-
čunalnika ima lahko večjo ali
manjšo slikovno ločljivost od
privzete zaslonske ločljivosti mo-
nitorja. Če je prva npr. 800 x
600 Px, druga pa 1024 x 768 Px,
vidimo vso sliko v razmerju 1:1.
Če je slikovna ločljivost večja,
denimo 2400 x 1800, se na za-
slonu upodobi le del, približno
polovica slike. Da bi videli celo,
jo moramo programsko pomanj-
šati; pri tem aplikacija s svojo sli-
kovno statistiko združi tonske
vrednosti pikslov in jih preslika
na eno zaslonsko točko. V tem
primeru zaslonska točka pomen-
sko nič več ne ustreza pikslu.
<	Če digitalno sliko glede na
zaslonsko ločljivost preveč (zelo)
povečamo, pa aplikacija tonsko
vrednost istega piksla preslika na
več sosednjih zaslonskih točk;
bolj ko jo povečamo, več točk
upodobi isti ton in slika postane
posterizirana.
Vse navedene in opisane ločlji-
vosti se v literaturi in virih izrazo-
slovno neskladno in protislovno
prepletajo. Ne le da vsako izmed
navedenih oblik enostavno ime-
nujejo samo ločljivost, v Sloveni-
ji spačeno tudi resolucija (resolu-
tion), pogosto zamenjujejo pravi
pomen specifičnih izrazov. To je
še zlasti opazno pri različnih stro-
kovnih področjih, ki se ne ozira-
jo eno na drugo, npr. računalni-
štvo, televizija, fotografija, grafi-
ka, tiskarstvo; glej sliko 3 na stra-
ni 27.
TONSKI OBSEG
Tonskega obsega reprodukcije
oz. števila prepoznavnih tonov v
njej se ne da preprosto ugotoviti.
Upoštevati moramo, da lahko na
primer v fotografiji prepoznamo
skoraj poljubno število tonov in
da je njihovo število pravzaprav
odvisno samo od tega, kako na-
tančno jih lahko izmerimo. Ra-
zlika dveh tonskih vrednosti pa
pri tem ne more in ne sme biti
manjša od raztrosa znotraj teh
dveh tonov. Če poznamo raztros
vrednosti znotraj vsakega tona v
tonskem obsegu, lahko določi-
mo njihovo prepoznavno število
med najsvetlejšim in najtemnej-
šim območjem reprodukcije. Če
je raztros tonskih vrednosti v
vsem tonskem obsegu enak, ga
izračunamo tako, da kontrastni
obseg delimo z raztrosom ton-
skih vrednosti. Statistično merilo
raztrosa je standardna deviacija;
da bi jo izmerili, potrebujemo ra-
čunalniško podprt sistem za sli-
kovno analizo.
S slikovno analizo so ugotovili,
da imajo črno-bele večtonske fo-
tografije statistično zgolj 120
prepoznavnih tonov!
V	ofsetnem tisku na premazane
papirje statistično prepoznamo
80-90 tonov, v najboljšem pri-
meru 200, še mnogo manj pa v
časopisnem tisku. Njegov stati-
stični tonski obseg je zaradi ve-
čjega raztrosa tonskih vrednosti
in občutnih izgub v najsvetlejših
in najtemnejših območjih samo
od 40 do 50 tonov! Podatki ve-
ljajo za amplitudno rastriranje,
pri frekvenčnem pa zaradi zapi-
ranja rastrskih tonov in korekcije
tiskarske gradacije ne more biti
bistveno večji.
V	zvezi z digitalnimi upodobi-
tvenimi sistemi, kot so elektrofo-
tografski (laserski) tiskalniki,
običajno podajajo tudi tonski
obseg, to je število tonskih vre-
E
optična
ločljivost
Slika 3. Ločljivosti v reprodukcijskem procesu.
dnosti, ki pa nima prav nič opra-
viti s tonskim obsegom, kot ga
razumemo v tem prispevku. Ta
digitalni tonski obseg se namreč
nanaša na vhodne tonske vre-
dnosti (input tone values), tj. na
štrevilo tonov, ki jih lahko ima
dokument v spominu sistema.
Ali lahko naprava enak tonski
obseg upodobi tudi na izhodu, je
pa povsem drugo vprašanje.
Dokler je tonski obseg na vho-
du razmeroma majhen, kot deni-
mo pri nizkoločljivih tiskalnikih,
je običajno enak tistemu na izho-
du. Digitalni kopirni stroji in ti-
skalniki imajo tonske obsege na
vhodu 64 ali več tonskih vredno-
sti. To pa ne pomeni, da se bo to-
liko tonov upodobilo tudi na od-
tisu. Raziskave so pokazale, da
digitalni kopirni stroji na podlagi
elektrofotografije navadno ne
morejo upodobiti več kot 50 pre-
poznavnih tonov.
Še večje razhajanje med števi-
lom tonov na vhodu (input) in
tistim na izhodu (uotput) se po-
javi zaradi skeniranja in digitali-
ziranja (kvantiziranja) večton-
skih predlog. Digitaliziranje s
skenerjem je navadno omejeno
na 256 tonov, digitalne tiskarske
tehnike pa na papirju navadno
ne morejo upodobiti več kot sto
prepoznavnih tonov.
Vsak slikovni element (piksel)
ima tonski obseg in enak tonski
obseg lahko upodobi vsak za-
slonski element monitorja: če
ima digitalna slika format 1200 x
1600 pikslov in jih prav toliko
lahko upodobi monitor, se pre-
slikajo neposredno iz dinamične-
ga spomina; če je tonska vre-
dnost kakšnega od teh pikslov
128, na zaslonu zasveti s svojo
upodobitvena,
reprodukcijska
ločljivost
polovično močjo. To omogočajo
visoke osvežilne frekvence, če je
le monitor pravilno nastavljen
(kalibriran). Gama je vrednost,
ki povezuje digitalne tonske vre-
dnosti pikslov z jakostjo elek-
tronskih žarkov oz. svetilnostjo
zaslonskih točk pri definirani
tonski vrednosti. Izraža se v obli-
ki eksponenta in je vsekakor pro-
dukt dveh ločenih komponent:
monitorja in grafične kartice, tj.
barvnih tablic v vmesnem po-
mnilniku računalnika. Te so na-
vadno glavni vir odstopanj, med-
tem ko so game monitorjev raz-
meroma izenačene. Klasični mo-
nitorji so analogne naprave, zato
se toni, ki jih lahko prikažejo,
zvezno spreminjajo med mini-
malno in maksimalno vredno-
stjo. Zadrege povzročajo zlasti
omejitve grafičnih kartic in go-
nilnikov, ki digitalne signale pre-
tvarjajo nazaj v analogne. Dobra
grafična kartica izkoristi vse ka-
kovosti monitorja, pospeši obna-
vljanje (osveževanje) slike in
omogoča v vsakem kanalu preci-
zno upodabljanje 256 tonov.
<	Kako se digitalne vrednosti iz
spomina »preslikajo« na zaslon,
poleg game določata tudi nasta-
vljena svetlost in kontrast moni-
torja (angl. gain, offset).
<	Tonski obseg monitorja mo-
ra biti najmanj 8-bitni (256 to-
nov), zato je v spominu na voljo
najmanj en byte za vsako zaslon-
sko točko.
Najsodobnejši digitalni moni-
torji lahko v vsakem kanalu re-
producirajo ne le standardnih
256, marveč kar 1024 tonov, in s
tem omogočajo simulacijo odtisa
v kateri koli tiskarski tehniki.
Tako kot pri upodobitveni oz.
zaslonski ločljivosti je tudi pri
številu razpoznavnih tonov tele-
vizijska slika nekaj posebnega.
Omejitve povzroča frekvenca
osveževanja zaslonske slike. Elek-
tronski žarki zaslon nenehno
preletavajo in vedno na novo
upodabljajo tone v posamičnih
zaslonskih točkah. Po evropskih
normah se to dogaja 25-krat na
sekundo. Ta frekvenca je nizka,
močno opazno je moteče utripa-
nje slike. Pomagajo si tako, da si-
gnale razdelijo v dva dela s polo-
vičnim številom vrstic. Ker je vr-
stic pol manj, elektronski žarek
upodablja vsako drugo vrstico,
polovični sliki pa se lahko obna-
vljata s frekvenco 50 Hz. Kljub
temu se utripanje slike s preska-
kovanjem vrstic ne odpravi v ce-
loti in omejuje število razpoznav-
nih tonov oz. barv.
Rešitev utripanja zaslonske sli-
ke s preskakovanjem vrstic
(interlaced) ne pride v poštev po-
TISK, FOTOGRAFIJA
vsod tam, kjer slike niso gibljive,
in na delovnih mestih, kjer ga
operater opazuje več ur skupaj.
Med take primere vsekakor sodi-
jo delovna mesta v grafični dejav-
nosti. Medtem ko pri televiziji
povečanje frekvence osveževanja
zaradi povečane množice signa-
lov ni možno, pa to ni ovira pri
računalniških monitorjih, ker se
digitalne slike upodabljajo s po-
datki v dinamičnem spominu ra-
čunalnika. Tega so dodali tudi
digitaliziranim analognim televi-
zijskim sprejemnikom; signali
polovičnih slik se najprej shrani-
jo v dinamični spomin, nato pa z
višjo frekvenco upodabljajo na
zaslonu: 100 celih slik namesto
50 polovičnih na sekundo. Tele-
vizijskim standardom so prilago-
jene vse videotehnologije in
predvajalniki za optične plošče,
četudi tehnično zmorejo bistve-
no več. Glede na frekvenco osve-
ževanja in z njo povezanim utri-
panjem slike tonski obseg televi-
zije SDTV ni večji kot 50 razpo-
znavnih tonov. To velja tudi za
televizijo HDTV s frekvenco 30
Hz in prepletenim upodablja-
njem slik (oznaka I), pri digitalni
televiziji HDTV z oznako p, kjer
se slike ne prepletajo, pa smemo
računati s povečanim tonskim
obsegom, denimo sto razpoznav-
nih tonov.
IZRAČUN
SPOROČILNEGA NABOJA
Tonski obseg in optična ali re-
produkcijska ločljivost sta podla-
ga za izračun sporočilnega nabo-
ja dane površinske enote oz. slike
danega formata. Enota sporočil-
nega naboja je bit. Slikovni ele-
ment, ki je bodisi črn bodisi bel,
ima sporočilni naboj en bit. Če
lahko upodobi tudi določeno
število tonov med belo in črno,
se njegov sporočilni naboj pove-
čuje z binarnim logaritmom (ld)
tonskega obsega. Pri štirih tonih
se sporočilni naboj poveča dva-
krat, pri šestnajstih štirikratkrat
itn. Na splošno velja, daje sporo-
čilni naboj Sn logaritem tonske-
ga obsega n pri osnovi 2:
Sn = ld n
To velja za črno-bele oz. eno-
barvne slike. Pri barvnih slikah
upoštevamo razpoznavno število
tonov v barvnih izvlečkih, zato je
sporočilni naboj tu sorazmeren s
številom kromatičnih barvnih
izvlečkov c:
Sn = c x ld n
Končno moramo upoštevati še
reprodukcijsko ali optično ločlji-
vost r pri dani površinski enoti:
Sn = r2 x c x ld n
Reprodukcijska ločljivost omo-
goča, da izračunamo število vseh
rastrskih pik ali točk, pikslov ali
zaslonskih točk na dani površini.
Sporočilnega naboja namreč po-
gosto ni mogoče podajati na po-
vršinsko enoto; v takih primerih
moramo upoštevati format
končne reprodukcije in v formu-
lo dodati njeno površino (širina
w x višina h v primernih enotah):
Sn = r2x c x ldn x w x h
Tiskana, amplitudno rastrirana
reprodukcija formata pri linija-
turi L (cm"1) ima sporočilni na-
boj
Sn = L2 x c x ld n
Upoštevamo reprodukcijsko
ločljivost, ki ustreza številu vseh
rastrskih pik na cm2, tonski ob-
seg ene rastrske pike 90 tonov pri
60-linijskem in 40 pri 40-linij-
skem rastru v časopisnem tisku
ter tri osnovne barve CMY. S
tem dobimo
S60 = 602 x 3 x ld 90 =
70.200 bitov = 8,57 KB/cm2
S40 = 402 x 3 x ld 40 =
25.584 bitov = 3,12 KB/cm2
Reprodukcija formata A4 ima
približno 630 cm2, zatorej sporo-
čilni naboj 5,27 oz. 1,92 MB.
Tonski obseg rastrske točke fre-
kvenčne reprodukcije je samo
dva (obarvano ali neobarvano),
zato pa se spreminja reproduk-
cijska ločljivost od 125 linijskih
parov pri 40-mikrometrskih (ča-
sopisni tisk) do 250 linijskih pa-
rov pri 20-mikrometrskih (akci-
denčni tisk) rastrskih točkah:
S20 = (2 x 250)2 x 3 x ld 2 =
750.000 bitov = 91,55 KB/cm2
ali 56,3 MB/A4
S40 = (2 x 125)2 x 3 x ld 2 =
187.500 bitov = 22,89 Kb/cm2
ali 14,08 MB/A4
Heksakromatične reprodukcije
so lahko samo frekvenčno rastri-
rane in imajo ne glede na svoje
ime, ki je prav vsled tega sporno,
pet kromatičnih barv (cian, ma-
gento, rumeno, oranžno in zele-
no; šesta, črna barva je akroma-
tična!). Njihov sporočilni naboj
pri 20-mikrometrskih rastrskih
točkah je potem takem
S20 = (2 x 250)2 x 5 x ld 2 =
1.250.000 bitov = 152,59
KB/cm2 ali 93,88 MB/A4
Verodostojni podatki o tiskov-
ni ločljivosti digitalnih tiskalni-
kov niso objavljeni, zanesljivo pa
smemo trditi, da fotografski ka-
pljični tiskalnik z 10-pikolitrsko
kapljico, ustreza ji naslovna lo-
čljivost 2450 dpi, verjetno ne
more natisniti 50 linijskih parov
na mm tj. tisoč linij na cm! Če
vseeno menimo, da lahko tiska
rastrske točke premera 10 mikro-
metrov, dobimo sporočilni na-
boj 375,5 MB. Boljrealno pri-
vzamemo, da njegova tiskovna
ločljivost ustreza frekvenčno ra-
strirani reprodukciji z 20-mikro-
metrsko rastrsko točko in upo-
števamo, da natisne pet kroma-
tičnih barv (npr. cian, magenta,
rumena, modra, rdeča). Brez ra-
čunanja ugotovimo, da je sporo-
čilni naboj enak tistemu pri he-
ksakromiji (93,88 MB/A4).
Analogna fotografija
Za fotografsko večtonsko sliko
namesto linijature upoštevamo
optično ločljivost fotomaterialov
v linijskih parih na cm in jo mo-
ramo zaradi dvojnih linij tako
kot pri frekvenčnem rastriranju
pomnožiti še s faktorjem dva. Pri
črno-beli fotografiji upoštevamo
c =1, pri trikromatskih c = 3. Po-
leg statističnega tonskega obsega
128 bomo upoštevali tudi 256
tonov, saj je dobro znano, da ka-
kovostno skeniranje ni mogoče,
če je snemalni obseg skenerja
manjši kot 1024 tonov, kontra-
stni pa manjši kot 4,0 D. Za tri-
kromatske transparentne foto-
materiale splošne občutljivosti
ISO 100/21 velja:
Sf = (2 x 500)2 x 3 x ld 128 =
21.000.000 bitov = 2563,48
KB/cm2 ali 1577,13 MB/A4
Sf = (2 x 500)2 x 3 x ld 256 =
24.000.000 bitov = 2929,69
Kb/cm2 ali 1802,44 Mb/A4
Diapozitiv formata leica (2,4 x
3,6 cm) ima pri enaki splošni ob-
čutljivosti fotomateriala sporo-
čilni naboj med 21,6 in 24,7
MB.
Sporočilni naboj digitalne foto-
grafije ne računamo samo glede
na snemalno ločljivost, marveč
moramo upoštevati tudi velikost
in razmerje stranic snemalnega
vezja. S temi podatki dobimo re-
alno število slikovnih elementov
digitalne fotografije in po zna-
nem obrazcu sporočilni naboj
posnetka. Tu je primer za trenut-
no najbolj zmogljivo digitalno
kamero Canon EOS-1Ds Mark
II:
G geometrična ločljivost
4992 x 3328 = 16.613.376
fotoelementov
G velikost snemalnega vezja
36 x 24 mm (leica)
G optična ločljivost
664 LP/cm (1594 LP
na višino slike 24 mm)
G tonski obseg 248
Sn = (2 x 664)2 x 3 x ld 248
x 2,4 x 3,6 = 43,35 MB
Konkurenčni proizvod Nikon
D2X geometrične ločljivosti
4288 x 2848 = 12.212.224 foto-
elementov ima pri velikosti sne-
malnega vezja 23,7 x 15,7 mm
optično ločljivost 1315 linijskih
parov po višini slike. Sporočilni
naboj njegovega posnetka pri
tonskem obsegu 255 je
Sn = (2 x 838)2 x 3 x ld 255
x 1,57 x 2,37 = 29,87 MB
Podoben izračun izkaže, da ima
novejša amaterska digitalna ka-
mera Sony Cybershot DSC-W5
z ločljivostjo 5.038.848 fotoe-
lemntov sporočilni naboj svojega
posnetka zgolj 10,97 MB. Pripo-
ročena cena te kamere je 300
evrov. Če niste zadovoljni z nje-
nim sporočilnim nabojem, boste
morali doplačati 4700 evrov za
Nikon D2X ali 7700 evrov za
Canon EOS-1Ds Mark II (v
obeh primerih brez objektiva).
Druga možnost je, da za ta denar
kupite 750 kakovostnih diapozi-
tiv filmov (po potrebi) in s svojo
analogno kamero z vsakim po-
snetkom dosežete sporočilni na-
boj 24,7 MB.
Televizija in monitorji
V nasprotju s tiskanimi repro-
dukcijami je sporočilni naboj te-
levizijskih slik neodvisen od for-
mata zaslona in vedno enak.
Sporočilni naboj določa namreč
množica signalov za moduliranje
elektronskih žarkov v katodni ce-
vi, ki je pri velikem zaslonu prav
tako velika kot pri majhnem. Za-
radi tega velja pri opazovanju te-
levizijskih zaslonov pravilo, da
mora biti opazovalna razdalja v
določenem razmerju z višino za-
slona. Evropske televizijske spre-
jemnike moramo v tem smislu
opazovati z razdalje, ki je naj-
manj štirikratnik njihove višine.
Pri vsem tem moramo vedeti,
da pride navedeno število vrst v
poštev samo za akromatične sve-
tlostne signale, barvni oz. kro-
matični pa se prenašajo s še
manjšim številom. Vzrok je zgo-
dovinska zasnova televizije, ki je
bila prvotno namenjena le za čr-
no-belo tonsko reprodukcijo.
Črno-bela televizijska slika ima
trikrat manjši sporočilni naboj
kot barvna, pri uvajanju barvne
televizije pa ni bilo mogoče ka-
nalne kapacitete prav tolikokrat
povečati. Pomagali so si tako, da
so pri isti kanalni zmogljivostih
kombinirali akromatične in kro-
matične signale, posledično pa
imajo kromatični signali mnogo
manjšo, akromatični pa le malo
manjšo ločljivost. V Evropi lah-
ko z barvnimi signali upodobi-
mo okoli sto vrstic.
Sporočilne omejitve televizije
veljajo za vse »televizijske« medi-
je, torej tudi za video- in slikovne
plošče, četudi bi z njimi lahko
upodabljali mnogo boljše repro-
dukcije. Vzrok je standardizirana
televizijska tehnologija, ki se ji
pri predvajanju ni mogoče izo-
gniti.
Sporočilni naboj televizijskih
slik računamo podobno kot pri
natisnjenih reprodukcijah. Pri
tem je zelo pomemben dejavnik
format slike, ki ga definira raz-
merje med višino in širino slike.
Razmerje pri televiziji SDTV je 3
: 4, kar pomeni, da je televizijska
slika primerljiva s prečnim for-
matom A4.
Za izračun sporočilnega naboja
potrebujemo poleg števila za-
slonskih točk še tonski obseg, ki
ga upodobi vsaka med njimi.
Glede na frekvenco osveževanja
in z njo povezanim utripanjem
slike ta ni večji kot 50 prepo-
znavnih tonov. Število linij za
akromatični evropski signal je
400, sporočilni naboj črno-bele
slike pri razmerju stranic 3 : 4 pa
Sn = 4002 x 4/3 x ld 50 =
149.866 bitov = 146,35 KB
K temu dodamo še sporočilni
naboj kromatične slike za sto raz-
poznavnih linij:
Sn = 1002 x 4/3 x ld 50 =
74.933 bitov = 9,14 KB
Sporočilni naboj barvne televi-
zijske slike SDTV v Evropi je po-
tem takem 155,49 KB ali samo
0,15 MB.
Digitalna televizija HDTV ima
razmerje stranic 16 : 9. Na pod-
lagi formata 720p smo ugotovili,
daje od 1280 x 720 = 921.600
pikslov razpoznavnih samo
389.376, kar določa že znani
Kellov faktor 0,64, a s stotimi
razpoznavnimi toni med belo in
črno. Črno-beli signal upodablja
okoli 470, barvnega pa okoli 360
vrstic. Sporočilni naboj televizij-
ske slike HDTV je
Sn = 4702 x 16/9 x ld 100 =
2.611.528 bitov = 318 KB
Sn = 3602 x 16/9 x ld 100 =
1.532.160 bitov = 187 KB
skupaj 505 KB ali okoli 0,5
MB. To so zelo skromne vredno-
sti, ki pa jih poveča gibljivost
slik. Če upoštevamo frekvenco
osveževanja 25 Hz, je sporočilni
nabojtelevizije SDTV 3,75 MB,
HDTV pa 12,5 MB na sekundo;
ozvočenje k temu le malo prispe-
va. Seveda ne smemo pozabiti,
da se v našem primeru posveča-
mo zlasti mirujočim slikam, ki so
z gibljivimi neprimerljive.
Digitalne fotografije najpogo-
steje opazujemo na računalni-
ških monitorjih. Najsodobnejši
(in najdražji) lahko pri repro-
dukcijski ločljivosti 1600 x 1200
pikslov upodobijo od 256 do
1024 tonov. Sporočilni naboj sli-
ke na zaslonu je
Sn = 1600 x 1200 x 3 x ld 256
= 46.080.000 bitov = 5.625 KB
= 5,49 MB
ali celo
Sn= 1600 x 1200 x 3 x ld 1024
= 57.600.000 bitov = 7031 KB
= 6,87 MB
Človeško oko
Na razdalji 40 cm je optična lo-
čljivost očesa 29 linijskih pa-
rov/cm. Na formatu A4 pri tej
razdalji razločimo torej 1740 li-
nij po višini in 1218 po širini,
skupaj 2.119.320 slikovnih ele-
mentov. Reprodukcijska praksa
kaže, da oko prepozna 16,7 mili-
jona barv oziroma 256 tonov z
vsako vrsto barvnih receptorjev
in z lahkoto izračunamo tudi
sporočilni naboj, ki ga še zazna-
vamo:
Sn = 1740 x 1218 x 3 ld 256 =
50.863.680 = 6208,95 KB =
6,06 MB
Literatura pa med drugim na-
vaja, da človek ne vidi kaj dosti
več kot dober milijon barv, po
sto tonov z vsakim barvnim re-
ceptorjem torej. V tem primeru
na barvni sliki formata A4 zazna-
vamo sporočilni naboj, ki ni večji
kot 5,04 MB.
SKLEP
Vsi prej navedeni podatki so ta-
belirani v preglednici na začetku
prispevka. Če jih primerjamo,
brez težav ugotovimo:
< Sporočilni naboj, ki ga zana-
va človeško oko, je primerljiv s
sporočilnim nabojem amplitu-
dno rastriranih reprodukcij 60-
linijskega rastra in mnogo večji
kot sporočilni naboj mirujočih
televizijskih slik. Le če se slike gi-
bljejo, televizija HDTV preseže
sporočilni naboj tiska z amplitu-
dnim rastrom. V vseh drugih
primerih je sporočilni naboj re-
produkcije oz. posnetka višji kot
tisti, ki ga še zaznavamo.
<	Pri opazovanju mirujočih te-
levizijskih slik moramo s tiskano
reprodukcijo primerjati eno sa-
mo zaslonsko sliko. Njen sporo-
čilni naboj je več kot 30-krat
manjši od natisnjene slike A4 v
60-linijskem rastru. Tudi v pri-
merjavi s časopisno sliko enakega
formata v 34-linijskem rastru je
še vedno 10-krat manjši. Šele
sporočilni naboj visokoločljive
televizije HDTV je nekako pri-
merljiv s časopisno reprodukcijo.
<	Drugače je z računalniško
podprtimi visokoločljivimi mo-
nitorji za grafično dejavnost. Iz-
kazalo se je, da zelo dobro simu-
lirajo tiskane reprodukcije. Ne
nazadnje njihov sporočilni naboj
natanko ustreza človeškemu. To
slika 4. Najboljša fotografska kamera vseh časov: posnetek digitalnega Canona
EOS-1Ds Mark II ima sporočilni naboj 43,4 MB, skoraj dvakrat več kot diapozitiv
formata leica na filmu splošne občutljivosti IS0100/21, ki ne presega 24,7 MB. Te-
mu primerna je tudi cena: 8000 EUR brez objektiva ali 184 EUR za vsak razpolo-
žljivi MB. Njegovega posnetka seveda ne morete videti na monitorju, zgolj na odtisu
najboljšega kapljičnega tiskalnika, ki ima pri formatu A4 sporočilni naboj okoli 94
MBytov. Ali pa še tam ne, če pomislite, da človeško oko zazna največ 6,1 MB.
pa nima z izboljšanjem kakovosti
televizijske slike nobene zveze,
ker televizijske kamere zaradi ka-
nalne zmogljivosti pri prenosu še
dolgo ne bodo mogle (smele)
snemati s tako visoko ločljivo-
stjo. Tudi za uvajanje visokolo-
čljive televizije bo potrebnih še
mnogo naporov, da bi v Evropi
leta 2006 z njo prenašali svetov-
no prvenstvo v nogometu.
< Sporočilni naboj tudi naj-
boljših monitorjev pa je vseeno
premajhen, da bi verodostojno
reproduciral sporočilni naboj di-
gitalnih fotografij. Celo sporočil-
ni naboj amaterskih kamer je viš-
ji kot tisti, ki ga kakovostni mo-
nitor lahko upodobi. Digitalne
fotografije, ki jo posname profe-
sionalna digitalna kamera, pre-
prosto ne morete videti drugače
kot na odtisu kapljičnega tiskal-
nika. Tej kakovosti ustreza tudi
kakovost frekvenčno rastriranih
reprodukcij z 20-mikrometrsko
rastrsko točko, s 40-mikrometr-
sko pa je slabša. Seveda s tem kar
10-krat presegajo sporočilni na-
boj amplitudno rastriranih.
O Barvni diapozitiv ali negativ
na fotomaterialu splošne obču-
tljivosti ISO 100/21 in formata
A4 ima še vedno neprimerljiv
sporočilni naboj, kar 1577,1
MB. Vseeno pa je v formatu leica
manjši kot sporočilni naboj pro-
fesionalnih digitalnih fotografij.
Zapomnimo si: kakovost digital-
ne fotografije je na Photokini
2004 presegla kakovost analo-
gne! No, če si omislite digitalno
kamero za 300 evrov, morate še
vedno računati na precej slabšo
reprodukcijo.
Marko KUMAR
VIRI
1.	Dr. Kurt Schläpfer
DIE INFORMATIONGEHALT
VON BILDERN
Ugra Mitteilungen 2/1990, str. 42-48
2.	Kurt Schläpfer
WIEVIEL AUFLÖSUNG BRAUCHT
MAN IN DER BILDWIEDERGABE?
Ugra Mitteilungen, št. 3/1999
3.	UGRA/FOGRA
VELVET SCREEN VERSION 1.5
Benützeranleitung, julij1995
4.	Marko Kumar
UVOD V FREKVENČNO RASTRIRANJE
Grafičar 1/1996, str. 14-18,26-30
5.	Niko Ruokosuo
OPTIMAL SCREENING AND RESOLU-
TION OF DIGITAL IMAGES
FOR NEWSPAPERS
Ifra Special Report 2.13, Darmstadt 1994
6.	Karl Stechl
PIXEL-ATTACKE;
CANON EOS-1Ds Mark II
ColorFoto 2/2005, str. 12-14
7.	Karl Stechl
VOLLES DUTZEND; Nikon D2X
ColorFoto 5/2005, str. 14-18
8.	Susan Rönisch
DIE MITTELKLASSE;
12 KAMERAS IM VERGLEICH
ColorFoto 5/2005, str. 24-37
9.	n. n.
UPORABA GRAFIKE V SPLETNIH
PREDSTAVITVAH
http:llgimvic.ofg/gfadiva, 2005. 02. 18
10.	Ivan Čabrilo
BORBA ZA BOLJU SLIKU
www.sk.co.ju/2004llllsknt01.html
2005. 04. 19
11.	KelinJ. Kuhn
HDTV TELEVISION -
AN INTRODUCTION
www.ee.washington.edu/conselec/CE
2005. 04. 19
12.	Marko Pršina
PHOTOKINA 2004:
MALOSLIKOVNE DIGITALNE KAMERE
Grafičar 6/2004, str. 6-13
13.	Helmut Kipphan
HANDBOOK OF PRINT MEDIA
Springer-Verlag, Heidelberg 2001
14.	www.zeiss.de
15.	www.kodak.com
16.	www.fujifilm.com
OBDELAVA
IN OBSTOJNOST
ETIKET
1. UVOD
Cilj raziskave je bil ugotoviti,
koliko lahko s pravilno izbiro
grafičnih materialov in postop-
kov dodelave vplivamo na ob-
stojnost etikete v specialnih po-
gojih uporabe. Za zagotavljanje
čim boljše obstojnosti etikete je
najpomembnejša površinska za-
ščita. Površinska obdelava in do-
delava nepotiskanega ali potiska-
nega papirja vplivata na izboljša-
nje končnega videza, povečanje
mehanske obstojnosti in obstoj-
nosti na abrazivnost ter optimi-
ranje nadaljnjih tehnoloških po-
stopkov pri izdelavi končnega iz-
delka. Izvedemo jo z uporabo ra-
zličnih vrst specialnih etiketnih
papirjev in s pomočjo različnih
tehnik ter postopkov nanosa ra-
zličnih vrst materialov. Kakovost
površinske zaščite je odvisna od
poznavanja materialov, ki so
vgrajeni v etiketo, in od razmer,
katerim je etiketa pri uporabi iz-
postavljena.
Ugotavljali smo vpliv površin-
ske obdelave potiskanega etike-
tnega papirja na mehansko in
optično ter barvno obstojnost
vinske etikete, na vzorcih materi-
alov, ki se običajno uporabljajo
pri tisku in izdelavi etiket.
2. EKSPERIMENTI
Izvedli smo primerjalno analizo
kakovosti dveh vrst tiskovnega
materiala, to je specialnega pre-
mazanega etiketnega papirja.
Vzorca papirja smo potiskali v
ofsetni tehniki s testno formo, ki
je vsebovala testni klin, barvno
polje CMYK, polje sivega ravno-
vesja in nepotiskano polje ter le-
gendo za označevanje vrste zašči-
tnega premaza. Za zaščito smo
uporabili tri vrste zaščitnih poli-
mernih premazov (ofsetni pre-
maz na oljni osnovi, vodno di-
sperzijski premaz na vodni osno-
vi in premaz UV). Vzorce nepo-
tiskanega, potiskanega in povr-
šinsko zaščitenega papirja s poli-
mernimi premazi smo izpostavili
za 12 dni pospešenemu umetne-
mu staranju v ekstremnih kli-
matskih razmerah pri 90 °C in
50 % relativne vlažnosti, kot jih
za trajnejše tiskane izdelke na pa-
pirju določa mednarodni stan-
dard ISO 11798. Na vseh vzor-
cih papirja, odtisa in površinske
zaščite pred postopkom umetne-
ga staranja in po njem smo dolo-
čili spremembo osnovnih fizikal-
nih lastnosti, mehanskih odpor-
nosti, lastnosti površine in optič-
nih ter barvnih lastnosti papirja
in odtisa ter odpornost končnega
izdelka - etikete na mehansko
obstojnost oziroma obrabo.
2.1 Priprava vzorcev
Za tisk in preskušanje testne ti-
skane pole smo izbrali materiale,
ki so običajno sestavni del vinske
etikete.
Kot tiskovni material smo iz-
brali dva vzorca papirja z oznaka-
ma 1 in 2. Oba vzorca prišteva-
mo v skupino sijajnih premaza-
nih etiketnih papirjev. Vzorec 1
ni lugoodporen in se uporablja
za etikete za enkratno uporabo v
vseh tehnikah tiska; uvrščamo ga
v srednjo cenovno skupino.
Vzorec 2 je specialen, visoko si-
jajen, mokromočen etiketni pa-
pir za nevračljivo in vračljivo ste-
kleno embalažo, z odličnimi ti-
skovnimi lastnostmi; uvrščen je v
višjo cenovno skupino. Oba
vzorca dosegata specifične la-
stnosti za živilske namene upora-
be.
Tiskanje vzorcev v ofsetni teh-
niki tiska smo izvedli s tiskarsko
barvo enega proizvajalca. Barva
je transparentna, primerna za of-
setni tisk s konvencionalnim ali
alkoholnim sistemom vlaženja,
za tisk enostransko in oboje-
stransko premazanih papirjev.
Odlikuje jo odlično pokrivanje,
dobra je za prehrambne namene
uporabe.
Za površinsko zaščito odtisov
smo uporabili tri vrste premazov,
ki se najbolj pogosto uporabljajo:
Ofsetni tiskarski lak je transpa-
renten, sijajen in dosega rumen-
kast videz. Nanos smo izvedli kot
pri tisku s tiskarsko barvo, ven-
dar brez vlažilnih valjev. Debeli-
na nanosa je bila okrog 1 g/m2.
Lakirali smo suhe odtise z željo,
da bi dosegli čim boljši sijaj, po-
vršinsko zaščito in odpornost
proti drgnjenju.
Vodnodisperzijski lak smo nane-
sli prek barvnega sistema na ofse-
tnem stroju. S pomočjo fizikal-
nega sušenja smo dosegli visoko-
transparenten sijajni premaz.
Gramatura nanosa je bila 1,4
g/m2. Lakiranje je potekalo po
sistemu mokro-suho, 24 ur po
tisku. Zaradi hitrega sušenja je
zelo primeren za površinsko
oplemenitenje etiket.
UV-zaščitni lak smo nanesli na
sitotiskarskem stroju, z nanosom
11 g/m2. Premaz je odporen pro-
ti učinkovanju svetlobe, vode in
primeren za nadaljnjo mehansko
dodelavo. Primeren je za upora-
bo v vseh tehnikah tiska, tudi v
sitotisku. Lakirane površine niso
primerne za lepljenje in termični
tisk s folijo.
Testna forma oz. tiskovna pre-
dloga je sestavljena iz elementov,
potrebnih za merjenje posame-
znih lastnosti, in sicer: testni klin
(1), barvna polja CMYK (2), po-
lje sivega ravnovesja (CMY- 50,
40,40 %) (3), nepotiskano polje
(4)	in legenda za označevanje vr-
ste zaščite tiskovnega materiala
(5).	Osvetljevanje plošč je pote-
kalo na kopirni napravi Thei-
mer. Pred osvetljevanjem ofse-
tnih plošč smo izvedli standar-
dno osvetlitev pozitivne ofsetne
tiskarske plošče s pomočjo mer-
skega klina UGRA 1982.
Razrez in končna obdelava je
bila izvedena na rezalnem stroju
Polar 115 - velikost tiskovne
pole je 33 x 25 cm. Tiskanje te-
stne pole je potekalo v KVM
Grafika, d. o. o. - Ribnica, na
petbarvnem tiskarskem stroju
Heidelberg GTO 52. Stroj je bil
ustrezno nastavljen, nameščene
so bili nove ofsetne gume. Vlažil-
na tekočina je bila pripravljena
po izmerjenem mešalnem raz-
merju. Glede na realne možnosti
smo imeli optimalne klimatske
razmere pri tisku, v okviru stan-
darda ISO 187:
T = 23 ± 1 °C, RV = 50 ± 2 %.
Tudi tiskovni material je bil
predhodno kondicioniran.
Za zaprašenje tiskovne pole
smo pri izlaganju uporabili mini-
malni nanos tiskarskega prahu
Varn R-23. Barvno skladnost
med pripravo in tiskom smo do-
segli z denzitometrom. Oba ti-
skovna materiala, vzorca 1 in 2,
smo potiskali brez prekinitve, z
minimalno korekcijo pri navze-
manju vlažilne raztopine.
Zaščita tiskovnega materiala je
potekala 24 ur po tisku na eno-
barvnem tiskarskem stroju Hei-
delberg GTO 52, prek barvnih
valjev na tiskarsko ploščo, brez
vlažilne tekočine. V prvem pre-
hodu smo premazovali tiskovne
pole z ofsetnim tiskarskim la-
kom, po čiščenju in pripravi pa
še z vodnodisperzijskim. Za oba
tiskovna materiala je postopek
premazovanja potekal nepreki-
njeno, pri nespremenjenih de-
lovnih razmerah. Premazovanje
je potekalo pri enakih klimatskih
razmerah kot postopek tiskanja,
tako da smo zagotovili medse-
bojno primerljivost testnih pol.
Po končanem premazovanju
smo tiskarske pole za 24 ur izpo-
stavili zračnemu sušenju.
Postopek površinske zaščite s
pomočjo UV-premaznega laka
smo izvedli na UV-sitotiskar-
skem stroju Siasprint Icom, v
mejnem področju standardnih
klimatskih razmer, pri tempera-
turi 24 °C in relativni vlagi zraka
v prostoru 48 %. Potiskane ti-
skovne pole smo pred premazo-
vanjem izpostavili pogojem, ki
učinkujejo na papir tudi med
postopkom površinske zaščite in
po njem. Pred začetkom smo do-
ločili stopnjo viskoznosti sitoti-
skarskega laka. Izbrano sito je za-
gotavljalo optimalen in enako-
meren nanos UV-laka.
2.2 Izbor vzorcev
in preskusnih metod
Iz skupne količine potiskanih
pol smo po standardni metodi
odvzeli vzorce 50 tiskovnih pol
glede na vrsto površinske zaščite.
Velikost tiskovne pole je ustreza-
la velikosti vzorca. Na podlagi
vrste zaščite in izbranega papirja
smo pripravili testne vzorce, ki so
prikazani v tabeli 1:
vzorec 1,
nepotiskan vzorec tiskovnega pa-
pirja 1, brez površinske zaščite,
vzorec 1T,
potiskan vzorec tiskovnega pa-
pirja 1, brez površinske zaščite,
vzorec 1T/A,
potiskan vzorec tiskovnega pa-
pirja 1, zaščiten z ofsetnim sijaj-
nim lakom,
vzorec 1T/B,
potiskan vzorec tiskovnega pa-
pirja 1, zaščiten z vodnodisper-
zijskim sijajnim lakom,
vzorec 1T/C,
potiskan vzorec tiskovnega pa-
pirja 1, zaščiten z UV-sijajnim
lakom,
vzorec 2,
nepotiskan vzorec papirja 2,
brez površinske zaščite,
vzorec 2T,
potiskan vzorec tiskovnega pa-
pirja 2, brez površinske zaščite,
vzorec 2T/A,
potiskan vzorec tiskovnega pa-
pirja 2, zaščiten z ofsetnim sijaj-
nim lakom,
vzorec 2T/B,
potiskan vzorec tiskovnega pa-
pirja 2, zaščiten z vodnodisper-
zijskim sijajnim lakom,
vzorec 2T/C,
potiskan vzorec tiskovnega pa-
pirja 2, zaščiten z UV-sijajnim
lakom.
Prvo skupino testnih vzorcev
smo izpostavili postopku kondi-
cioniranja v standardnih klimat-
skih pogojih na podlagi ISO 187
najmanj 24 ur. Drugo skupino
vzorcev nepotiskanega, potiska-
nega in površinsko zaščitenega
papirja s polimernimi premazi
smo izpostavili za 12 dni pospe-
šenemu umetnemu staranju v
ekstremnih klimatskih razmerah
pri 90 °C in 50 % relativne vla-
žnosti v klimatski komori, kot
jih za trajnejše tiskane izdelke na
papirju določa standard ISO
11798.
Na vseh vzorcih papirja 1 in 2,
odtisa in površinske zaščite pred
postopkom umetnega staranja in
po njem, smo določili spremem-
bo osnovnih fizikalnih lastnosti,
mehanskih odpornosti, lastnosti
površine in optičnih ter barvnih
lastnosti papirja in odtisa ter od-
pornost končnega izdelka - eti-
kete proti mehanski obstojnosti
oziroma obrabi glede na nasle-
dnje lastnosti:
•	osnovne lastnosti: gramatura in
debelina papirja, prostorninska
masa in specifična prostornina,
•	mehanska odpornost: prepo-
gibna odpornost MIT, raztržna
odpornost Elmendorf,
•	lastnosti površine: tiskovna
hrapavost PPS, gladkost po Bek-
ku, pH-površine, prepustnost
zraka po Gurleyju,
•	optične lastnosti: zrcalni sijaj
Lehmann, belina, opaciteta, si-
panje svetlobe, absorpcija svetlo-
be (metoda Kubelka-Munk),
•	barvna obstojnost potiskanega
materiala, barvna razlika AE CI-
ELab,
•	površinska trdnost izdelka: su-
ho drgnjenje odtisov Quadrant,
odmazovanje odtisov GFL.
Dosežene vrednosti za posame-
zne lastnosti smo primerjali s cer-
tifikati proizvajalcev materialov,
standardi ISO in priporočili Fo-
gre. Zaradi učinkovanja zuna-
njih dejavnikov na vinsko etike-
to (vlaga, temperatura, svetloba)
smo ugotavljali tudi obstojnost
tiskanega papirja in etikete ob
pospešenem umetnem staranju,
TABELA 1. PREGLED IN OZNAČEVANJE TESTNIH VZORCEV
Vzorec
1
2
Papir
1
2
Tisk
1T
2T
Površinska zaščita
ABC
1T/A	1T/B	1T/C
2T/A	2T/B	2T/C
pri povišani temperaturi. Večina
vzorcev, predvsem pa vzorci na
papirju 2, je bila po postopku
umetnega staranja mehansko de-
formirana. Material se je zvijal,
delno pa je bila poškodovana tu-
di zaščita.
3 REZULTATI
IN KOMENTAR
Primerjalna analiza kakovosti
dveh izbranih vzorcev etiketnega
papirja z oznakama 1 in 2 je bila
izvedena na podlagi poznanih la-
stnosti, ki jih zagotavlja proizva-
jalec papirja, in praktičnih izku-
šenj, ki se zahtevajo v ofsetni teh-
niki tiska in pri dodelavi. Ugoto-
vljene vrednosti posameznih la-
stnosti na obeh vzorcih papirja
ne odstopajo pomembno od že-
lenih vrednosti, ki jih zagotavlja
proizvajalec papirja.
Rezultati meritev posameznih
lastnosti papirja, odtisa in povr-
šinske zaščite pred postopkom
umetnega staranja in po njem,
glede na spremembo osnovnih
fizikalnih lastnosti, mehanske
odpornosti, lastnosti površine,
optičnih in barvnih lastnosti ter
odpornost površine končnega iz-
delka na mehansko obrabo, so
prikazane v diagramih 1-13.
3.1 Fizikalno-mehanske,
površinske
in optične lastnosti
Osnovne fizikalne lastnosti
Dosežene vrednosti za grama-
turo in debelino so pri vzorcu pa-
pirja 1 v okviru želenih, medtem
ko vzorec 2 dosega ob ustrezni
debelini nekoliko previsoko gra-
maturo. Rezultati kažejo (dia-
gram 1) povišanje gramature in
debeline pri obeh potiskanih
vzorcih papirja 1T/C in 2T/C, ki
sta površinsko zaščitena z UV-
premaznim lakom. Pri vzorcu
1T/C se gramatura poveča za več
kot 10 g/m2 ob zvišanju debeline
za 10 pm, pri vzorcu 2 pa je dose-
ženo povišanje gramature za
okrog 15 g/m2 ob povečanju de-
beline za 10 pm.
Primerjava doseženih vrednosti
voluminoznosti (specifične pro-
stornine) papirja, odtisa in povr-
šinske zaščite pokaže, da dosega
vzorec 2 višjo specifično prostor-
nino v primerjavi z vzorcem 1,
pri katerem se voluminoznost
po tisku in površinski zaščiti ne
spremeni. Glej diagram 1 na na-
slednji strani.
Mehanska odpornost
Dosežene vrednosti prepogibne
odpornosti papirja, izmerjene na
aparatu MIT, kažejo (diagram
2), da je vzorec papirja 1 izdelan
iz zelo kakovostnih vlaknin pri
optimalnih tehnoloških razme-
rah izdelave - dosežene vredno-
sti so podobne v obeh smereh pa-
pirja, tako v vzdolžni M- kot v
prečni C-smeri teka vlaken. Pri-
merjalno so dosežene vrednosti
pri vzorcu 1 višje kot pri vzorcu 2
v vzdolžni smeri. V postopku po-
spešenega umetnega staranja se
prepogibna odpornost zniža pri
obeh osnovnih vzorcih papirja,
vendar so dosežene vrednosti
ustrezne za uporabo obstojnejših
vrst papirja oziroma končnega
izdelka.
Dosežene vrednosti raztržne
odpornosti papirja (diagram 3) so
v okviru želenih za trajnejše vrste
papirja - med obema tiskovnima
vzorcema ni večjih razlik. V po-
stopku pospešenega umetnega
staranja se pri vzorcih papirja,
odtisa in površinske zaščite raztr-
žna odpornost zniža za 10 do 15
%, vendar vrednosti ostajajo v
področju, ki zagotavlja mehan-
sko obstojnost izdelka. Med obe-
ma vzorcema papirja, odtisa in
IZDELAVA
orodij za izsek in zasek na lesu in kotermu
OSTRENJE
ravnih HSS nožev
ravnih HM (vidia) nožev
krožnih nožev za perforacijo
PRODAJA GRAFIČNIH STROJEV
Iznašalni stroji za revije in brošure
NAGEL vrtalni stroji vseh vrst
spenjalni stroji "ena glava - dve glavi"
■ PIEIRIFIEICITIA
rrr Schneidsysteme
• rezalni stroji 76, 92, 115, 132, 168 in trorezniki
POLYGRAPH
Gnftocfte Gertie GmBH

kopirni stroji za plošče
razvijalni stroji za plošče
PRIBOR IN REPROMATERIAL
vse vrste nožev za rezalne stroje
v HSS in HM (vidia) kvaliteti
podložne letve
svedri za papir od 2-35 mm
sponke za spenjalnike Nagel
ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH STROJEV
kontaktna oseba g. Kastelic Srečko - 041/ 765 411
FELIX d.o.o.
Trnoveljska cesta 2, SI - 3000 Celje
tel. 03 / 428 45 60, fax 03 / 428 45 70
e-mail: felix@siol.net, info@gro-felix.si, www.gro-felix.si
POVRŠINSKO OPLEMENITENJE
Diagram 1. Vpliv tiska in površinske obdelave na gramaturo in voluminoznost.
Diagram 2. Vpliv umetnega staranja na prepogibno odpornost papirja.
1T 1TVA 1T/B 1T/C 2 2T 2TfA 2T/B 2TJC
7.4
7.2
i 7
>
o
Q.
x 6.8
6.6
6.4
nnmwim ös*
1 1T 1T/A 1T/B 1T/C 2 2T 2T/A 2T/B 2T/C
površinske zaščite ni bistvenih
razlik.
Lastnosti površine
Izmerjene vrednosti za prepu-
stnost papirja za zrak, merjene
po metodi Gurley, kažejo, da sta
oba tiskovna vzorca papirja po-
polnoma neprepustna za zrak,
kar pomeni, da imata popolno-
ma zaprto površino.
pH površine je pri vseh testnih
vzorcih v območju 7,0 ± 0,2, kar
kaže na to, da sta oba vzorca z
vsemi vrstami zaščitnih prema-
zov izdelana v nevtralnem po-
dročju (diagram 4). V postopku
umetnega staranja se vrednosti
pH površine znižajo za 0,1 do
0,2 enote, vendar so dosežene
vrednosti ustrezne za obstojne
vrste izdelkov.
Tiskovni material vzorca 1 do-
sega višjo hrapavost po metodi
PPS glede na vzorec 2 (diagram
5; glej nadaljevanje v številki
4/2005). Pri vzorcu 1 se hrapa-
vost s tiskom in vrsto zaščite zni-
ža, medtem ko se pri vzorcu 2 s
tiskom in zaščito A poviša. Naj-
nižjo hrapavost smo ugotovili na
tiskovnem vzorcu materiala 2,
pri površinski zaščiti B in C, tudi
po postopku pospešenega ume-
tnega staranja.
Pospešeno umetno staranje na
vseh testnih vzorcih 1 in 2 vpliva
na neugodno povišanje hrapavo-
sti PPS za 0,2 do 0,4 pm. Najbolj
hrapava površina je na vzorcu
potiskanega papirja 1, ki je zašči-
ten z ofsetnim premazom A.
Meta CERNIC LETNAR
Inštitut za celulozo in papir Ljubljana
Marko KOS
KVM Grafika, Ribnica
Diagram 3. Vpliv umetnega staranja na spremembo raztržne odpornosti.
Diagram 4. Vpliv umetnega staranja na spremembo pH površine.
REVIJA SLOVENSKIH
GRAFIČARJEV
3/2005
Založnik in izdajatelj DELO, d. d.
Predsednik uprave Tomaž Perovič
Soizdajatelj	GZ Slovenije,
Združenje za tisk
Glavni in odgovorni urednik
Marko Kumar
Lektorica	Zala Budkovič
Uredniški odbor Andrej Čuček
Gregor Franken
Gorazd Golob
Klementina Možina
Ivo Oman
Leopold Scheicher
Naslov uredništva
Delo - GRAFIČAR
Dunajska c. 5
SI-1509 Ljubljana
T. +38614737 424
F. +38614737 427
internet www.delo.si/graficar
TRR: 02922-0012208609
Letna naročnina je 4600 SIT.
Posamezne številke po ceni 990 SIT
dobite na našem naslovu.
Revija izide šestkrat letno.
Grafična podoba Ivo Sekne
Naslovnica
foto Marko Kumar
oblikovanje Marko Kumar
Grafična priprava Delo Grafičar
Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d.
Uredništvo ne odgovarja za izrazje in je-
zik v oglasih in prispevkih, ki so jih pri-
pravile tretje osebe (oglasne agencije,
reprostudii ...).
Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik
strinja s strokovnim izrazjem in definici-
jami v objavljenih prispevkih.
4
/^rAjiK
Print Solutions
Sedaj je vse razkrito.
Nova osebnost na področju grafične in embalažne
industrije se imenuje »XSYS«.
Nenavadno ime, ki pa si ga z lahkoto zapomnimo.
Pravzaprav je ime ravno toliko nenavadno kot je nenavaden
naš položaj na trgu. Noben drug proizvajalec v grafični
in embalažni industriji namreč nima tako raznolikega
in vsestranskega programa kot ravno mi. Podjetje se ni zgolj
povečalo, temveč je tudi trajno razširilo meje svojih zmožnosti.
Pridite in izkoristite vse naše prednosti. Presenečeni boste.
V podjetju Grafik Vas pričakujemo
z vsestranskim programom XSYS.
BASF-K+E + ANIPrinting Inks = XSVS
Print Solutions^
Naši poslovni partnerji in njihovi proizvodni programi:
ATLANTIC ZEISER grafični števci in oprema za številjenje BBA BELGIUM cevne navleke in krpe za čiščenje
BÖTTCHER ÖSTERREICH vse vrste tiskarskih valjev CREO oprema za pripravo tiska
DAY INTERNATIONAL / VARN PRODUCTS COMPANY ofsetne gume in poliester podloge ter pomožna sredstva
za tisk DERPROSA folije za hladno in toplo plastificiranje DIAURES samolepilne folije in papirji EFI IT za upravljanje
in vodenje tiskarn FALK naprave za predpripravo vode za grafično industrijo FARBENFABRIK PRÖLL barve za
sitotisk FOTECO emulzije in kemikalije za sitotisk FRITHJOF TUTZSCHKE cevne navleke in podložni kartoni
GUARRO CASAS knjigoveški prevlečni materiali KAMI pomožna sredstva za reprodukcijo KODAK
POLYCHROME GRAPHICS flekso plošče, grafični filmi, ofsetne plošče, kemikalije in oprema ter materiali za analogni
in digitalni poizkusni odtis (matchprint) KIMOTO vsi materiali za izdelavo montaž NORBERT WIETSCHER drobni
grafični pripomočki PCS potrošni in nadomestni deli PRINTING RESEARCH brez madežev-Super Blue
TETENAL kemični proizvodi za grafično industrijo VARN KOMRAC avtomatski vlažilni sistemi XEROX digitalni tisk
XSYS vse vrste barv in lakov za tisk.
Grafik d.o.o., Letališka cesta 32,1000 Ljubljana
telefon h.c-tajništvo 01 548 32 00 prodaja01 548 32 24
faks • h.c.-tajništvo 01 548 32 10 • e-pošta grafik@grafik.si • www.grafik.si
People & Print
Nova KBA Rapida srednjega formata
Zgledi srednjega formata
Tako produktiven, vsestranski in uporabniško prijazen, kot je nova Rapida 105,
ni noben drug ofsetni stroj srednjega formata. Največja tiskovna hitrost 18.000
odtisov na uro, vLagaLnik brez prijemačev, na izbiro tudi brez potezne stranske
naslonke, izjemno ravnoLežno prenašanje poL, izjemno hitri avtomati za menjavo
tiskovnih form, vsi programi za čiščenje, ki si jih je moč zamisliti, krmilni pult
Ergotronic na Windows platformi, nadzorni sistem za pole Qualitronic 2,
denzitometrični ali barvnometrični nadzor tiskovne kakovosti, integracija
standardov JDF s sistemom Logotronic professional - nova Rapida 105 definira
stanje tehnike v ofsetnem tisku srednjega formata na novo.
Želite vedeti še več podrobnosti? Pokličite nas!
Alois Carmine KG, telefon ++43 1 982 0151-0,
E-pošta: office@carmine.at, www.kba-print.com

Koenig & Bauer AG