Nove šolske zgradbe Moderna Šola je sinteza sestavljenk: moderne pedagoške metode, moderne gradberie tehnike, higiene in ekonomije. Z navedenim izrekom prnašamo nove zahteve na pedagoga, arhitekta, higienika in gospodarja. Pra-vilna zveza teh sestavljenk nam da rezultat nove moderne šole. Šolska zgradba, ki ne ugodi eni teh zahtev, ali pa ne ustreza popolhoma vsem zahtevam, ni današnja šola ali nc bi smela nositi letnice 1933. Splošna higienična pravila, ako žc niso v zVezi z razvojem stavbenega gradiva in konštrukcije, se dado natančno prirediti in tem zahtevam ugoditi. Stavbna tehnika pa je ravno tako, kakor pedagogika v neprestanem razvoju in prinaša vedno nove konštrukcije in detajle. Zato se danes še ne da natančno ugotoviti, kakšen naj bo popolnoma določen in edino pravilen tip nove vzorne šole. Doslej srečavamo le take slučaje, kjer so bile šole z zunanjim vplivom novih tehniških napredkov in z zdravimi načeli moderne arhitekture dovršene v toliko, da so dobile pravilno obliko, bodisi s pridobitvijo zaželjene fasade, z dovršenostjo konštrukcij, z modernimi higieničnimi napravami in z novodobnim materalom. Zunanje lice novodobne šole se bistveno razlikuje od stare šole. Arhitektom pač manjkajo utemeljena pedagoška pravila glede notranje ureditve nove šole. Pri tem se je predvsem ozirati na pedagoSke in praktične strani ter na sestavno centralno skupno delo pedagoga in arhitekta. Jasno je, da so stvarne besede higienika neobhodno potrebne, prav tako je tudi mnenje gospodarja praktika upoštevanja vredno. V polpretekli dobi so bile zidane šole brez pravega umetniškega okusa in brez praktične in higienične izvršbe. Dolga in ozka oblika učilnic je tip te dobe. Take učilnice so zagovarjali na ta način, da je s pomočjo podolgovate učilnice omogočen dostop svetlobe vsem učencem po vsej učilnici. V današnji, dobi pa omogočajo pristop svelobe velika in obširna okna ter razno moderno premakljivo pohištvo. Starfe telovadnice so predrage; prenapolnjene so mnogokrat z nepotrebnim dragim orodjem, dočim nas novi telesno-vzgojni nazori silijo, da upoštevamo le enostavne telovadnice. Kar velja za telovadnice, velja tudi za razne kabinete, hodnike, i. t. d. Pri novih načrtih in pr', novodobnem tehniškem ustroju šole ni samo možnost, marveč tudi nujna potreba zaradi zdravja otroka in njegovih raznih potreb pričleniti k učilnici tudi nove elemente, kakor dvorano za razne proslave in svečanosti, čitalnico, delavnico, kopalnice, terase, vrt, dvorišče in igrišče in podobno. Jasno je, da ni pravilno omejiti otroka samo na učilnico, hodnik ali nezadostno, včasih samo poletno telovadnico. Dalje je tudi nujno potrebno nvsliti na socialno ureditev šole, to se pravi, da naj ima šola kuhinjo, dalje skupno sobo ali otroško posvetovalnico, kjer se lahko učenci popolnoma svobodno zbirajo, daije potrebe raznih kulturnih ustanov. Taka društva so iz nedostatka prostorov uporabljala čestokrat šolske učiln:ce za svoje namene; na ta način pač niso prispevala k redni higieni in redu v šoli. Zato bi bilo neobhodno potrebno izdati posebno knjigo, ki. bi vsebovala vse detajle glede konštrukcije, materiala in tehniških nasvetov za zidanje šol, Ta knjiga naj bi vsebovala tudi razne arhitektske črteže in škice s podrobnim pop^som, tako, da bi jih interesenti lahko uporabljali. Jasno je, da bi bila taka knjiga elabdrat le daljšega skupnega študija arhitekta in pedagoga. Razni učiteljski strokovni časopis' in Iisti prinašajo slike in vedno zelo zadovoljive vesti o dovršenih novih šolskih stavbah. Krifike pa ni riikjer. Ravno to je pa napačno. Poznamo izrek, ki pravi, da ima vsaka stvar svojo dobro in slabo stran. Pri vsaki novi zgradbi. naj bi se poleg dobrin določile tudi pomanjkljivosti, ki bi pri drugi zgradbi odpadle. Le na ta riačin bomo prišli pri šolskih zgradbah do pravega in smotrnega konca. Očitno je, da morajo sodelovati pri tem delu inženjerji, strokovnjaki in higieniki. Prav tako ne moremo šolo ocenjevati po njeni ceni. Ekonomija je dandanes splošna zahteva, ki naj se nanaša na vsakogar, v našem slučaju torej na graditelja. Draga šola še ni neekonomična, ker je draga. Ako se zviša stavbni račun z modernimil okni, s centralno kurjavo, kopališčem i. t. d., se zviša trajna Vrednost šole. Šola v kraju, ki je obdan od gozdov, bo cenejša nego ona v mestu, katero je potrebno oskrbeti z raznimi terasami in vrtom za tuberkulozne. Ako danes pri tem ali onem delu šolske zgradbe prihranimo večjo ali manjšo vsoto denarja, mogoče, da bomo morali jutri s podvojenb ali celo potrojeno vrednostjo nadomestiti ta nedostatdk. Gotovo pa je, da se da na raznih fasadah, nepotrebnih balustradah, stolpih in stebrih prihraniti velike vsote denarja. O tem bi se dalo še mnogo, mnogo govoriti. Zato se držimo načela: Kjer je potrebno, štedimo, kar je pa nujno in neobhodno potrebno, storimo tako, da bo imelo trajno vrednost! Kot najvažnejši pogoji za zidanje modernih šolskih poslopij naj velja sledeče: Potreba za najožje sodelovanje pedagoga, arhitekta in higienika. Objektivna kritika — že postavljenih zgradb. Potrebni razgovori o raznih stavbeno pedagoških vprašanjih. kakor: razni sistemi šol; šole v mestu, na deželi, na prostem; šole za defektno deco; situiranje šole v mestu in na deželi; razlika med mestno in podeželsko šolo; moderna tclovadnica, učilnica, garderoba, kabineti, i. t. d. ter njihova vzajemna odvisnost; socialne in kulturne potrebe otroka in občinstva v šoli. Navedene besede ne veljajo samo nam 'učiteljem, marveč tudi arhitektom, staršem, občinstvu, šolskim uradom, zdravnikom in socialnim delavcem. Zato je potrebno tudi v tem pogledu skupno delo, sporazumljenje in mnogo dobre volje, kar bo koristilo našemu narodu. Da bi se pa dale današnje stare šolske zgradbe prilagoditi modernim zahtevam, t. j. oskrbeti šole z najpotrebnejšimi arhitektonskimi, pedagoškimi in zdravstvenimi napravami, je popolnoma jasno. Le mačeha kriza ne dopušča takih sprememb in počakajmo še nekoliko časa s tem vprašanjem, da se razmere izboljšajo, nakar bomo o tem vprašanju obširneje debatirati. V. K.