Precenitev konja. U d i. — Pri konju govorimo o prednjih in zadnjih udih. Na prednjih nogah leži še, ako konj stoji, čez polovico njegove teže; ako teče, poaebno še, če teče vakok, v dirki in kedar skoči, postane sunljej naglosti, v kateri se truplo giba in se v časih nese precejšnjo težo jezdečevo, — tak sunljaj, pravimo, ki ga imajo izdržati prednji udi, postane lehko sila močan. Le-ti udi nosijo v tacem trenotju še več, kakor celo težo trupla, kedar je na miru. Na to. kaki so prednji udje konja. pride tedaj največ, posebno pri konjih za jahanje. V tem, ko prednje noge v raznih hojah vzprejemajo težo, kakor jo hoja nanese. leži na zadnjib celo gibanje in obračanje. Iz tega se razvidi, da imajo zadnji udi več dela, kakor prednji. Za to pa 30 tudi v mocni zvezi s brbtiščem, imajo trdniše mušice, krepkejše koati in člene. Leti so pa še med seboj v neki zvezi, nekam v vogel. Vsled tega pa se pri vsakem gibanju postavijo tako, da še neso zadnji del trupla. Prednji udje so s prsmi v zvezi. toda samo po mušicab in kitafi. tilnik pa visi nekako med njimi. Z njim so torej v pojenljivi zvezi in tako je tudi prav, kajti sicer bi konj ne mogel skočiti, ali ko bi poskusil, prec bi si kaj oškodil pa tudi kite in mušice bi si nategnil. Kolikor prednji nogi stojite doli proato od tilnika, ste bolj ravni in to odgovarja namenu, ki ga imate, zakaj oni ate podpora za truplo. Le spodaj od členkov pri kopitu so udi nekam zaviti ter ne gredo več v ravni črti. Pleča. — Ime pleča pomeni v navadnem življenju celi del sprednjih nog, ki se naalanja na prsi. Ali to ni prav, kajti ta cela stran ima dva važna dela, namreč pleče z njeno platjo in gornje rame z njegovo kostjo ali s poprečnjo kostjo. — Oba dela veže plečni členek. Ako primerjamo konjsko nogo s človeško roko, to je pri konju cela noga do lakta prirasena na tilnik. Pleča vežejo trdne mušice, ki se začno na spodnji strani plečetove plati, s premi in ono seže doli do plečne kosti. Gibajo se pleča v obče poprečno, tako, kakor minota pri uri. Z rebri je pleče tako zvezano, da ae giblje, čejetreba, tudi nazaj in naprej in še celo doli precej lebko. To, ali se giblje pleoe več ali manj, zaznamlja se s ,,prostimi pleči" in z rzvezanimi pleči". Vendar ae to ime več obsega, namreč gibanje celega gorenjega ramena Nihče ne more dobro presoditi gibanja, ako pri konju ne pozna teh udov do dobra Ne pride pa vselej na to, kako je pleee in kako leži, ampak kako se giblje. Navada stori tu veliko. Različno je pleče pri konju, ali po njem vzame se tudi ležje za eno ali drugo rabo. Konj za jahanje ali za lebko vožnjo ali za težko vožnjo — to ti je velik razloček. Če pleča dobro leže, prav je to pri vseh konjib, toda pri konju za težko vožnjo mora pa to biti, kako bi sicer homot nosil ? Konj za jahanje rabi pleča, ki so malo nagnjena, a ne preveč, ker mu to nošo kazi. Dolgo pleče je dobro, ker daje več pro8*tora mušicam ter konj tako dalje zdrži. Mesnato pleče ni dobro, tudi sloko ne, tako nekako srednje meso na njem dohaja mu najbolje. Pri plemenitih konjih je debelo, meanato pleee napaka ali isto tako je z golim praznim plečem. ,,Nategnjeno pleče" ae pravi, ako pregibni členki stoje prek prvega rebra. ,,Lab.no pleie" je, če ae upogiba, ,,zvezano" pa je, ako izda njegovo gibanje premalo, ter poataja hoja kratka. ,,Strmo pleče" je v zvezi s tilnikom in s prami ter tudi ta dela nista vzraatla. Ono je praviloma kratko in dela vzdiganje nog težko ter hodi 8 tacim konj le težko, bodi že katerakoli hoja. Vrliu tega tudi ne lomi sunkov zadosta in zato trpe mušice in kite v nogab. Na takem konju se ne jaha leliko in ee kdo ga jaba, kmalu se utrudi. Gornje rame. — Kedaj leži gornje rame prav? Pri tem pride na to, kaka da so rebra in kako da so se mušice vtrdile. Najbolja lega teh ramen je, ako so v pravem voglu s pleči. Ce je pa tudi več ali manj nagnjeno, ne atori še veliko. (DaJje prih.)