762. štev. V Liiibliam, petek dne 30. januarja 1914. Posamezni štev. „Dnevaw stane 6 vin.; ravna toliko p samezna številka »Bodeče Neže“. „DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah iu praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično pri* logo ,BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane” „Dan*‘ 8 P1*'!0#0 dostavlja« na dom celoletno 2”o K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1*50 K. Za zunanje naročnike strne „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno 1*90 K. — Naročnina se pošilja ::: upravništvu. ::: ::: Telefon številka 118. ::: Leto lil. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“. Posamezna itev. „Dn v«“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže“. s:: Uredništvo in upravništvo: :: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: Odgovorni urednik Radivoj Korene. ::: ::: Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". a i Na Hrvatskem so dolgo vladale prav čudne razmere, ki jih je obžaloval ves slovanski svet. Hrvatje in Srbi so se klali in pobijali med sabo kot bi ne bilo med njimi nič skupnega, Madjari so sc pa smejali v pest in stiskali ubogo Hrvatsko vedno bolj in bolj, da so ji pokale kosti. Lahko so delali Madžarji, s Hrvatsko kar so hoteli, saj je bila brez hrambe, ker njeni sinovi so trošili svoje moči v medsebojnem boju ... Končno so se pred leti razmere na Hrvatskem temeljito spremenile. Hrvati in Srbi so se združili in stopili skupno v odločni boj za pravice svo-ie domovine. Ni šlo lahko, težko se Je pozabljalo na prejšnje boje, ampak — pozabilo se je vendar in Madžarji so morali odnehavati. Sicer so v Budimpešti bili hudi in poskušali so zopet stiskati Hrvatsko, suspendirali so ustavo in upeljali komisarijat, ampak Hrvatska je imela trdno zaslombo v narodnem edinstvu Hrvatov in Srbov in ni odnehala. — Madžarji so morali zopet odnehati, morali so vrniti Hrvatski ustavo in odstraniti več drugih protizakonitosti, druge bodo pa se morali odstraniti, ker Hrvati in Srbi se ne dajo več tlačiti in so se združili v močno falango, da izvo-jujejo Hrvatski vse pravice. Hrvatska je rešena, to se danes lahko reče. In rešena je zato, ker hoče biti rešena, ker so njeni sinovi hrvatskega in srbskega imena dovoli pogumni in odločni, da vztrajajo v boju ni naj so nasilja še taka! .. ^udi Dalmacija je rešena — na- vsemu ogromnemu policijskemu aparatu, ki ga vlada tam porablja, v brezumni uadi, da upokori zave-p" 1,1 0°sl^!'odlŠ£f' I’0li'°"i,i' da Se j«?. “*ad’k'S i„“ J Pri' ljubila ,m Celo, rekoč • P0' naj te spremita?!0.« in m°t b,«Koslov Deodatje odšel skozi sobo, kjer sta čakala sc dva druga plemiča Naglo je pogledal okrog sebe; očivi-dno pa ni našel obraza, ki ga je upal videti v tej izbi, zakaj stopil je na cesto, odvezal konja, ki je bil privezan °b bližnji ograji, zajahal ga in se oddaljil po širokem, obraščenem griču navzdol proti Parizu. Morda mu je bilo žal, da mora °diti tako, zakaj pustil je stopati ko-nia ob koraku, in ko sta bila na ce-, k se je brigal zanj le še toliko, da ŽivTe?n,d za UZ(Jo, kadar je zadela VaI ob kak kamen. po kateri je jahal, je bila le* buT zanemarjena steza, in grič Dl‘ tam dokaj strm. Ker pa ta organizacija ni hotela capljati za starokopitneži in mevžami, temveč je pokazala svojo odločnost in nevstrašenost, so pričeli nekateri proti njej prav ostudno gonjo. — Cenj. čitateljem bo najbrže že v spominu, kako je lansko leto pred oziroma po ustanovitvi te organizacije pričela »Edinost« vehementno napadati ter preganjati to novo mladiko. Da, našli so se celo taki, ki so par članov te organizacije ovadili oblastnijam, kot prekucuhe ter jih s tem uničili. — In to naj pomeni narodno delo? Nočem se spuščati v podrobnosti, ugotovim le, da nova organizacija ni imela takšnega uspeha, kakor si je bilo nadejati, to pa vsled gorioznačer.ih dejstev. Opažati pa je, da je vse nekam utihnilo in da se sliši redkokdaj kak glas o tej organizaciji. Zato apeliram na odločilne osebe v tem društvu, naj napravijo, kar je v njih moči, da društvo oživijo ter da vstopi zopet v živahno delovanje. Upamo pa, da bodo te vrstice pomagale ter želimo društvu najboljši procvit in uspeh. »Dan« je tudi v Kopru jako priljubljen in vsi ga prav radi čitajo. Posebno veselje in veliko pozornosti je vzbudil humorističen list »Bodeča Neža«, ki bo izhajala vsako nedeljo kot priloga »Dneva«. Želeti bi bilo le, da se list močno razvije. Ker vrši ta list napram sloveskemu narodu veliko misijo, izkušajmo i mi izpolniit napram njemu svoje dolžnosti s tem, da mu pridobimo čim največ naročnikov in da ga močno razširimo. Kdor je pravi Slovepec, naj bo naročnik »Dneva«! To je naše geslo! Zato čitajte, naročajte in širite »Dan« KOMEN. Iz »mičkene« vasi komenskega županstva. Danes (28. jan.) praznujemo god sv., Janeza »Zlatousta« (ne »Matev-žka«) in zato nam pridejo v spomin njegove »zlate« besede, ki jih je vedno in povsod poudarjal v svojih jfovorm za pravico in resnico; ni čuda, da so mu dali ime sv. Janez »Zlatoust«. Tega svetnika bi morali naši duhovniki ali kakor jih sedaj nazi-vajo »svečeniki« (ne izvajati od »svrča«) v boju za pravico in resnico uvaževati, zakaj baš oni so od Boga postavljeni narod učiti resnico in boriti se proti krivici. Žalibog opažamo dandanes, da v raznih občinah delujejo eksaltirani duhovniki, ki so pristaši »Novega Časa«, to je: novostrujarji, v na- sprotnem duhu resnice In pravice. To so eklatantno dokazale občinske volitve našega županstva. Iz različnih listov smo doznali, kakšne krivice so se dogajale volilcein narodne napredne stranke, kako je klerikalna volilna komisija sleparila z listki naprednih volilcev In na kako slepar- Mučeništvo kneza Vida. M Kaj si zmislijo Albanci, naši dobri stari znanci. Vkup so prišli in so rekli: .Vida bomo v kotlu spekli. Kem sam Vid tako je hotel,, je prišel v albanski kotel. Saj tud sveti Vid kristjan, bil je v vrelo vodo djan. Kar so rekli, so storili, vode v kotel so nalili. Kneza Vida so prijeli, ogenj kuriti začeli. Drva so na ogenj djali, drugi z mehom so pihali. V kotlu pa ubogi Vid, moral se je pokorit. Za usodo princa Vida, menda nihče ne zavida. V mukah gleda ga trozveza, a kdo v ogenj naj podreza. Zraven zrejo drugi trije, * te albanske litanije. - jTiho misli Italijan: . 'Jaz bom vzel vso južno stran, .;,BerchtoId pa le eno goni: Kje so naši milijoni? . Nemec stoka po germansko:; •Kje si morje Adrijansko? ' Rus se dobrovoljno smeje: "‘"•Tukaj so albanske meje. * 4T- •.Zraven šepeta Francoz: " Nemec je dobil svoj nos. '• Stric Anglež tako si pravi: S tem jo konec nemški slavi Vid pa k temu nič ne reče, on se revež v kotlu peče. In samo to pričakuje, ''da zgodi se še najhuje. -Lahko se zgodi tako, da Albanci ga snedo. ski način so zmagali v 111. in v II. razredu. V III. razredu so zmagali klerikalci z 178 glasovi naprav 175 vsled znanih sleparij. — Dotični re-kurz bode temeljito dokazal vse sleparije, zakaj nas je klerikalna komisija oškodovala za preko 50 glasov. V III. razredu so zmagali klerikalci s 3 glasovi, a v II. razredu z 11 glasovi večine. Torej vsled gorostasne sleparije so nas nadkrilili za bagatelno številce glasov. Upali so zmagati tudi v I. (inteligentnem) razredu, a ni šlo, zakaj inteligentni volilci, se niso dali omrežiti v klerikalne mreže naših črnih in lažnjivih ribičev ter zmagali so naprednjaki s par glasovi večine. In na vse to je črni volivec brzojavil v velikem veselju po zmagi III. in II. razreda — »Novemu Casu«, da je »zmagala« S. L. S. (reci »Sleparska ljudska stranka«) v III. in II. razredu z vsemi kandidati (16). V I. razredu so zmagali liberalci z dva glasova večine. Zlovoljno je poročevalec zamolčal število 8 na napredni strani izvoljenih starešin. To je bilo gotovo prenagljeno veselje, ki se je pa spremenilo v črno-žalostno zdno, zakaj izostale so vse eventualne manifestacije in slovesnosti — Poparjenost je sledila poparjeno-sti. zakaj vsi razredi so ostali »in status quo«, a to v veliko škodo klerikalne stranke, ker njeni »najboljši« (?!) svetovalci niso bili več izvolje- Cez dvajset minut je dospel grof de Marijak — ali Deodat, kakor ga Čitatelj rajši imenuje — do sela: par hiš, raztresenih okrog revnega zvonika. To selo sc je zvalo Marej. V temi je razločil grof šop Hrastja pušpana, ki je visel nad enimi izmed vrat. Bila je gostilna. Ustavil se je in se ozrl nazaj, kakor da motri prejahana brda; toda tema je bila globoka. Sen-Žer-men je tvoril samo še črno progo na vrhu gričevja. Zavzdihnil je in razjahal, rekoč si v opravičbo, da so vrata Pariza zaprta ob tej uri in da je bolje počakati jutra tu, kakor pa iskati prenočišča v Rueju ali Sen-Kludu. Prijel je meč za nožnico in potrkal z ročnikom na vrata. Čez deset kini'! Je ,p!‘TeI odpirat domačin, pol tolar'in krčmar; pogled na svetel meiieza- Kostiti grofa za mi?- .p.n.prav|Jen po-ognjišča. ' ’ kl ie staIa blizu ce in“zSukorn'teIO,lii. 118 čim so vn-ili ni ognju, do- hlev. njegovega konja v Omeleta, ki so mu jo spekli v naglici, je stala že zdavnaj pred njim. Ni se je dotaknil... Premišljal je. Po odhodu grofa de Marijaka je ostala kraljica navarska nekaj minut sama in zamišljena. Nato se je vrnila z velikim naporom volje v svoj resnični položaj. Vzela je kladvice in udarila dvakrat na zvonček. Počakala je minuto; nato pa, videča, da ne pride nihče, je pozvonila iznova. Zdaj so se odprla vrata in vstopila je Alisa de Luks. »Naj mi oprosti vaše Veličanstvo,« je dejala naglo, s prekopica-vajočo se govorico., »Zdi se mi, da sem cula dve znamenji: toda bila sem tako daleč od te sobe, da nisem vedela za gotovo...« Kraljica navarska je sedela v naslanjaču. Motrila je dekle s svojim jasnim pogledom in Alisa de Luks je stala v tem pogledu vsa zmedena in drhteča. »Alisa,« je izpregovorila napo-sled Ivana d’Albret, »prej, v trenot-ku najine nepričakovane rešitve, sem dejala, da je bilo zelo neprevidno od vas, napotiti nosilnico preko mosta, še neprevidueje, da ste odprli zavese nosilnice, in prav posebno neprevidno, da ste izrekli moje ime pred vso množico, ki mi je bila očitno sovražna ...« »Res je... a menda sem pojas-mia vašemu Veličanstvu ...« „m*nlisa,‘ }o ie Prekinila kraljica, ?:',a sem se, ko sem rekla, da • o bili neprevidni,., ali pa sem le storila, kakor da sc motim; zakaj, če bi vam bila povedala takrat svojo pravo misel, bi bili zagovorili morda novo neprevidnost, ki bi bila usode-polna zame.« »Ne razumem tega, madam,« je jeknila Alisa de Luks in prebledela kakor smrt. »Razumeli me boste takoj. Alisa, ko ste prišla na navarski dvor, ste mi dejali, da ste morali bežati pred srdom kraljice Katarine, ker ste se hoteli izpreobrniti k reformni veri... To je bilo pred osmimi meseci ... in jaz sem vas sprejela, kakor sem vedno sprejemala preganjane; in ker ste bili plemenitega poko-lenja, sem vas uvrstila med svoje častne gospodične... Ali mi imate kaj očitati v vseh teh osmih mesecih. Govorite odkritosrčno, ukazujem vam.« »Vaše Veličanstvo me je obsipalo z dobrotami,« je dejala Alisa, zbravša se nekoliko; »toda ker me izvoli moja kraljica izpraševati, naj mi dovoli, da zastavim tudi jaz njej svoje vprašanje. Ali sem prišla v zamero? Ali nisem vršila vseh devet mesecev z vnemo svojih dolžnosti? Ali sem dala povod za zle govorice? Lepo Bearučanko so me imenovali, madam; in vendar, kljub tej lepoti, ki so mi jo priznavali — ali sem izkušala odvrniti le enega plemiča od skrbi, ki so mi jo priznavali — ali sem izkušala odvrniti le enega ple- 1 rnjča od skrbi, ki jim jih nalaga voj- na? In kar se tiče vere, ali nisem dajala od trenotka svoje izpreobrnitve vseh dokazov duhovne svetosti, ki jih le more kdo zahtevati od mene?« »Priznam,« je rekla kraljica z resnobo, od katere se je dekletu zameglilo čelo, »priznavam, da ste kazali gorečnost, ki je presenetila marsikoga. Toda verjemite, da bi vas bila rajša videla katoličanko, kakor tako pretirano protestantko. Vaše vedenje proti mojim plemičem je bilo, res da, vzvišeno nad vsak prigovor; pa tudi bi sc bila čudila nanj, da sem vas videla manj strogo« in naposled, vaša vnema v službi je bila vselej čudovita: tudi kadar niste bili na vrsti in vas nisem potrebovala, ste bili vedno dovolj blizu, da ste mogli — če že ne slišati — pa vsaj videti, kar se je godilo.« V. teh besedah je zvenela obtožba tako očito, da ie Alisa de Li |;s omahnila. »Oh, Veličanstvo, je zamrmrala »groza me je misliti, da vas razumem prav...« Ivana d’Albret jo je pogledala z nekakšnim sočutjem. »In vendar ie treba, da razumete,,« je dejala naposled. »Sumnja se je vzbudila v meni še le pred kakimi štiriindvajsetimi dnevi. Alisa, prihraniti sem vam hotela ta bolestni in sramotni trenotek, zakaj ljubila sem vas. Toda morava se ločiti; drugače ne gre, ker se zadobila prepričanje. rla me izdaiate...« (Dane.; ni. Izvoljenci so tedaj čreda ovac brez pastirjev, nimajo več sposobnega moža v starešinstvu, ki bi jih znal voditi. Vslcd tc poparjeuosti so izostale veselice, večerje, koncerti; izostalo je šviganie raket in pokanje topičev in drugo. Pa na vse to sc je vendar osokolil naš dekan — v nedeljo po volitvah — in je v cerkvi, po prepovedi, na prižnici sc zahvalil našim vernikom na »zmagi-:. Rekel je, »da je Bog hotel, da smo zmagali«, pa pozabil je povedati, »da je Bog hotel, da v I. razredu nismo zmagali.« — Ali ni to »galgenhumor« našega dekana, da se je zahvalil za »zmago*. Pripravljali so veselice, potem vslcd žalosti vse ustavili in kouečno pa hvala v cerkvi volilcem za »zmago«. Ali sc ne pravi to z volici norce briti? Kaj pomaga taka »zmaga«, ko še župana brez starešin 1, razreda izvoiiti ne morejo? To je faktično »klaverha zmaga«, ki si ne more pomagati do »zmage« župana. Iz vsega sledi, da je v komenski občini kljub gaunarskim sleparijam, zelo napredovala napredna misel. — V lil. razredu smo propali le za 3 in v II. razredu za 11 glasov. To vsled sleparij. V I. razredu pa smo zmagali mi. — Ako reasumiramo naše in klerikalne glasove in prištevamo nam po sleparijah uničene glase, doziramo, da je velika vočina komenskih občin- L ih volilccvi naprednega mišlje- nja. Ha je to gola resnica, hočemo v bodoče dokazati na novem volilno-bojnem polju. Tedaj naprednjaki: »Sursum corda!« (Kvišku srca!) Bodite dosledni! Ne brigajte se, ako vas klerikalci kot brezbožnike obrekujejo. Uvažujte tudi zlate besede: »Ri-de bene, chi ride 1' ultimo.« — Kdor sc zadnji smeje! IZ LITIJF. Ples litijskih fantov v »Rdeči fantovski noči« dne 24. t. m. vspel je nad vse pričakovanje jako povolj-no. Dekoracije dvorane in ostalih prostorov prikupila se je vsakomur takoj pri vstopu in je uplivala z zadovoljstvom na občinstvo. Tudi godba salonskega orkestra »Sokola h« iz Ljubljane vršila je vrlo svojo nalogo. — Kljub temu, da se nam je od gotovih strani nagajalo in skušalo pripraviti ob Veljavo naš ples, kljub temu, da smo pogrešali na tem plesu Litljanc, narodnjake. Rojili sveta dolžnost je udeležiti se sličnih prireditev, smo v krogu naših prijateljev in prijateljic vrlo izvršili svojo nalogo in ramo z »Rdečo fantovsko nočjo« pokazali, da smo še tukaj in da gremo preko vseh zaprek naproti našim ciljem z geslom »še bo luštn«. — Vsa čast gre tujcem, ki so se v precejšnjem številu odzvali našim vabilom. — Vsem pa, ki so kakorkoli pripomogli da tako lope prireditve, posebno pa vsem damam kličemo za njih požrtvovalnost; presrčna hvala! Štajersko. korakov od doma zanesla v 2 m globoki obcestni jarek, iz kojega se ni več mogel Skobacati/Drugo jutro ga je orožnik našel zmrznjenega. Hrastnik. (Nesreča v prernogo-kopu.) Dne 20. t. m. se je splašil v premogokopu konj, ki vlači tako-zvaue »hunte«. Vslcd tega so jih morali porivati. Paznik premogokopa, Obžol, je sicer svaril delavca Orožna pred lastnoročnim porivanjem, nakar se pa Orožen ni oziral, temveč porival enega s hrbtom, druzega s prsmi. Lova roka mu je pri tem ušla med hunte, vsled česar mu jo je zmečkalo. Prenesli so ga v taniošnjo zasilno bolnico. Trbovlje, (Sežgana roka.) Pred dnevi je imel delavec Fran Goričan posla pri cirkularni žagi. Vsled neprevidnosti mu je ušla roka med žago in varnostno pločo. Žaga mu je zrezala raz kosti celc kose mesa. Nezavestnega in težko ranjenega, so ga prenesli v bolnico tamošnjega premogokopa. Goričan si je baje svoje nesreče sam kriv. Maribor. (Gledališče.) Vslcd nastalih zaprek ne gostujejo Celjani dne 8. svečana v Mariboru, pač pa Mariborčani v Celju. Mariborski diletanti prirede omenjeno nedeljo v Celju »Ubogi možiček«, krasno burko. Celjani v Mariboru marca meseca t. I. Maribor. (Nesreča.) V torek po-poludne je padla delavcu Hauryju v kurilnici jul. železnice — koroški kolodvor — na levo nogo železna ploča, težka 400 kg. Hauryju je zmečkalo stopalo in polomilo prste. Prepeljali so ga v tukajšno bolnico. Maribor. (V pojasnilo.) Selniški odsek mariborskega »Sokola« je vposlal za sredošnjo številko »Dneva- notico, v koji izjavlja, da ni v zvezi z dopisom, pred dnevi naperjenim proti Rušam. KonsJutiram, da nisem bil dne 18. t. m. v Selnici na tamošnji veselici »Sokola« in, da tudi nasledile dni nisem imel z nikomur nikakšnega tozadevnega razgovora — vsled česar tildi ne morem biti avtor dotične notice, nad kojo sc par dni sem toliko »zgraža«. Iv. Skvarča. Dnevni pregled. Dratiiatičuo društvo v Mariboru naznanja cenjenemu občinstvu, da celjsko dramatično društvo ne bo gostovalo dne 8. svečana 1914 v Mariboru, 'ker je vsled nepričakovanih. ovir moralo gostovanje preložiti na poznejši čas. Pač pa bo mariborsko dramatično društvo gostovalo dne 8. svečana 1914 v Celju z igro »Ubogi možiček«. Maribor. (Narodno politično društvo.) V torek, dne 27. t. m. je imelo »narodno politično društvo Maribor« svoj prvi, redni letni občni zbor. Iz poročil predsednika, tajnika in blagajnika je posneti, da društvu ni manjkalo dobre volje do dela. Zlasti v gmotnem oziru je dobro končalo svoje prvo poslovno leto. Izvoljen je bil nov odbor s predsednikom dr. Kodermanom. Stari odbor je dobil absolutorij. V poteku zborovanja je pišlo do prav živahne debate k raznim točkam dnevnega reda. Pričakovati je, da prične društvo že v najkrajšem času s splošnim in čim naj-živahnejšim delom. Maribor. (Nocturno.) Naši mariborski nemčurji se radi in povsodi bahajo s svojo omikanostjo. Seveda, samo napram drugim in sploh tistim, ki jih ne poznajo. V resnici ne poznajo niti najpriprostejše dostojno sti. Pred par večeri je prišla cela množica baš iz mestnega gledišča. Na Tegetthoffovi cesti, v drevoredu ,pred »Gotzom« pride tem ljudem nasproti troje Nemcev, med njimi tudi nek nemški profesor, ki ga pozna ves Maribor. Ta trojica je prišla najbrže iz »Gbtzove« restavracije. Profesor stopi ob rob drevoreda, v sv i tre pli-novk in — se očedi. Ljudje, dame, so se splošno zgrašali. Mestni redar je stal komaj 10 korakov od prof e sorja. Moral je videti kaj počenja — a se ni ganil. Značilno i za našo policijo 1 Ceste pri Rogaški Slatini. (Zmrznil je.) Pred par dnevi Je šel hlapec konjederca Antona Kuternika, doma iz Donatske gore v Brog na Hrva škem. Mož se ga je pošteno napil tako, da ga je pijanost kakšnih 100 Pasivna rezistenca grofa Bercli-tolda. Kdo bi mislil, da bo tudi ta mož začel s pasivno rezistenco. In vendar je začel in sicer tam, kjer se mu je nekdaj najbolj mudilo in je hotel celo vojne, ker stvur ni šla po njegovi želji dovolj hitro izpod rok. »O Vi zor« poroča: Avstro - Ogrsko minister-stvo zunanjih zadev je začelo s pasivno rezistenco — v albanskem vprašmju. In ta diplomacija, ki je vznemirjala celo Evropo radi svojih naglih in nevarnih zahtev v Albaniji, sedaj igra skrivalnico in s tem pov-zročuje, da se otežkoči ondotno negotovo stanje. Nota velesil o njihovih sklepih glede Egejskih otrokov in južno albanskih mej še m predana niti Grški niti Turčiji — in to, kar se v dobro poučenih krogih trdi, — vsled krivde Avstro - Ogrske. In tako pretc Turki, da pričnejo radi otokov novo vojno in v Albaniji vlada vedno večja anarhija. Knez Wied tudi še ne gre v Albanijo (kjer ga tako težko pričakujejo) — ker nima denarja. In ga nima, temu je zopet Avstro - Ogrska kriva. Vseh šest velesil se ie dogovorilo, da se zajamči Albaniji skupno posojilo 75 miljonov; 20 milijonov bi se plačalo takoj in naložilo na najmanjše potrebe notranje uprave, na graditev cest itd. Treba je pa seveda, da to posojilo izvede državna banka — to je navada v vseh državah. V Albaniji že obstoja albanska banka, ki je prevzela monopol vseh finančnih in denarnih poslov v Albaniji in je osnovana s sodelovanjem Avstro - Ogrske in Italije, ki sta vanio dale svoj denar in nastavile svoje ljudi. Ko se je sklepalo posojilo, sta se Francija in Rusija prve sklicevali na sklepe londonske konference, češ, da morajo biti albanske finance pod mednarodno kontrolo in da morajo biti v albanski banki radi tega udeležene vse velesile. Ker je pa Avstro -Ogrska že takrat delala težkoče, se je izkušalo najti izhodišče na ta način, da bi kontrolo prevzela mednarodna komisija, ki deluje v Valoni in da ta izvede posojilo. Toda ni šlo, ker se je prišlo do zaključka, da se posojilo brez banke ne da izvesti. Francija in Rusija sta ponovili svojo zahtevo po internacionaliziranju banke, Anglija in Nemčija sta dejali, da se ne interesirata, Italija je pa izjavila, da uvažuje stališče Rusije in Francije in da je pripravljena odstopiti od svojih posebnih pravic v bau-.ki in jih deliti z ostalimi velesilami. Le Avstro - Ogrska trdi svoje, da je la banka le njena stvar in da ona od tega »prava« ne odstopi. Denar za posojilo je tu, toda izplačati se ne more, dokler tu ni državne banke, k bi odgovarjala sklepom londonske konference. Zato so pa še tudi prenagljene vesti o odhodu princa Wie-da v Albanijo. On ne gre preje, do- kler se ne sklene posojilo, posojila pa toliko časa ne bo, dokler se albanska banka ne internacionalizira. Dokler Avstro - Ogrska ne preneha s svojo pasivno resistcnco. Kdo ve vsled česa Avstro - Ogrska zavlačuje omogočenje normalnih razmer v Albaniji, brezspolni »državi«. Berchtold sl oddahne. Zadnje dni smo videli v vseh dunajskih listih od strahu spačene obraze avstro - ogrskih diplomatov. Ti so povsod videli novo balkansko zvezo. To se jim je zdela šibja božja. Bože! Nova balkanska vzeza in če bi se z njo vred vrnili tudi kurhanovski in lozengradski časi. Berchtold je ves trepetal. Strah ima velike oči. Sedaj si pa diplomacija oddihne. In kako malo ji zadošča za veselo razpoloženje. Venizelos, grški ministrski predsednik, ki potuje iz države v državo, z dvora na dvor, je oznanil z Berlina, da pride na Dunaj, Ker so pa vsi pričakovali, da pojde* preje v Petrograd in šele od tam na Dunaj, so sedaj radi tega vsi veseli in že si žvižgajo: balkanske zveze ne bo. Kakor da bi pot enega Grka na Dunaj mogla razbiti zvezo, ki je naturna in logična in katero bodo balkanski narodi preialislej instinktivno izvedli. Vest, ki ničesar dobrega ne obeta. >AViener Allg. Zeiig.« prinaša iz Pariza brzojav, ki pravi, da se vodijo med velesilami posvetovanja o korakih, ki naj bi se podvzele za slučaj, če bi sc Turčija ne pokorila sklepu velesil glede Egejskih otokov. Ta vest ne prorokuje ničesar dobrega, kjti. kakor hitro se velesile o tej zadevi posvetujejo, tedaj je že nevarnost, da ne bodo ničesar sklenile in da bo vojna, če se Grčija in Turčija ne sporazumeta same med seboj. Nova zarota proti Huerti. V Mc- ksiki so odkrili novo zaroto proti predsedniku Huerti. Na čelu so bili: general Gouglas in podpolkovnika Vito in Madero. Doslej so jih ttjeli 42 poleg novštetih častnikov. Krupp ni lastnik tvornice topov Putinov v Peterburgu. »Peterburška agencija« demeutira vesti o Kruppo-vem lastništvu Putinove fabrike za topove. V Lisaboni je umrl bivši portugalski minister Vilacca. Popolna pariteta. Avstrija in Italija sta ena na drugo radi Albanije zelo ljubosumni. Saj je to čisto naravno: grof Berchtold, kakor di San Giuliano sta v Albanijo silno zaljubljena in vendar si morata to tako vroče ljubljeno stvar deliti —, na pol. '/ati* pa vsaj K la da Ul. da ima vsak svojo polovico, i« grof Berchtold strogo pazi na to, da si di San Giuliano ne bi prilastil niti koščeka njegove polovice, ravnotako strogo pazi pa tudi di San Giuliano na svojega prijatelja Berchtolda. Pri tem se pa oba zaljubljenca še lepo gledata in si delata medsebojne poklone! Naravnost zabavna je, ta hinavska igra ko vendar vsak otrok ve, da bi radi Albanije na Dunaju najrajše utopili Italijo v žlici vode, v Rimu pa iz enakega vzroka Avstrijo. Spomladi mislijo Albanijo kartogratirati. Avstrija in Italija, seveda, in sicer Avstrija severni. Italija pa južni del, ker varovati se mora stroga pariteta! Radovedni smo res. koliko časa se bodo mogli Avstrijci in Italijani v Albaniji premagovati, da ne skočijo eni drugim v lase, ker se v kaki malenkosti eni ali drugi ne bodo ozirali na načelo pooolne paritete, ah pa ker si bodo eni ali drugi zaželeli cele Albanije in se ne bodo zadovoljevali samo s pravico. „ , Strankarstvo na Bolgarskem. Slovenci se pritožujem0 na strankarstvo. ki je otrovalo vse nase javno življenje. Ne rečemo* da so te tožbe ncosnovaue, ampak v pnmeii z Bolgari Slovenci skoraj mti ne .ve,no: kaj so pravi strankarsm boji m tudi skromni srno, ker imamo samo dve meščanski in eno delavsko stranko, na Bolgarskem imajo pa sedaj okolo dvanajst raznih strank, v vsaki od teh strank je par struj m vse te stranke in struje se pobijajo med sabo bolj kot na Slovenskem liberalci in klerikalci. — interesantno je na Bolgarskem tudi to, da so kmetje po večini v takozvani »kmetski« stranki, ki je skozi in skozi revolucionarna, ko so kmetje P°'Lsc)d drugod skrajno konservativni- Bolgarski učitelji so po večini pristaši skrajnega krila socialistov, t. j- onega krila socialno demokratične stianke (ta je namreč tudi razdeljena v dva dela), ki je skozi in skozi revolucionarna. Omeniti je še, da s° imele v^ razpuščenem sobranju revolucionarne stranke, čez 90 poslancev, t. j. skoraj polovico! Iz vsega tega se vidi, kako veliko nezadovoljstvo vlada na Bolgarskem proti kralju Ferdinandu in njegovemu osebnemu režimu in ta kralj si še ne upa delati nove eksperimente, ko bi najbolje storil, ko bi bil lepo miren in ponižen. Telefon je dragocena Iznajdba, in človeštvo se je poslužuje v veliki meri. V Skandinavskih državah ima telefon baje že vsak kmet v svoj hiši. da se lahko pogovarja s sosedi, ki so bolj oddaljeni od njega in celo na Srbskem so skoraj vsa okrajna mesta zvezana telefonično medsebojno in s prestolnico. Seveda je v Skandinavskih državah in tudi v Srbiji telefon tudi cenen, ker se tam držijo načela, da pošta in brzojav in telefon ne sme biti drag. Pri nas je telefon silno drag in še za drag denar — ga ni. Na celem Kranjskem ima samo Ljubljana telefonsko omrežje In je tudi zvezana z Dunajem, Trstom in nekaterimi drugimi mesti. Cela Gorenjska s svojimi trgovskimi in industrijskimi mesti in svetovno-znaniini letovišči je izključena iz telefonskega prometa! Dolenjska iu Notranjska ravnotako, ampak /ato skrbi grof Berchtold zato, da dobi telefon vsaka albanska vas! Javljajo namreč, da so prispele v Drač že silne pošiljatve brzojavnega in telc-fouskega materiala, da se more cela Albanija preplesti v najkrajšem času z brzojavnimi in telefonskimi žicami! Prav nam je, zakaj pa smo grenadirji, avantgarda, veterajnarji in flotcn-ferajnarji! Brez deiumcljacij naši klerikalci ne morejo in ne morejo živeti, Včerajšnji »Slovenec« deuuncira srbsko-hrvatsko koalicijo in pravi, da »nekoliko previdnosti proti koaliciji ne bo škodovalo«. Tudi imenuje »Slovenec« bivšega podbana iu enega voditeljev koalicije Nikoliča-Podrlu-skega — lisjaka, to pa zato, ker je svoječasno izjavil, da dokler so ljudje v opoziciji, lahko vodijo radikalno politiko, kadar pa pridejo do vlade, je druga stvar.« »Slovenec« je hotel s tem reči. da je Nikolič sedaj, ko je njegova stranka v večini, lojalen samo iz pravičnosti, v resnici pa nezanesljiv — nasproti onim zgoraj, seveda. Morda je Nikolič tudi res lisjak, t. j. pretkan mož, ampak on porablja svojo pretkanost samo v* korist ljudstva. Dr. Šušteršič je tudi lisjak, ampak razlika med njim iu poštenjakom Nikoličem je ogromna: dr. Šušteršič porablja svoje pretkanosti zato, da meče ljudstvu pesek v oči, da ne vidi njegovih protinarod-nih in protiljudskih dejanj! Taki so! Mislili smo, da je treba pobiiati žganjepitje zato, ker je ono velik in nevaren sovražnik slovenskega naroda. Pri nas, posebno na Gorenjskem, se pije preveč žganja in ljudstvo polagoma degenerira. Pobijati žganjepitje, to bi bila velika naloga slovenskega razumništva, in sicer, iz zgoraj navedenih razlogov. Klerikalci so pa proti žganjepitju samo pogojno: »Slovenec« namrei poziva na boj proti čvcarnopitju tembolj zato, ker višina davka, ki ga bo dobila dežela od konsumiranega žganja ui odvisna od kousuma v naši deželi! J ako torej, ako bi bila višina dohodkov', ki jih bo imela dežela od davka na žganje, odvisna od konsuina žganja v naši deželi, potem bi klerikalci najbrže agitirali kot besni za žganjepitje in naj ljudstvo propada kolikor hoče, da sc le polni deželna blagajna! Nekaj tako ostudnega je v tej »Slovenčevi« notici, da najrajše napravimo tukaj — piko. Ali je mogoče dobiti večje hinavce? Ena zadnjih številk »Slovenca« poroča pod člankom »Boj za zemljo«, o pogubnem prodiranju švabstva proti Slovencem. Kdor pozna naše klerikalce, ve dobro, koliko je pri njih vreden slovenski narod. Zadostuje mala subvencija par 100 kron, kakšno koritce ali »vertuša-nje« kakšne neprijetne afere, pa prodajo interese Slovencev. Klerikalec ne gleda na to. ali trpi Slovenstvo — zadostujejo zveneči srebrniki in narodnost se neha. — Kdor klerikalec, ta hinavec, brezdomovinec iu kot tak škodljivec slovenskega naroda, katerega smemo z mirno vestjo prištevati med naše najhujše sovražnike Švabe! — V nastopnem prinašamo konečne stavke »Slovenčevih« hinavščin, katerim smo pripisali v oklepajih naše odgovore. »Slovenec« piše: »Tako delajo nasprotniki (Švabi) in kako mi? (Naj klerikalci pogledajo v občinski svet, kjer sedi brez potrebe 7 Švabov, nemško gimnazijo v Ljubljani itd.) Čas hiti in mi res čakamo resignirano, kaj nam prinese bodočnost. (Kakšen »kšeft« z vlado, pri katerih bodo trpeli interesi Slovencev — žepi klerikalcev se bodo pa napolnili z Judeževimi Srebrnjaki!) Trpke besede nam silijo v pero nad to malomarnostjo, (Vsakemu poštenemu Slovencu še kaj Hujšega, ako bere te hinavske besede »Slovenca«!) ko imamo vendar dovolj vzroka, da delamo s polno paro in brez prenehanja. (Klerikalci najbrže nameravajo, kakšno novo narodno izdajstvo.) Naj se vencev že enkrat prebudi narodna vest slovenske javnosti, (in naj slovenski narod požene klerikalne sleparje tja, kamor spadajo -r- zločinci!) da storimo v zadnjem trem tku, kar se storiti da«. (Namreč to je mogoče le brez klerikalnih hinavc ev, ker so dovolj storili, če so hoteli uničiti r;t&-edino narodno obi/mbno Ciril-M'«s» dovo družbo.) — Naravnost smešen je stavek: »Kolonizacija na Balkanu in jugoslovanskih deželah (Slovenci po mnenju klerikalcev ne spadamo morebiti med Jugoslovane??) jc za nas popolnoma odveč, ker imamo tozadevno dovolj dela na lastni narodni meji«... (Klerikalna »Straža« pokaži svoje delo!) Da se Slovenci izseljujejo v tujino, so krivi ravno klerikalci, ker so s svojo podivjano »E-selovsko« politiko ustvarili na Kranjskem neznosne razmere, s svojimi špekulacijami in gospodarjenjem pa spravili deželo Kranjsko na beraško palico. Tudi mi smo proti izseljevanju naših ljudi — ako pa sc isti morajo izseliti, je pa vendar bolje, da gredo v jugoslovanske dežele, kakor pa v atnerikanske rudniške grobove. — Ker se Slovenci selijo v Srbijo, pa najbrže zato ne bo prav slovenskim klerikalcem, ker tja ne vozi »Cana-dian Pacific« iu na ta način jc izgubljena inarsikaka mastna provizija! Husova univerza v Pragi. Čehi so začeli delati priprave, da otvorijo za 1. 1915., ko bodo slavili spomin enega svojih največjih mož, »Husovo univerzo«. To bo ljudsko vseučilišče namenjeno najširšim vrstam. O natančnem načrtu izpregovorimo o priliki, ker je poučen tudi za nas. Kaj pa naš jubilej? Poziv za dopisovanje med hrv. in slovensko mladino oziroma jugoslovansko mladino je imel dozdaj leji uspeh. Pogreša pa se naš — nežni spol. Ali ni med našimi gospodičnami nič več navdušenja? Želeti je, da sc tudi one oglase. Priglasiti se je na naznačeni naslov do 15. februarja t. I. C. M. podružnica v Boh. Bistrici vabi prihodnjo nedeljo na veselico s plesom in srečelovom. Priporočamo se za obilno udeležbo. Akad. društvo »Slovenija« na Dunaju naznanja, da predava v soboto dne 31. t. in. v društvenih prostorih g. Stanko Virant o predmetu: »§ 14 in ck lex«. Začetek ob 8. uri zvečer. Občni zbor goriške podružnice »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov« se vrši v nedeljo, dne 8. svečana, ob pol 4. uri popoldne v hotelu pri »Zlatem jelenu« v Gorici. Člani in prijatelji društva sc vabijo k mnogobrojni udeležbi. — Podruž- . nični odbor. Ogenj. V Stancžičah pri St. Vidu nad Ljubljano jc v torek zjutraj pogorela hiša posestnice Marije Zaletel. Tovorni vlak zadel ob stroj. Dne 28. t. to- zjutraj jc zadel na kolodvoru na .lcscnicah tovorni vlak. prihajajoč iz Beljaka, ob stroj drugega vlaka. Oba stroja sta močno poškodovana, prav tako tudi ostali vozovi in blago. Desno roko si je zlomil in si jo porezal. Špan Janez, hlapec pri gostilničarju Baumannu v Planini pri Brežicah je šel pred štirinajstim dnevi domov. V roki je imel steklenico. Med potjo mu jc nenadoma iz-podrsniio, fant jc hotel padec preprečiti ■/. roko, padel je in jc v zamahu razbil steklenico, ki se jc seveda razbila. Črepinje so Špana porezale na roki. Pa to še ni bilo najhuje. Hlapec si je pri padcu zlomil tudi zapestje desne roke. Ker je bil precej časa v domači oskrbi, si je vkljub celemu kilogramu sala, ki ga ic dajal na rano, zastrupil kri. Cesarjeva brada. V dvornih krogih na Dunaju je vladalo te dni veliko razburjenje. Cesar je poklical brivca iu je nenadoma izrazil željo, naj mu obrije njegovo polno brado. Kakor je znano, je napravil cesai take izpremembe na svojem obrazu že večkrat, toda vselej jc šlo Ic za skrajšanje brade ali brk. Ker pa si ne bi mogel nihče v Avstriji predstavljati cesarja brez r.jegove polne brade, so skušali dvorni krogi vladarja pregovoriti, naj ne izpremeni svoje brade. Cesar je tej želji ugodil in s tem je bil prepir za brado poravnan. (Neues Wiener Journal). Cesar Viljem in SOleten mestni tajnik. Pri poslednji redni slavnosti v Berlinu je bil predstavljen cesarju Viljemu 801etni višji mestni tajnik Ficdler. Ko je na cesarjevo vprašanje, kako dolgo že služi v svojem uradu, odgovoril, da že 61 let, je cesar pripomnil: »No, potem morate vedeti več nego minister!« Nezgoda grofa Berchtolda. Ko se je vračal dne 25. t. m. zvečer minister zunanjih del grof Berchtold na Dunaju v svojem vozu v palačo ministrstva zunanjih del, sta sc na Oper cesti splašila konja vsled gladkega asfalta. Oba konja sta padla na tia, \sled česar se je zlomilo oje. Ministru se ni — hvala bogu — niče-s»j zfodilo. Mahnil jo je nato peš v ministrstvo zum-ujih del. Nv.oečua ljubosumnost. V nekem penzioumi v berlinskem Schd-nebergu Jt dclkca Marijana Grubitz z Ogrskega. Ki se uči glasbe, iz ljubosumnosti ctreljala na ogrskega dijaka Br-ativy'i«* Z*, dela ga je v prsi in teži v* ranila Kc je Baranyi klical na pomoč ir, so prihiteli sosedje, se je Grubitzeva ustrelila v usta in je bila takoj mrtva. O morilcu Honfu. Zaradi večkratnega zastrupljenja z bacili na jsmrt obsojeni Henrik Hopf, Ki je do zadnjega časa tajil, je sedaj priznal svoje zločine. Sc pred kratkim je Hopf poslal svojemu zagovorniku spis, v katerem je izkušal dokazati, 'Ja je dobil prve bacile jetike Nele po smrti svoje žene, da je torej m mogel ne svoji prvi ne svoji dingi zem zadati s takimi bacili smrt. Grad pogorel. Dne 26. t. m je izbruhnil požar v gradu kneza Met-•crnicha v Plasih pri Plznu, ki je vkljub hitri pomoči pokončal celo levo krilo gradu, kjer se je nahajala večinoma služinčad. Ta del se je imenoval Staro prelatstvo. Sredino gradu, kakor desno njegovo krilo sc je posrečilo rešiti. Vsled velikega mraza je bilo delo otežkočeno. Skoda je zelo velika. Proces za Ibsenova liubiiuska pisma. Pred sodiščem v Bergenu sc je začel te dni proces radi več lju-biinskilt pisem iz Ibsenove mladosti. Pisma so iz leta 1857. in so bila last neke mlade dame, ki jih je pozneje ko sc je poročila, izročila neki svoji prijateljici. Sin te prijateljice je hotel sedaj ta pisma objaviti. Ibsenova nekdanja ljubica, sedaj stara dama in vdova pa noče, da bi se omenjena pisma objavila in je vložila tožbo zaradi povrnitve Ibsenovih pisem. Si-gurd Ibsen ravnotako protestira proti objavljenju pisem svojega očeta. Nesrečna ljubezen. Ana Burgc-tova, 32lctna dekla iz Prage sc je seznanila z nekim brezvestnim moškim, ki je pod raznimi pretvezami izvabljal iz nje prihranke, tako, da je bila Burgetova slednjič brez vinarja. Nato jo je ljubimec zapustil in se ni nič več zmenil zanjo. Te dni se je Burgetova popolnoma prepričala, da o je njen ljubimec za vedno zapustil in je izpila v samomorilnem namenu veliko dozo nenaturiranega špirita, ua kar so jo nezavestno prepeljali v bolnišnico. S sekiro nad očeta. V splošni hiralnici v Roupovu pri Presticah na Češkem, se je te dni začel prepirati s svojim očetom neki Vojteh Reit. Sin sc je med prepirom tako razburil da je zgrabil sekiro in udaril z njo svojega starega očeta po glavi. K sreči ni rana starega Reita nevarna. S tem slučajem surovosti ima opraviti tamošnje sodišče. r Zastrupil se je. V Opavi je iz-c’'ie 24. t. ni. samomor urar in sziatai Leon Siebenschein. Zastrupil ^ s ciankalijem. Smrt je kmalu sledila. Sodi se, da so vzrok samomora neznosne finančne razmere omenjenega Siebenscheina. Dve žrtvi alkohola. Dne 23. t. f? Je ustavil oženjeni rudar Karol Kožušnik iz Srednje Suhe, v neki tamosnji gostilni. Ker je imel v žepu nekaj krcn, si je naročil pijače. Zvečer, ko se ie do dobresra napil, se te dvignil izza mize in je kolovratil ves pijan demov. Med potjo se je prevrnil v jarek, kjer je obležal. Drugi dan so ga našli mrtvega. Zmrznil čaPustil ženo in troje nepreskrbljenih otrok. — Delavec Emil Kuhar iz Velikih Kunčič pri Morav-ski Ostravi je sel dne 23. t. m. ponoči po vodo k bližnjemu potoku Ker je bil pijan, se je zvrnil v uotok v katerem je utonil. Njegovo truplo so našli drugi dan zjutraj. Umor in samomor. Že od 12 t in. so ljudje pogrešali 341etnega oženjenega izvoščeka Jožefa Maška iz Knježjc vasi, očeta dveh otrok in njegovo 16Ietno svakinjo Marijo Zima iz Makotras. Ker je bilo splošno znano, da sta Mašek in Zimova imela prepovedano ljubimsko razmerje, so izkraja govorili, da je Mašek pobegnil z mlado deklico. Preteklo soboto pa so ju našli v nekem gozdu pri Tuhomericali mrtva s prestreljenima glavama. Zdravnik je’ konstatifal, da gre tu. za umor in samomor. Prijeti zločinci. V Linču so dne 26. t. m. prijeli 181etnega krojaškega pomočnika Leonhardsbergerja, ki je priznal, da je te dni umoril 721etno starko Frischovo iz Amstettna, o čemur smo že poročali. Leonhardsbergerja so izročili sodišču. — Na vzhodno pruski meji je bila lansko MnPn i tVn,orJena ‘n oropana rod-SSo? ?ova>. ki ie šte,a sedem niorilc4,1lmedSka^ Posrečil° PriJeti Puhi, člani tolnr* m Vi* -so tn*e POte-!« k' ima na vesti nič n,° C;"f5st oseb 'ndvajset umorov 111 kot šest’ splošno zii n™ ui^eitavrS' X Maksimu« v Parizu v ulici Rovarji bil dne 25. t. m. aretiran blagajnik V poslednjih dneh je poneveril 60 000 frankov. Ko so pregledovali blagajniške knjige, so prišli na poneverbo. Blagajnik se opravičuje, da je moral gostom posojevati denar, ki ga navadno potem ni več videl. Samomor vojaka vsled ukrade-iih 72 kron. V neki kolibi vojaškega vežbališča v Dunajskem Novem mestu se je dne 26. t. m. ustrelil infan-terist 62. pešpolka Mihael Madyorai. Vojaku je nekdo ukradel 72 kron, ki si jih je revež pristradal. To je Mad-yorayija tako užalostilo, da je izvršil samomor. Redka oporoka prijatelja živali. Pred nekaj dnevi je umrl v Budimpešti posestnik Emil Bizony, ki je zapustil svoje premoženje 300.000 K »živalim« z opombo, naj se napravi za stare konje azil. Oporoko pa so razglasili za ničnostno radi pogreška v obliki. Škandali v gledališču. Na ljudskem odru v Budimpešti je prišlo dne 26. t. m. do velikih škandalov. Vpri-zorila se je prvič na odru »Magna-tcnelse«, ki obravnava življenje umorjene Elizc Turczanyjeve. Publika je bila izkraja mirna, proti koncu pa je napravila tak hrup, da se igra ne bo mogla več vprizoriti. Prijet slepar. Na Dunaju je dne 27. t. ni. policija aretirala 28!etnega bančnega uradnika Ivana Holma, ki je osleparil svoj zavod za 12.000 K. Zopet vlom iu tatvina dragocenih slik. Kakor se poroča iz Monako-vega poroča, so neznani storilci vlomili v vilo Lenbach in so ukradli šest dragocenih Lenbachovih skic iz njegove mladostne dobe. Skupna škoda, ki so jo tatovi povzročili, znaša 20.000 K. Žrtev zločina? Tajnik avstrijskega poslaništva v Kairi Josip Tag-ger je te dni izginil brez sledu. Ko so ga zadnjikrat videli, je odšel iz poslaništva, da dvigne večjo vsoto denarja iz banke. Kakor se sodi, je postal Tagger najbrže žrtev zločina. Mogoče. Eksplozija na parniku. V Livcr-polu v luki je eksplodiral na parniku »Mauretapia« med popravljanjem kotel za kisik. Trije delavci so bili takoj mrtvi, osem delavcev je ranjenih. Smrtna nezgoda letalca. Znani angleški letalec Dibbs je padel dne 27. t. m. večer na letalnem prostoru v Salisburyju in je bil takoj mrtev. Odkod pride beseda »restavrant«? Da izhaja ta beseda iz francoščine, jc splošno znano, vendar da je ta beseda pomenila v prejšnjih časih vse kaj drugega kakor gostilno bo le malokomu znano. Prvotno je pomenila beseda »restavrant« okrepčujočo juho. Potem je bila neka jed, ki jc slovela pod imenom »restavrant divin«. Ta je obstojala iz drobno sesekanega govejega in telečjega mesa, zabeljenega z grozdjem iz Damaska, in suhimi rožami. V 18. stoletju je neki zdravnik to jed reformiral na ta način, da jc pitano perutnino kuhal v aromatični in z različnimi začimbami napolnjeni vodi. Njegov recept jc imel velik uspeli in leta 1766. je prebrisan človek otvoril podjetje, ki je samo to jed prodajalo. Na vratih je imelo napis »Prodaja restavrantov«. Seveda je nastalo kmalu več konkurenčnih podjetij, ki so prodajala »restavran-te«. Vsled teua se je teh prodajalcu sčasoma prijelo ime restavrant, kakor ga še danes rabimo. Beg težko ranjenega bandita iz bolnišnice. Kakor jc že »Dan« poročal, ie te dni obstrelil bandit Gagul iz Lvova na begu iz kaznilnice nekega stražnika. Bandit sam je bil tudi težko ranjen in so ga prepeljali v tamošnjo bolnišnico. Dne 27. t. m. pa je pobegnil. Po zvezanih rjuhah se je spustil do prvega nadstropja in je skočil od tam na dvorišče. Kljub temu, da je bil težko ranjen, se mu je vendarle posrečilo ubežati. Volkova napadla čredo ovac in pastirja. Ne daleč od -vasi Latak pri Nevesinji je stražil 16!etni pastir Vojislav Milircvič s svojo 17ietno sestro čredo ovac. Nenadoma sta planila volka nad ovce. Pet ovčarskih psov se je zakadilo proti volkovoma. Enega volka so tako ob-gi izh, da se je zvrnil na tla in kmalu poginil. Drugi volk je napadel dečka, ki se je branil s svojo pastirsko palico: Sestra je prihitela bratu hitro na pomoč in je volka ubila. Volkova sta raztrgala enega psa. Uubliana, — »Bodeča Neža« izide to nedeljo na 8 straneh. S tem bodo čita-telji dobili toliko več, kolikor je bilo zadnjič premalo. Pazite, da si v nedeljo pravočasno kupite »Dan« in »Nežo«. Opozarjamo vse naročnike, da dobe vsi tudi to številko »Bodeče Neže«. Pri plačevanju za mesec februar pa prosimo, da nam nakažejo naročnino, ali pa siioroče, ali hočejo stalno prejemati tudi »Bodečo Nežo« nivmCnitlj 2 ^ za celo leto je tako narof”niL J° bo 2°tdvo vsak naš h* £ rad Plačal. Nam gre za to s t i č e n' hX |P n za dober humori- da nas v tern ™ ^lt.atelje Pa prosimo, »NMv^r^trva,,e dež. odborom Te je končata*'tako'"ka" kor je bilo pričakovati — da je Pav’ šler propadel. Na podlagi pisanih dokazov, ki so se prečitali pred sodiščem. je sodni dvor pismeno podal svojo razsodbo. Pavšlar je pravdo izgubil, ker dogovori med njim in dež. odborniki niso bili pravnovelja-vni. — Kakor se sliši jc računala dr. Šusteršičeva pisarna za pravdo Pavšlar — dež. odbor celih 40.000 kron. Sodišče pa je priznalo le — 1223 kron. Pri takih računih jc dr. Šušteršič lahko bogat. — Kako Avstrija skrbi za svoie državljane. Naša država je v zadnjih letih postala unikum v katerem je vse mogoče! Svojim državljanom Slovanom ne da šol — mesto tem jih ustanavlja Albancem. Istotako deli denarne subvencije samo Švabom in njih bratom divjim Albancem, ako prosi Slovan dobi brco! — Višek ljubezni do svojih podložnikov pa je naša preljuba patria pokazala s tem, da jim je sedaj niti več soli ne privošči. V Ljubljani in okolici v zadnjih dneh ni dobiti soli, ki jo ima Avstrija v monopolu. — Neverjetno a vendar resnično! Pa mogoče vendar niso naši državniki z brihtnim Bert-holdorn na čelu poslali vso sol brezplačno v preljubo Albanijo ali pa so jo mogoče sami porabili ker njihova politika kaže, da je nimajo preveč v glavi! — »Taratata čin butn! Ojduš — banda! Fantje vkup! Pripravite noge, gremo v »Union« na »žeguani bal«. — Obeta se kolosalna zabava. Od pripravljalnega odbora za ta bal na katoliški podlagi smo zvedeli dokaj zanimivih točk, ktere bodo v rokah najboljših klerikalnih političnih harlekinov. — Neumnost ie priobčevati razne »pozive«, ker sc človek potom istih sam razkrinka. — So ljudje ki so tiskani v imeniku Slomškarjev in vseeno še zabavljajo in sc norčujejo iz »farčičev«, samo radi tega, da bi imeli pristop v dostojno družbo, ker kdor jc znan kot Slomškar zgubi pri ljudeh vsako zaupanje. — Toliko za danes, v prihodnje pa opozarjamo take slepomišnike, da premislijo kaj govorijo! Razumeli? — Kdo ne verjame? Njega veličanstvo »On« dr. Šušteršič, vojvoda Kranjske dežele priredi v vseh prostorih svojega kraljevskega stanovanja v deželnem dvorcu, predpustno veselico za mestne reveže. Veselice se smejo udeležiti vsi mestni reveži, ne glede na njih politično mišljenje. — Elektriko* preskrbi brezplačno podjetje Lampe-Završni-ca. pijačo iu jedila pa vsi Kranjski farovži. Veselica se vrši dne 30. februarja t. 1. Povabila se ne razpošiljajo; kdor ne verjame naj sc gre tega dne prepričat pred deželni dvorec, kjer bodo stali mestnim revežem na razpolago tudi vsi deželni avtomobili. Zabava bo prirejena kot odgovor klerikalne revizijske komisije na ljublj. magistratu. — Duhovnik, ki spi v hlevu. Pod tem naslovom smo prinesli notico, na katero je po nekaj dneh planil »Slovence« in jo proglasil kot neresnično. Zanašal se je najbrže na poizvedbe slavne drž. policije, ki je pa za vse drugo boljša kot odkriti kakšno klerikalno nerednost. »Slovencu« pa sporočamo, da v kratkem zberemo ves materijal in ga priobčimo, da bo s tem njegova radovednost potolažena, veselje pa nekoliko prikrajšano. Ako želi »Slovenec« še kaj delikatnejših škandalčkov, do-prinešenih po klerikalnih veljakih in duhovnikih, smo rade volje na razpolago — gradiva je za cele knjige! — Slovenskim trgovcem! Neštetokrat se je že pisalo, da naj slovenski trgovci s firmami, pri katerih dobavljajo blago, dopisujejo dosledno samo slovensko! V zadnjem času je ta poziv ubogalo več trgovcev, vendar jih je še večina, ki.se ne more otresti te »staro-Kranjske« navade. Ali nimajo poguma, ali pa nočejo! — Sedaj pride v poštev še poklic trg. potnikov. V Ljubljano prihaja nešteto trg. potnikov Švabov, ki delajo pri sloven. trgovcih izborne kupčije; tudi tu je treba nastopiti narodno in dotične firme pozvati, da nastavijo slovenske trgovske potnike. Na delo! — Tudi klerikalni poslanci so za porabiti. V klerikalnem »Rokodelskem dotnu« priredijo znano burko »Lumpacij Vagabund«. Kakor se čuie prevzamejo glavne vloge klerikalni poslanci, vendar se še niso odločili, kateri trije bodo prevzeli vloge »zanikrne trojice«. — Gospod Oražem. Ali vas ne peče vest, da se poslužujete v svrho vaše obrambe tako nizkotnega sredstva. da izrabljate napačno ime obit-nika, da bi se vi izmazali iz zagate, v katere! tičite. Obrnite se na pravo adreso, ki vam ie znana. V Novem Vodmatu in na Selu je več pekov. Ali ste morda že z vsemi v žlahti. Ako želite vam bodemo na ušesa povedali natančen naslov. — Neki mizarski mojster iz Novega Vodmata je delal za Oražma mizarska dela za njegove hiše. Ta mizarski molster ie mislil, da bode zaslužil dobro in dobil takoj plačilo. V tem se je pa varal; hodil ga je neštetokrat tirjat. Oražem je pa sedaj, kakor se sliši, najel drugega mojstra in misli prvega zopet pustiti na cedilu. Potem pa še pravi, da mu naprednjaki odjedajo kredit. — Slovensko gledališče. V nedeljo in ponedeljek, obakrat ob pol 8. uri zvečer, uprizori se v slov. gledališču narodna igra v 4 dejanjih »Naši bahači«. Igro je spisal češki pisatelj Stroupežnicky, ki naši starejši publiki nikakor ni neznan. Njegovi igri »Naši bahači« in »Gosjiod Grobski« predstavljali so se pred leti na slov. odru z največjim vspe-hom. Igra je prava ljudska igra in osebe, ki nastopajo v njej, so vzete iz našega naroda. Opozarjamo še enkrat občinstvo, zlasti z dežele, da se predstavi te igre ogleda, ker je zelo primerna za ljudske odre. — Iz pisarne slov. gledališča. V nedeljo popoldne, začetek ob 3. uri sc ponovi velezanimiva vojaška burka »Tretji eskadron«. Igra je pri prvi uprizoritvi napolnila naše gledališče in je s svojimi mnogovrstnimi vojaškimi dovtipi vzbujala med občinstvom cele salce smeha. Nad vse je ugajal paprika ritmojster s svojo ma-djarsko pretiranostjo, strogostjo in zaljubljenostjo, ravno tako tudi trgovec s prešiči in pa njegova sladka, s poljubi radodarna soproga. Pri prizorih »Raport« in »Ekscrciranjc rekrutov« pa smeh med občinstvom sploh ni hotel poleči. V ponedeljek na Svečnico, začetek ob 3. uri popoldan, vrši se predstava velezabavne burke: Nebesa na zemlji. Igra se je predstavljala po vseh odrih z največ-jim vsjrehom in je bila v pretekli sezoni privlačna sila smeha in zabave željnega občinstva. — Družbi sv. Cirila iu Metoda jc poslala ga. Amalija Ogrizek na Trojanah K 3, katere je nabrala na godovanju ge. Nežike Rudolfove. G. Fr. Oset v Trbovljah jc poslal med drugim zopet 37 K 20 v iz nabiralnikov. Prvenstvo je dobil to pot nabiralnik v gost. Počivavšekovi. pohvalno marljive so bile gosprce Grebenc. Dr. V. Schelesniker jc nabral na lovskem plesu v Slovenj. Gradcu 6 K 60 v. M. in ž. C. M. podružnica v Logatcu sta poslali 42 K mesto venca na krsto pokojnega bivšega predsednika podružnice in navdušenega Cirihnetodarja g. Josipa Prevca, sodnega predstojnika v Logatcu. G. dr. Ant. Brumen, odvetnik v Ptuju, je nakazal 30 K in sicer namesto venca umrlemu prijatelju g. J. Kavklerju K 10, iz kazenske poravnave dr. H. ca. A. T. K 20. Prva slovenska zaloga čaja in ruma v Ljubljani (Rožna ulica 41.) je nakazala družbi 70 K prispevka od družbinega čaja za 2. liolovico I. leta obnovljene pogodbe. Ta čaj, ki je znamenit po svoji dobroti, dal je naši družbi uže mnogo stotakov in tako zasluži tudi stokratno priporočilo. — Nove, lepe razglednice si je nabavila družba sv. Cirila in Metoda s sliko kralja Matjaža. Pisarna C. M. družbe prosi naročil. — Splošna delavska zveza Svoboda v Ljubljani priredi s sodelovanjem Strokovne zveze tobačnih delavk in delavcev X. veliko mednarodno maškarado, na katero vabi vse delavke in delavce, ter prijatelje delavstva v soboto, 31. januarja 1914 v veliki dvorani in stranskih prostorih »Narodnega doma«. Bogat plesni red. Obilo zabave tudi za neplesal-ce. Maske in udeležnci v narodnih nošah dobrodošli! Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za organizirano delavstvo 60 vin.; za ostale pa v predprodaji 1 K. pri blagajni 1 K 20 vin.; maske 80 vin. Vstoknice se prodajajo: tobakarni g. Sešarkove v Selenburgovi ulici in g. Dolenčeve v Prešernovi ulici, zaupniki, strokovno tajništvo in prodajalne Konsumnega društva za Ljubljano in okolico. Ker ima priredba dobrodelen namen, se preplačila hvaležno sprejemajo. Na prijazen poset vabi odbor. — Dva alumiaium - ključa sta se našla v Zidovski ulici predvčerajšnjim ob 12. ponoči. Dobe se v kavarni »Prešeren«. — Umrli so v Ljubljani: Iv. Zorko, krojač, 56 let. — Josipina Selan, mesarjeva žena. 60 let. — Ivan Češ-novar, pekovski pomočnik. 54 fet. — Jera Kresnar, godčeva vdova, 87 let. — Fran Jakič, sin mltniškega paznika, 24 dni. — Odette, krasni plesni prizori v 4 dejanjih, v glavni vlogi slavna Rita Sacchetto, ki se predvaja danes na speciialuem večeru v kinematografu »Ideal«, je prvovrstna slika sloveeč Nordisk Ko. in bode imela gotovo najlepši uspeh. Jutri, v soboto. senzacijonelna špijonažna drama »Smrat ali zmaga« v 4 dejanjih polna napetosti. Bajni prizori zasledovanja. Goreča ladlja na odprtem morju, eksplozija, potop. Ti prizori niso filmski. Trst: Občine. Podružnica »Zveze« jugoslovanskih železničarjev« v Občinah priredi v soboto, dne 31. t. m. plesno veselico, ki se vrši v veliki Mičolovi dvorani. Pri plesu svira Sokolski orkester na Občinah. Pričetek veselic r ob S. zvečer. Slovenski železničarji na Občinah in iz Trsta, udeležite se v velikem številu te veselice. Tudi od drugega narodnega občinstva pričakujemo, da nas počasti s čim najčastnejšim obiskom. Aviatik Pegoud v Trstu. Ako ne bo vreme preslabo, bo letal slavni aviatik Pegoud v nedeljo v Trstu, in sicer na ravnini v Zavijali pri Skednju. Pegoud je kazal svoje vratolomne polete po največjih mestih z najboljšim vspehom. Letal je že v Parizu, Londonu, na Dunaju in drugod. Ko jc letel v Pragi, je pisal o njem naš list obširno poročilo. On je svetoven letalec, s katerim sc ne more meriti nihče. On jc edini, ki ima stroj popolnoma v oblasti in ne zadovolji se samo s tem, da leti po zraku, ampak izvaja v visočini najrazličnejše vratolomne vaje. V zraku obrača stroj narobe, pada z glavo navzdol proti zemlji, ko pa ima doseči tla, se dvigne zopet z največjo naglico v zrak. In s temi vratolomnimi predstavami, ki jih izvaja z največjo hladnokrvnostjo, je postal znan po vsem svetu. — Tržačani bodo imeli priliko spoznati in videti v nedeljo tega slav nega, komaj 24 let starega !cta’*ea Pegouda. — Na letališču v Zavijali se že vršijo priprave za Pegoudov polet. Letalcev prijatelj Barthcll, ki jc sam izboren letalec, je že dospel pred par dnevi v Trst in nadzoruje delo. — S postaje državne železnice bo vozilo na žaveljske postajico več posebnih vlakov iu cena vožnja tja in nazaj bo znašala samo 50 stotink. Z visočine 15 metrov jc padel v torek zjutraj Ivan Sabadini,, star 26 let in stanujoč v ulici Panc, 7. Delal je na krovu L.!oydovcga parnika »Helonan«. Zavrtelo sc mu jc v glavi in nesrečnež je padel na tla. K sreči je padel na roke, vendar pa jc zado-bil težke notranje peškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico. Avtomatični telefoni. Po trgih iu po najprometnejših ulicah bodo postavljeni avtomatični telefoni,, katerih se bo posluževal lahko vsakdo. Ako bo hotel kdo rabiti telefon, bo moral vreči v odprtino novec za 26 stotink in v tem liiptr bo zvezan s centralo, ki ga nato zveže z zaželje-no številko. Avtomatični telefoni bodo postavljeni v steklenih hišicah, tako, da bo mogoče videti, ali ie telefon okupiran, ali ne. Izdihnil na morju. V torek zjutraj so dospeli v tržaško pristanišče ogrski parnik Foherczeg iz Port Saida. Kadar je stopil dr. Hubcr na krov, da preišče potnike, mu je izjavil kapitan, da ima na ladji mrtveca. Izdihnil je na morju nekolike ur poprej. Mrtvec, ki je bil nadkuhar na parniku in se je imenoval Anton Raganjin iz Dalmacije, je umrl nenadoma. — Truplo so prepeljali v kapelo k Sv. Justu, kjer bo vsled tega. da dožene preiskava, ali ni umrl pokojnik vsled kake nalezljive bolezni. Pravilno ime. V uradu za zgla-ševanje glede vojaške takse v ulici S. Martini, sem slišal ta-le razgovor. Uradnik: »Navesti mi morate svoje ime pravilno.« Stranka: »Imenujem se Količ«. Uradnik: »Ali je tako pravilno, kakor sem napisal?« Stranka: »Ne. V začetku mora stati K iu ne C in na kljukice ste pozabili.« Uradnik je spremenil C v K, kljukic na črkah č pa ni pristavil. Nato je dejal: »Zdaj je že prav, le pojdite. Ime je bilo seveda napisano pravilno! Italijanski uradniki so ravno tako fanatični kakor italijanski listi — ne zapišejo kljukic. Bojijo se jih kot hudič križa. In potem se celo drznejo žugati strankam, naj navedejo pravilno svoje ime, sicer... Ali nimajo naše oblasti toliko moči, da bi enkrat za vselej navili ušesa tem niagistratnim zeleiritn uradnikom, da bi se naučili pisati pravilno imena strank, kakor je njihova sveta dolžnost. Na neki mizi v kavarni Balkan so se dne 24. t. m. naenkrat pojavile žveplenke. Lege Nazionale. Bili so tam trije gospodje. Ker je eden od teh gospodov znan kot zaveden Slovenec. vemo, da niso bile niegove, vendar so se drugi nad tem opravičeno zgražali. Pomislite, ko bi pokazal v kavarni Ciozza slovenske žveplenke C. M. Družbe. Gotovo bi ga vrgli ven. če bi mu celo glave ne razbili. Zato pa »enako za enako« in je treba paziti, da se v slovenskih lokalih s takimi stvarmi ne izziva. Gost od nasnrotne mize. Drugi Ciril-Metodov ples pri Sv. Jakobu v Trstu priredi šentjakobska Ciril-Metodova podružnica v nedeljo dne 1. februarja 1.1. v dvorani »Del. kons. društva pri Sv. Jakobu«. Začetek ob 8. uri zvečer. Iz prijaznosti svira vrla mandolinfstič- na skupina »Viktor Parma«: ples 'vodi znani plesovodja g. Josip Bizjak. Vstopnina za gospode 1 K, za dame 60 vin stot. Vzlie temu, da se radi prevelikih stroskov nc bodo razdajala posebna vabila, pričakuje podružnični odbor mnogoštevilne udeležbe od strani šentjakobske mladine. V pojasnilo! Z ozirom na vprašanje v sobotni številki »Dneva«, kaj je s 75% čistega dobička plesa šentjakobske mladine, izjavlja podpisana podružnica, da je vdobila od odbora šentjakobske mladine znesek K 240, kakor je bilo to svoječasno javljeno v listu »Edinost«, in to od plesa, ki se Je vršil v letu 1912. Šentjakobska mladina je vestno vsako leto oddala na podružnico odpadajoči znesek, in je torej to prireditev najtopleje priporočati. — Za odbor šentjakobske Ciril-Mctodove podružnice v Trstu: Josip Šorn, predsednik. ,|akob Merhar, blagajnik. k Sv. Križa pri Trstu. Veselica, katero je priredila svetokriška mladina v prid družbe C. M., je izpadla povoljno. Deklamacije gosp. Sedmakove in P. Maganje so bile prav lepo deklamirane. Igra »Županova Mici-ka« je bila igrana tudi izborno. G. Janko Sedmak je v svojeni govoru prav lepo očrtal razmere našega šolstva, ki vladajo v naši enakopravni 'Avstriji. Omenil je tudi, koliko koristi je storila C. M. družba na našem šolskem polju ter poživljal ljudstvo, naj se z vso vnemo oklene naše pre-koristne družbe. Da pa ni veselica izpadla v gmotnem oziru, kot bi morala izpasti, je krivo to, ker je bil dva tedna pred veselico mraz in ko vlada med našim delavstvom velika brezposelnost. Čistega dobička pa je okrog 30 K. Darovi so sledeči: Slavna C. M. podružnica iz Nabrežine 5 K, gosp. voditelj E. Pukiž 4 K 20 vin., gosp. Ivan Sedmak 4 K, gosp. N. N. 1 K 80 vin. Vsem darovalcem in tistim, ki so posetili našo veselico izrekamo srčno zahvalo. — Narodna mladina. Najnovejša telefonska in brzojavna poroči!a. PARLAMENT. Usoda se še ni odločila. — Jutri morebiti zadnja seja. — Češki Nemci nezadovoljni in groze. — Parlament razpuščen? Dunaj, 29. januarja. Tudi danes se še ni odločila usoda pororačun-skega provlzoriia in situacija še ravno tako negotova, kakor je bila. Obstrukcija čeških agrarcev traja dalje. Ti so priglasili 17 govornikov, od katerih sta govorila dosedaj še le 2. Seja je bila ob pol petih zaključena. Jutri se debata nadaljuje. Celi dan so se vršila pogajanja z obstrukcijonisti. Toda doseženo ni jbilo ničesar. Pogajanja se še jutri nadaljujejo, in če se ne pride do rezultata, tedaj bo zbornica odgodena ali pa celo razpuščena. Situacija je postala še težavnejša, ker so tudi češki Nemci začeli delati težave. Izjavili so, da so naj-novejši vladni elaborati, tičoči se ureditve jezikovnega vprašanja ua Češkem, nesprejemljivi in groze, da bodo v sled tega glasovali proti pro-računsk. provizoriju. Grof Stiirgkh jsJ ie na vse mogoče načine prizadeval, da bi te nezadovoljneže pridobil, toda brez vspeha. Vladne stranke pa še vedno upajo, da se posreči obstrukcijoniste pregovoriti in jih prisiliti k odjenljivosti. Seveda ua nasilje ni upati, ker bi ne imelo vspeha. DEŽELNI ZBORI IN NJIHOVA USODA TER POGOJI ZA SKLICANJE. Dunaj, 29. januaria. Jutri izide v »Wiener Ztg.« najvišji patent, s katerim se sklicujejo deželni zbori zgornje - avstrijski, koroški, šlezki, moravski, tirolski, goriško - gradiščanski na 3. februarja; nižje avstrijski pa 4. februarja; kranjski na 5. februarja; predarelski, solnogra-ški, tržaški in bukovinski ne bodo v najkrajšem času sklicani, ker so ti deželni zbori že v zadnjem zasedanju rešili vse važnejše predloge. Čas sklicanja štajerskega deželnega zbora še ni določen, ker to od-visi od tega, če bodo imela pogajanja glede delovanje kakšne pozitivne vspehe. Isto je z dalmatinskim deželnim zborom, čigar sklicanje je odvisno od tega, če se posreči dobiti večino za nameravano volilno reformo. Istrski deželni zbor je istočasno razpuščen, ker že celo vrsto let ni mogel delovati, in nove volitve imajo omogočiti, da se vstvari možnost akcije za sporazum. Na šolskem polju se je že preje dosegel precejšnji sporazum in novi deželni zbor pride tudi na drugih poljih do pozitivnega vspeha. OBRESTNA MERA NA FRANCOSKEM IN ANGLEŠKEM ZNIŽANA. London, 29. januarja. Angleška banka je zopet znižala obrestno mero za en procent; obrestna mera sedaj znaša na Angleškem 3%. Pariz, 29. januarja. Francoska banka je znižala obrestno mero ua pol procenta. Obrestna mera znaša 3 in pol procenta. (In Avstrija!) Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plaču jeio vnaprej; zunanji Inscrcnti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Radi drugega podjetja prodam krojaško obrt v Ljubljani, z vsem inventarjem za 1200 K, za 600 K lahko eno leto počakam. Naslov v »Prvi anončni pisarni«. 1493-15 Mesarji, pozor! Kupi se vsaka množina zdravih svežih, dobro očiščenih in izkuhanih volovskih gobcev. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«. 1486-4 Išče se nemeblovana soba za 1. maj. Ponudbe na »Prvo ationčno pisarno«. 1501-1 Proda se salonska obleka srednje velikosti. Naslov v »Prvi anonč-ni pisarni«. 1503-2 I. iriištffl hiš. posestnikov vabi svoje člane na občni zbor kateri se vrši 1. svečana t. I. ob 10. uri dopoldne v mali dvorani hotela „UNION“. Pozor! HPctzicrl 50.000 parov čevljev, 4 pare čevljev za samo K 9'—. Radi plačilnih težkoč več velikih tovarn se mi je naročilo prodati veliko množino čevljev nizko pod izdelovalno ceno. Prodam zato vsakomur 2 para moških in 2 paia ženskih čevljev na zadrgo, rjavih ali črnih, galoširane z močno zbitimi podplati, usnje elegantno in najnovejša oblika. Velikost v cm ali številka. Vsi 4 pari stanejo samo K 9—. Razpošilja po povzetju. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj. N. DYM, Krakovo 28, Šw. Stanislaw 2. Proda se ali pa da v najem posestvo obstoječe iz mlina, žage na turbino, njiv, travnikov in gozdov v prijaznem kraju, pol ure oddaljenem od nove postaje Domžale-Blagovica. Žaga na turbino je popolnoma na novo vrejena ter vedno dobro zaposlena, ker je v okolici še veliko lesa. Kdor želi natančnejša pojasnila, naj vpraša pri „Prvi anončni pis. Ljubljana" pod šifro »Žaga na turbino*4. KORESPONDENCA. Živahni gospici želita korespondence z inteligentnim gospodom pod šifro »Martina« in »Vlasta«, poštnole-žeče Šmarje, Dolenjsko. 1502-2 p čemi! 710 kosov za samo K 3*75. Krasna pozlačena, 3(5 ur i'Uočc precizij-ska AnUer-ura z lepo verižico, gre na-tatifno s 3Ietno garancijo, 1 kos svilena kravata za gospodt, 1 kravatna igla iz bele masivne pale, garantirano nezlomljiva, 3 kosi finih žepnih robcev, 1 prstan za gospode z imit, dragim kamnom, I cevka za smodke, imit. jantar, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, momentni fotograf, 1 finj zobotrebec iz 4 delov, 1 damska broša „noyostJ, 1 par gumbov za manšete doublc-zlato Bldcal“ s patentno zaklopko, 1 krasen album za slike, obstoječ iz raznih najlepših slik sveta, ki sc za nje vsak zanima, 1 krasni damski vratni kolje iz oricntalsk. biserov, belo, ncrazlomljivo, 20 finih korespondenčnih predmetov in še 010 raznih predmetov, ki so v hiši zelo potrebni, vse skupaj z uro, ki jc sama vredna tega denarja, velja le K 3'7o. Pošilja po povzetju cksportna trgovina „Lvu«re“ F. Windisch, Krakau štev. M/22. NB. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. PcHK' , SANATORIUM • EMONA I l ZA-NatRANJP -IM-K1RI1RG1CNE • BOLEZNI. M ■ PORODNIŠNICA. jJUBLtJANA 1 SEF- /±)F?AVNTr\: PRH-! IA-KOMENSKEGA'ULICA-4 mrh D» FR DERGANC \\ Trst! Stalinu itol Trsti Naznanjam vljudno p. t. občinstvu, da sem zopet otvoril svoj iHBffet v ulici Moli n plccol«* štev. i0 ter se vsem cenjenim gostom priporočam DekleVH „Učitefjska tiskarna ‘ v Ljubljani registrovana zadruga z omejeno zavezo se priporoča slavnim posojilnicam, hranilnicam in drugim denarnim in gospodarskim zavodom za naročila v tisk in vseh drugih tiskovin. — Delo izvrši priznano solidno, natančno in po najnižjih cenah. 5? Dober cen premog vseh vrst prodaja Fran Uher, špediter Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. Koks. i Telefon. | Briketi. Radi prešle sezije se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-‘ . ' . Žanih cenah. . ' . Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Aleslni trg 5.-6. v ______ =j Sladin! največji dobrotnik! jrnjt dosežejo, dobe tisti, ki namesto kave, čaja, kakava, sladne IVI\1 Jokave, somatose, sauatogen, redilne soli -- zajutrkujejo, ju-a t žnajo ,.Sladin“, to je dr. pl. Trnkoczyja slatini IVI \J v/ I ca, j. Prihrani se % mleka in polovica sladkorja. Prihrani nrf'*T> A \T Tl? I se 50% pri denarju v gospodinjstvu. Priporoča Ali It A V J Hi S se posebno vsakemu bolniku, rcconvalescentom, K A0I DDIUD A XTIT A I nervoznim, malokrvnitn itd. Ptipo-OU o i llinilAIN i\A • roča se dojenčkom in otrokom XT A TRAT 1