štev. 25 CENA 20 DIN Ptuj, dne 7, julija 1961 Letnik XIY Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja izdaja »Ptujski tednflta, zavod s samostojnim finansiranjem. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Uredništvo in u|M-ava Ptuj. Lackova 8 Telefon 156, čekovni raéun pri Narodni banki Ptuj št 604-19-3-206 Rokopisov ne vraćamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naroènurta za tuzemstvo 1000 dm, za inoz'msitvo Veličastna centralna proslava 20-letnice vstaje v Titovem Užicu Letošnji dan borca smo v na- ši domovini preživeli v poseb- nem razpoloženju. Prišel in minil je v znamenju 20-letnice vstaje naših narodov proti oku- patorju. 20-letnice začetka re- volucije jugoslovanskih naro- doy za svobodo, mir in socia- lizem. Tega dne je bila v Titovem Užicu vsedržavna proslava za- četka vstaje in revolucije ob navzočnosti 200.000 prebivalcev in predsednika republike Tita. V tem mestu je zaživela jeseni leta 1441 »užiška republika« — PRED DVAJSETIMI LETT SO NAJBOLIšI ST\0\T I\ HČE- RE NAŠIH NARODOV ZAČELI S KRVJO IN ŽIVLJENJI PI- SATI NAJSVETLEJŠE STRANI NAŠE ZGODOVINE Dvajset let je minilo od ti- stih dni, ko so najboljši sinovi in hčere naših narodov začeli s svojo krvjo in življenji pisati najsvetlejše strani naše zgixlo- rine. To so veliki, zgodovinski dnevi, ki so udeležencem teh dogodkov in sodobnikom v ži- vem spominu. S])omini nanje bodo prehajali iz roda v rod in boiio budili v njih občutek ponosa. Slavna pretekloíít bo zgled novim generacijam, kako eo narodi majhne države, trdno odločeni, da za ceno največjih ž>rtev branijo svojo državo in svojo svobodo, bili pripravljeni raje umreti, kot pa da bi su- ženjsko klonili pred fašistični- mi osvajalci. Tudi danes, ko z nekaterih strani ponovno po- skušajo zmanjšati veličino teh dni in let in poilcenjevati žrtve, ki so padle na teh tleh in ši- rom po naši deželi, izmučeni v hudi štiriletni vojni, veje iz teh strani naše zgodovine velika in močna resnica, ki je ni mogoče z ničimer prikriti niti zmanj- šati. Kaj pomeni za narode naše države ta dvajsetletnica osvo- boflilnega boja in ljudske re- volucije, ki jo proslavljamo? Ce gledamo časovno, dvajset let v življenju naroda ni mno- go, kajti narodi žive stoletja, tisoče let. Za našo državo, za naše narode pa pomeni l(di dvajset let zgodovinsko prelom- nico v življenju, preporod, novo obdobje, ki odpira tudi nove vidike ili največje možnosti za vsestranski razvoj vseh ljud- skih sil v novi. swinlistièui (Irii/bi. Naši narodi so pod vodstvom Komunistične parlije Jugosla- Л"1је vzeli v najtežjih urah svo-* jo usodo v svoje roke. To so bile usodne ure za našo deželo, to so bili dnevi, ko je šlo za biti ali ne biti v neenakoprav- nem boju z najmračnejšimi si- lami, ki jih je svet doslej spo- znal. Jugoslavija je dočakala faši- stično agresijo v zelo težavnili razmerah notranje narodnostne razcepljenosti, ki je zaradi pro- tiljudske politike reakcionarniii režimov pred začetkom vojne že dosegla svoj višek. C>ospo- darski položaj dežele je bil prav tako težaven: predvojna Jugoslavija, stalno odvisna od raznih tujih finančnih krogov, ki so ropali naša nacionalna bogastva, je liila dejansko v polkolonialni-m položaju. Zuna- nja p()lilikii neljudskih reži- mov, omahljiva po svojem zna- čaju, se je pov(v.ovala zdaj / Pno zdaj z drugo zćihodnn drža- vo, (hhkier se na koncu ni do- končno ojiredelila za fašistične sile osi in se povezala z njimi. Nacionalna mržnja, ki so j<> Umetno podpihovali, nacional- na nasprotja, ki so jih umetno povzrwali v dvajsetih letih vladavine protiljudskih reži- mov, pri vsem tem pa tudi ne- fivirano delovanje pete kolone, v deželi in od zunaj, vse to je ^ vsemi drugimi negativnimi ^Ifimenti vred povzročilo, da je f>il^ predvojna Jugoslavija v obrambnem pogledu popolnoma nespodobna. V tem je bil de- jansko eden poglavitnih vzro- edini svetel otok svobode v rjavem fašističnem morju su- žeujstva hitlerjevsko-musolini- jevske strahovlade. Tu je bil sedež vrhovnega štaba narod- noosvoboflilne vojske in parti- zanskih odredov Jugoslavije in to mesto je bilo prizorišče veli- častne proslave začetka boja za našo svobodo. Proslava se je začela ob 11. uri. Nekaj minut pozneje je spregovoril, burno pozdravljen od nepregledne množice, pred- sednik Tito. Mod drugim je de- jal: kov, da sta tudi ta za življenje nesposobna versajska tvorlsa in njena vojska razpadli pod udar- ci fašistične agresije v pičlih desetih dneh. Vse to je agre- sorjem omogočilo, da so v tako kratkem času zasedli vso de- želo in da so si ustvarili močno potlporo v jieti koloni in raznili kvislingili. J ugosloN anski narodi torej v teh težavnih urah niso imeli opraviti samo z zunanjimi sovražniki — silami Nemčije in Italije, ki so jim .Madžarska. Romunija in Bolgarija poma- gale zasužnjiti našo deželo — am()ak tudi z notranjimi so- vražniki, izdajalci, kol so bili Paveličevi ustaši. nedičevci, Rupnikovi bfdogardisti, Ijoti- čevci, četniki in drugi, ki so se vdinjali okupii lor j n proti na- šim narodom. kiHMuni^-tična partija Jugo- >lavij(\ čeprav je ilegalno de- lala v najtežjih razmerah, si j( vrsto let pred drugo svetovno vojno vztrajno prizadevala str- niti vse napredne sile v boju proti terhinjim reakcionarnim režimom in njihovi politiki. \ boju za boljše življenjske- ]uy- goje delavskega razreda, v boju proti razpihovanju medseboj- nega nacionalnega sovraštva, v boju za čvrsio enotnost svojih vrst itd. V letih, ko je bila dru- ga svetovna vojna že pred \rati. v času, ko so fašistične horde začele svoj zmagoviti osvajal ni pohod v Evropi, pri čemer so osvajale eno deželo za drugo, j p naša Partija brez omahova- nja uveljavila odločne ukrepe za mobilizacijo ljudskih množic proti tej največji nevarnosti, ki je zagrozila tudi Jugoslaviji. Naša Partija je že pred vojnoj uveljavila praktične vojaške in druge ukrepe za primer napada agresorjev na našo deželo. Pokazalo se je, da je bilo to pravilno. Naša Partija je pra- vočasno zaslutila dogodke in je pri tem, ko je delovala si- rom po Jugoslaviji, ukrenila vse. kar je bilo v njeni moči in kar je bila njena dolžnost, da bi čimprej pripravila ljud- stvo in ga povedla v boj proti okupatorju. Naša vstaja je imela torej od vsega začetka organiziran in splošno jugoslo- vanski značaj, ne pa nekakšen spontan in lokalističen značaj, v tej ali oni pokrajini. Tu ne gre niti za to, kje se je vstaja najprej začela: njen začetek in kraj je določila Komunistična partija Jugoslavije — in samo to je zgodovinska resnica. Seveda je bjla odločitev o vstaji ljudstva in oboroženem boju proti močnemu vojaškemu aparatu okupatorja toliko te- žavnejša. ker sta bila v tistem času ilitler in Mussolini, sku- paj s svojimi sateliti, na višku svoje moči. Hitler, ki je osvojil skoraj vso Evr0f)o, davečo se v fašističnem mraku in terorju, je bil 22. junija pripravljen za napad na Sovjetsko zvezo s si- lami, ki so po najnovejših po- datkih štele skupaj kakih 1^0 nemških in satelitskih divizij. Nacistični .Nemčiji so se v tem iohotlu pridružile Romunija, "^inska in .Madžarska, pozneje pa fašistična Italija in satelita Franco in Pa velie. Nagli i)ro<' r fašističnih divizij globoko na sovjetsko oz(>mlje je vzbud' v tem času v zasužnjeni Evropi največji strah pred natlaljnjimi zmagami fašizma. Ko je naša Partija objavihi razglas in pozvala ljudstvo na vstajo, je že takoj na začetku določila tudi značaj nai^ega osvobodilnega boja. Osvobodil- ni boj je dobil splošnoljiidsko obeležje. Na boj proti okupa- torju, za osvobmlitev dežele, je Partija pozvala vse poštene ro- doljube, ne glede na njihovo razredno pripadnost. Zadani so bili naslednji osnovni cilji boja: preprečiti bratomorni boj. ures- ničiti bratstvo in piiotnost. osvoboditi deželo okupatorja. Naša strategija in taktika na začetku vstaje sta bili, da širom po deželi ustanavljamo parti- zanske odrede, manjše diver- zantske skupine in svobodna ozemlja. Naš cilj tedaj pa je bil, da uničujemo vse. kar bi lahko koristilo okupatorjem za I ^spešno vojskovanje proti na- šemu ljudstvu in proti Sovjet- ski z\ezi in drugim zaveznikom. Razen tega smo si zadali nalo- go, da je treba glede na izdaj- stvo starega državnega aparata uničevati ostanke bivše držav- ne administracije, ki so služili okupatorju, in namesto orga- nov prejšnje oblasti ustanav- ljati nove organe ljudske obla- sti: narodnoosvobodilne odbore, ki so imeli nalogo, da predvsem sikrbe tudi za preskrbo oboro- ženih enot in za pravilno ure- ditev celotnega življenja na osvobojenih ozemljih. Kako pa je reakcionarni bur- žoazni razred obravnaval revo- lucionarni osvobodilni boj ju- goslovanskih narodov? Velika večina buržoazije in reakcije sploh se je takoj na začetku opredelila za izdajalsko vlogo okupatorjevega pomagača v bo- ju proti ljudstvu. Buržoazija je upala, da bo tako, z naslonitvi- jo na okupatorja, ohranila svo- je razredne pozicije in intercre. -Zavoljo tega je izdala koristi dežele in ni samo okupatorja moralno podpirala, ampak je tudi ustanavljala oborožene sil'" za boj proti lastnemu ljudstvu, ki se je dvignilo proti okupu torju. Takoj v začetku se j' torej oozdrnvni nagovor pa je imel tov. Jože Brat ina. ki je zaželel dobrodošlico vsem, predvsem pa gostom iz Mari- bora, Prižgan je bil velik kres. medtem ko je oddelek predvo- jaške vzgoje odnesel dva ven- ca na grob padlih borcev na ptujskem jiokopališču. Na slavnostneiu odru je bila zbra- na večina pujskih političnih in upravnih funkcionarjev na- kar je tov. Bračič spregovoril o pomenu praznovanja. Med drtigim je rekel: »Po- glejmo nazaj v preteklost, ko se spominjamo težkih časov druge s\«'to\ne лојпе in časov velikega napredka od 194Ï. leta pa do danes. Dan borca je dan vere v zmagt» ideje pravega so- cializma in humanizma. Spom- nimo se 1941. leta. ko so bili naši narodi predani .\«>mcem na niilosl in nemilost, kajti obrambna sila bivše države je hila strta in k») je v najtežjih trenutkih Komunistična partija pod vodstvom tovariša Tita or- ganizirala po vsej državi ljud- stvo k vstaji proti faši/niH. pro- ti zatiranju, proti suženjstvu. Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije je slal pred težko nalogo. Oborožena vsta- ja se je najprej začela v Sr- biji — Г. julija — šest dni po- zneje v črni gori. 22. julija v Sloveniji. 2". julija na Hrva- škem in 11. septembra se spo- minjamo vstaje v Makedoniji. Povsod po Jugoslaviji se je pri- čel boj za svobodo, kajti stra- hote, ki so jih Nemci |)očenjnli, so bile nečloveške. Koliko lju- di so odpeljali v taborišča, ko- liko so jih pobili kot talce, ko- liko so jih izselili, ker so ho- teli našo deželo zase. Sprva so bili uspehi partizanskih odre- dov redkejši, pozneje pa so prešli v vsenaroden upor pro- ti okupatorju. Partizanska voj- ska je osvobodila kos za ko- som naše domovine, dokler ni 194S pregnala zadnjih nemških oddelkov iz Jugoslavije. Začne se novo življenje za narode v naši državi. Toda svobodo je bila drago plačana, kajti pre- mnogi so darovali svoja življe- nja za svobodo, ki jo danes uživamo.« V spomin na padle žrtve je tov. Bračič pozval pri- sotne k enominutnem molku, nakar je nadaljeval: (Nadaljevanje na str. 3) PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 7, JUaiJA 1961 (Nadaljevanje s 1. strani) štabov za posamezne pokrajino, so naši odredi v srditih bojih osvobodili celo vrsto mest v za- hodni Srbiji. 24. septembra pa je bilo osvobojeno tudi Užice in Vrhovni štab in Ontralni komite sta se preselila v to zgodovinsko mesto. V prvi ofenzivi, ki se je tako začela proti našemu svobodne- mu ozemlju v zahodni Srbiji, so se zbirale iz meseca v mesec čedalje številnejše sile okupa- torjev in domačih izdajalcev, Ijotićevcev. nedićevcev. ustašev in četnikov. Draža Miliajlović, ki je v začetku septembra skle- nil z Nedićem sporazum o skupnem boju proti partizanom in dobil od njega denarno po- moč, se je tako s svojimi čet- niki vdinjal okupatorju. Naš položaj na osvobojenem ozem- lju v zahodni Srbiji in tu v Užicu je postajal čedalje težji. Boji so bili čedalje srditejši in morali smo misliti na umik iz Srbije. , Toda obdobje dobrih treh mesecev od osvoboditve Krupnja do našega umika iz Užica in tega dela Srbije konec novembra je bilo ogromnega, neprecenljivega pomena za ves naš nadaljnji boj. Boj, ki je ilamenel tudi v Crni gori, v 3osDÌ in Hercegovini, v Hrvat- ski in v Sloveniji, je dobival čedalje bolj množičen značaj. V ljudi se je vračalo zaupanje v nezlomljivo moč ljudstva, ki je v boju za svobodo in lepšo prihodnost spet našlo sebe. Iz- guba svobodnega ozemlja v za- hodni Srbiji je bila samo epi- zoda našega dolgega boja, v katerem smo široni po deželi, tedaj iu pozneje, začasno iz- gubljali ali osvajali vedno nova svobodna ozemlja. Ofenzive so- vražnikov in naše protiofenzive so se izmenoma vrstile druga za drugo iz leta v leto — od enega do drugega kraja naše dežele. V tem boju so padali deset tisoči in sto tisoči hero- jev, toda na poteh vojne, na- močenih z njihovo krvjo, so vedno vstajali desettisoči in stotisc>či novih borcev. Val re- volucije je močno in nezadrž o nosil naše narode naprej, in odpiral pred njimi nova, svetla obzorja. In ko se danes, na ta veliki dan in na tem kraju spominja- mo žrtev, ki so jih ¡jrispevali v tem delu naše dežele, se hkrati s pieteto spominjamo tudi vseh tistih drugih hrabrih sinov in hčera na.šdi narodov, ki so širom po naši deželi vzi- dali svoja življenja v temelje te čvrste in enotne skupnosti — nove, scK'ialistične Jugosla- vije. Naši narodi ne bcnlo ni- koli pozabili najtežjih ur svoje zgodovine, nad 1,700.000 naših mož, žensk in otrok, padlih v ognju vojne in v taboriščih smrti, oropanih, požganih in razdejanih vasi in mest, opu- stošenih in uničenih tovarn, že- leznic, cest in polj. Naši narodi ne bodo nikoli pozabili najbolj krvave poti v svoji zgodovini in si bodo z vsemi svojimi moč- mi prizadevali, da se takšna in še strašnejša trpljenja ljudi v novi vojni ne bi nikoli več po- novila ne pri nas ne na svetu. orožji: in dr iga sred- stva za bo) smo si vzkli od sovražnika V razmerah, v katerih smo mi bojevali narodnoosvobodilni boj. je naš prispevek k splošni zavezniški stvari posebne vred- nosti. Ta boj smo bojevali zno- traj fašistične trdnjave, brez tovarn, orožja in skladišč v de- želi sami — če izvzamemo v za- četku boja tovarno lahkega orožja v 1'žicu — in brez ma- terialne |)oinoči ckI zunaj vse do leta 1944. Orožje in druga sredstva za boj smo si vzeli od sovražnika. Kakih osem sto ti- soč naših borcev — ki so d<>- bojevali vojno v naši deželi leta 1945 in so samo v zaključ- nih operacijah ujeli nad 200.000 sovražilih vojakov — je imelo orožje, ki so ga v glavnem os\o- jili v boju. In ne samo, da do leta 1944 nismo dobivah nobene pomoči od zunaj, ampak so nam od zunaj med bojem po- vzročali tudi razne težave. Naj omenim tu samo en primer. Begunska vlada je s pomočjo nekaterih zahodnih krogov sko- raj dve leti z raznimi spletka- mi in lažmi slepila svet o de- janskem položaju v naši de- želi, govoreč o dozdevnem l>oju četnikov proti okupati^rjem, za- molčala pa je in napadala res- nični l>oj ljudstva s Komuni- stično partijo na čelu. V vsak- danjih luiilih bitkah je bilo treba s krvjo pisati resnico o našem boju, ki je vendarle ])го- drla izven naše dežele — in svet je občudoval uspehe naših borcev, naše narodnoosvobodil- ne vojske. Ves svet je v našem |)rimeru jasno videl, da je volja golorokega ljudstva po svobod- nem in novem življenju, pod vorlstvom najzavednejših revo- lucionarnih sil, močnejša tudi od najmodernejšega orožja v rokah najkrutejših osvajalcev. Kateri (dementi so vse zago- tovili naše uspehe med težav- nim štiriletnim bojem, je na- šim narodom znano. Morda i)a ne bo odveč, da opozorim na to tudi nekatere ljudi izven na- še dežele, ki so pripravljeni to ne samo pozabiti, ampak tudi podcenjevati, nekateri od njih pa celo na razne načine pačijo zgodovinska dejstva iz naše krvave epo¡)eje. Predvsem smo pravilno za- stavili osnovni cilj osvoliodil- nega boja: ne sanif) osvoboditi deželo okupatorja. am])ak ustvariti tudi nov družbeni si- stem, ki je с(ч1а1је bolj dozore- val v zavesti najširših ljudskih množic. Naši narodi so v praksi"* spoznali, občutili so na' lastni koži, v čem so glavni vzroki tragedije, ki je doletela pred- vojno Jugoslavijo. Drug važen element je bil v tem. da so bili pravilno postav- ljeni odnosi med raznimi na- rodnostmi v no\i Jugoslaviji, ¡II pa v vztrajnem zavzemanju za uresničitev in stalno krepi- tev bratstva in enotnosti. Zelo važen je bil tudi usne- šen boj proti okupatorju; v tem boju trenutni porazi niso imeli kakega močnejšega vpliva in niso izpodkopavali morale. Sam odnos naše narodnoosvobodil- ne vojske do ljudstva je bil pravilno postavljen: naša voj- ska je bila prava ljudska voj- ska, ki je ščitila in spoštovala tako imetje ljudi kot človeko- vo osebnost. konstruktivnih načel, ki lahko človeštvu zagotovo mir in i>lo- dno sodelovanje. Zaradi takšnega našega ne- odvisnega stališča iu odkritega navajanja raznih negativnih elementov, ki zaostrujejo med- narodni položaj, so nas pogo- sto napadali z ra/nih strani in nam prizadeli nemajhno go^^po- darsko iu druge škode, l'oda ugled Jugoslavije je zaradi tega satno še bolj zrasel. i)osebno med afriškimi, azijskimi in drugimi državami, zlasti pa med ti^'timi. ki niso vezam; na bloke. Dovolite mi, tovariši in tova- rišice, da povem nekaj o tem, v čem so pravzaprav korenine tako napetega položaja v svetu, ki še zmeraj zastruplja med- narcKlne odnose in zaradi mož- nih posledic povzroča zaskrb- ljenost na svetu. Danes je vsakomur na svetu dobro znano, katere so najbolj nevralgične toč'ke. odnosno ža- rišča, ki bi lahko privedla do ponovnega splošnega medna- rodnega spopada. Toda da bi videli, kako je do tega prišlo in v čem je bistvo spornih ]^ro- blemov, je treba najiraviti ana- lizo, čeprav povsem splošno. Ce se ozremo na položaj in mednarodne odnose kakršni so bili pred 22 leti, bomo vide- li, da je bil svetovni položaj v tistem času zelo podoben da- našnjemu, ali bolje rečeno, da je dandanašnji položaj zelo čen ])(>!ožaju j)re(l drugo sve- tovno vojno. Razna nasprotja med veliki- mi državami, ki so prihajala do izraza na S(>stankih Društva nanxlov. so popolnoma parali- zirala delo in privedla končno do ra/pada te organizacije. To je (>mi>g(>čilo obnavljanje re- vansJNticnih teženj Nemčiji^ in mrzlično oboroževanje in jiri- pravljanje sil osi na ilrugo svi'- tovno vojno. Kakšen odnos j)a so zavzele tedaj nekatere zahodne državne do stalno rastoče in ogrožajoče težnje nemškega militarizma, ali bolje rečeno fašizma? Z raznimi koncesijami, omahljivo politiko in celo z dajanjem ne- posretlne pomoči so omogočile krepitev militarizma v Nemčiji. Miinchenska kapitulacija in sporazum, ki je Hitlerju pustil svobiHine roke in možnost, da zavzame sosedne države, sta bila najbolj zgovorno potrdilo takšne neodločne politike: to je bil višek slepe kapitulant- ske politike do sil osi, ki so si /^.adale cilj, da osvojijo svet in da uvedejo najbolj reakcionar- ni novi red« — fašizem. Zahodne tlr/ave >^o na ta na- čin hotele odvrniti nevarnost in jo obrniti v nasprotno smer, kot udarno silo proti sociali- stični državi. Sovjetski zvezi, in istočasno dobiti /andarja za preprečevanje čedalje hitrejše- ga naraščanja naprednih gibanj v Kvropi in na svetu sploh. Toda kaj se je zgotlilo? Ta udarna sila se je obrnila naj- prej proti tistim, ki so največ pripomogli k njenemu nastan- ku, to je proti zahodnim drža- vam. Kaj ne bi bilo potrebno, da se. če to vemo, tudi danes za- mislimo nad tem, kar se sedaj dogaja, nad ponavljanjem zgo- dovine kljub očitni škodljivosti takšnih dejstev iz nedavne pre- teklosti? Kajti. Zahodno Nem- čijo ponovno mrzlično ob(.ro- žujejo spet kot nekakšno uiiar- no silo proti dozdevni komuni- stični nevarnosti. Zahodno Nem- čijo so oborožili že skoraj do zob. Prekršili so določbe pols- damskega sjioraznma in dovo- lili, da zgradi do 60.000 ton križark. a te žepne križarke so imenovali ^rušilce«. Ali niso tudi Hitlerja prav tako izpod- bujali na razne načine, naj z graditvijo dozdevnih žepnih kri/ark ustvari takšno pom'^r- sko udarno silo. ki pa je po- zneje ])riza(lela zaveznikom ve- likanske izirube na vseh mor- jih sveta. Mar je potrebna bolj- ša primerjava, s katero bi ilu- strirali slepoto današnje poli- tike'nrknterih zahfxliiih df>av. s katero .'^^ prizadevajo ustvariti tako imenovano obrambno silo v Zahodni Nemčiji? Mislim, da je vsakomur jasno, do kakšnih nedoglednih in katastrofalnih posledic lahko to privede, če se vse miroljubne sile sveta ne združijo proti nadaljnjemu ob- oroževanju sploh in proti takš- ni politiki, ki lahko človeštvo pahne v novo katastrofo. Narodnoosvobodilni odbori so odigrali med vojno veliko in važno vlogo Seveda je bilo pri vsem tem velikega pomena naše nenehno delo za ostvaritev nove, res- nične ljudske oblasti. Od vsega začetka našega revolucionarne- ga boja smo delali za to. Go- tovo se še vedno spominjate tudi raznih podrobnosti iz dela narodncmsvobodilneira txlbora Užica v letu 1941. Tako tudi v Srbiji kot v vseh drugih delih dežele so narodnoosvobodilni odbori cnligrali med vojno ve- liko in važno vlogo. Ko govo- rimo o novi ljudski obla.sti, je treba posebej poudariti zelo velik pomen AVNOJ za uspeh našega boja. Na prvem zaseda- nju AVNOJ v Bihaču so pred- stavniki ljudstva iz skoraj vseh krajev naše dežele ustvarili jedro administrativno-politične oblasti. V Jajcu, na drugem za- sedanju, ki je bilo prav tako sredi boja. s bili sprejeti še važnejši sklepi za nadaljnji razvoj nove države, ki smo io ustvarjali: ustanovljena je bila med drugim tudi prva. začasna vlada — Nacionalni ol)ja našega revolucionarnega razvoja. NA."^A DRŽAVA ZELO USPF- ŠNO SODELUJE Z VECINO DRŽAV VSEH CELIN SVETA Tovariši in tovarišice! Naša držala je v povojnem obdobju dosegla izredno velike uspehe tudi v svoji zunanji po litiki. Pri tem. ko dosledno va- ruje svojo neodvisnost in samo- stojnost v svoji zunanji |)oli- tiki. naša država zelo uspešno s(xleluje z ogromno večino dr- žav vseh celin sveta. To sode- lovanje se razvija na načelu aktivne in miroljubne koeksi- stence z vsemi državami, ne glede fioni()č nerazvitim državam, za enikopravne odnose med na- rodi in državami, velikimi in majhnimi, za pravico vsakega naríxia. da si sam upravlja, za razorožitev in prepoved atom- skih poskusov in u[)orabe tega strašnega sredstva v vojne na- mene, itd. — z vsem tem si je naša država pridobila velik ugled na svetu, in mi ta ugled izkoriščamo predvsem za to. da bi še uspešneje delovali za obrambo miru in za zmago Vojno opustošenje je še povečalo splošno zaostalost naše dežele Gospodarstvo, ki smo g^ po- dedovali, je bilo zelo zaostalo: ])redvojna Jugoslavija je bila med gospodarsko najbolj za- ostalimi državami v Evropi. Huda vojna opustošenja so še povečala to splošno zaostalost naše dežele. Naše vasi in mesta so bila razdejana in požgana. Približno polovica še tistih ma- loštevilnih in zaostalih indu- strijskih i)odjetij je bila razde- jana, ceste in železniške progi* pa so bile povsem uničene. Ko je sovražnik bežal iz dežele, je rušil mostove, poslopja in drugo, oral je železniške proge in odnesel iz dežele vse. kar je mogel. Skratka, za njim je ostalo pravo opustc^šenje. Prebivalstvo je bilo med vojno zdesetkano in zaradi ro- ldan ja okupatorjev povsem obu- božano. Približno 3.5 milijona ])rel)ivalcev je ostalo brez stre- he in brez pohištva, hudo pa so bile prizadete tudi zdrav- stvene, prosvetne, znanstvene in kulturne ustanove. Ogromno št(>vilo inxalidov in otrok brez staršev j(' bilo eden najtežjih problemov za našo ljudsko oblast, za našo mlado г(фи1)Пко. ki se je rodila iz krvi in solza, potem pa jo je bilo treba razvijati in utrjevati v potu in z odpovedovanji na- ših delovnih ljudi, in zadevala je na vse mogoče objektivne in subjektivne težave. Naša dežela, ki je dala ukmI vojno toliko človeških žrtev in utri)ela ogromno materialno škodo, po koncu vojne ni našla potrebnega razumevanja. Od skupne vojne škode, ki jo ce- nijo — računano ]io predvojni vrednosti — na kakih 4? mili- jard dolarjev, smo na račun reparacij, restitucij in terjatev dobili mani kot dva odstotka. To je seveda povečalo naše te- žave v obnovi in povojni gra- ditvi, med katerimi so bile tudi suše in druge elementarne ne- sreče v več letih po vojni, ka- kor indi vr'-ta drugih neugod- ni !i pogojes. PONOSNO LAHKO rec EMO. DA SMO premac; ALI NAI- ve( IE TEŽAVE IN ZMAííALI PRAV SPRIČO NAPOROV. VZTRAINOSTI IN VZDRŽLII- VOSTI naših DELOVNIH LJUDI Da bi čimprej premagali po- dedovano zaostalost in ustvarili pogoje za hiirejši in skladnejši razvoj vsega gospodarstva in družbe, smo v prveni obdobju posvetili največjo oo/ornost ra'voju industrije. zla«ti nje- nih temelniih panog. Začasno smo morali zato zavreti razvoj nekaterih drugih področij in })anog ter celo zboljšanje stan- darda in se začasno odpovedati zadovoljitvi raznih potreb, da bi lahko izpolnili osnovne nalo- ge. Tmla naši delovni ljudje so razumeli, da je bilo to neogib- no. V tem prvem obdobju ob- nove in izgradnje naše dežele, v katerem smo morali prema- gati številne težave, smo uve- ljavili centralistični sistem upravljanja kot tedaj edino možni način, da bi razpoložlji- va sredstva čimbolj racionalno izkoristili. Koliko truda in energije je bilo treba, da bi premagali te- žave, ki smo zadevali nanje! Mnogi naši tovariši so jirekmalu izgoreli pri tem težkem delu in še danes izgorevajo. Tovariši Boris Kidrič. Mosa Pijade. Dju- ro Salaj in mnogi drugi so od- šli od nas. ne da bi dočakali in videli nadaljnje zmage v ures- ničevanju tistega, za kar so se borili do konca življenja. Ge- neracija, ki je nosila in ki še danes nosi breme graditve naše socialistične države, je zelo za- dolžila nove, mlade generacije, ki stopajo ali Ixxlo stopile v življenje v srečnejših pogojih. Toda naš trud je bil nagra- jen. Pono'ino lahko rečemo, da smo premagali največje težave in da smo zmagali prav spričo naporov, vztrajnosti in vzdrž- ljivosti naših delovnih ljudi, naših zavednih delovnih držav- ljanov. V(dikanski uspehi, ki smo jih dosegli, so danes naj- lepši spomenik vsem tistim, ki so v novo Jugoslavijo vzidali svoja življenja, in vsem tistim, ki so v graditvi naše države dali vse iz sebe. Kateri so najbistvenejši re- zultati, ki smo jih doslej do- segli? Doslej smo v osnovi ure- dili najbolj poglavitne in naj- večje jirobleme. Dosegli smo, da je naš gosprxlarski razvoj med najhitrejšimi na svetu. Iz- vedli smo velikr* spremendie v strukturi kmetijstva in prebi- valstva, uredili smo kadrovsko vprašanje, zagotovili smo visr>- ko akumulacijo, postopno, Itxla stalno smo večali osebno po- trošnjo in zboljševali splošne življenjske jiogoje prebival- stva. Tako smo spremenili našo deželo iz industrijsko nerazvite in kmetijsko zaostal(\ kmečke države v industrijsko in agrar- no razvito državo. Hkrati s krepitvijo gospodarske mi>či države in ustvarjanjem čedalje širše materialne osnove smo razvijali tudi socialistične druž- bene Oflnose. Rezultati materialnega raz- voja se kažejo na primer v tem, da se je narodni dohodek na pr(d)ivalca naše države povečal v primerjavi s stanjem pred vojno za več kot dva in pol- krat. D(dež industrije in rudar- stva v ustvarjanju narrxln(>ga doluxlka se je i)ovečal (xl kakih 27 (xlstotkov pred vojno na pri- bližno 50 íxistotkov. Industrij- ska proizv(xliija se je povečala za štiri in polkral. kmetij'^ka proizvrxinja j)a za kakih hO (и1- stotkov. medtem ko se je hkrati povečala proizvíxlnja na o»taiih gospodarskih področjih. Bistve- no se je spremenila tudi struk- tura gospcxlarstva. materialniv Itdnučna osnova vsega gospo- darstva pa se je močno razvila. Proizvajati smo začeli vrsto iz- delkov, "ki jih |)red vojno spk.h niso proizvajali v naši deželi. Ogromna večina človeštva se ne strinja z sedanjo politiko hladne vojne Ogromna večina človeštva se boji posledic sedanjega nape- tega mednarodnega jioložaja in se ne strinja s sedanjo politiko hladne vojne in nadaljnjega |)ovečanja nezaupanja in nape- tosti v svetu. Pokazalo se je. da posamezne države, mislim na nevezane, ne morejo posa- mezno storiti nekaj učinkovif(*- ga za zboljšanje položaja, če- prav so njihova stališča še tako pravilna in aktualna; zato je potrebna enotna (xlhxna ak( ija kar največjega števila držav, ki ne pripadajo blokom — in takšen je bil tudi namen skli- canja sestanka |)re(lstavnikov izvenblokovskih držav na naj- višji ravni. Cilj sestanka voditeljev iz- venblokovskih držav je, prispe- vati največje napore, da bi pre- prečili najhujše in da bi se [>ogovorili o tem. kako priti iz slepe ulice, in omogočili kon- struktivno , urejanje raznih mednaríxinih |)roblemov. Ta -e- stanek je logična posledica rlo- vedanjega prizadevanja velikih držav, da same brez udeležbe malih in nevezanih držav ludi izven OZN uredijo najbolj bi- stvene probleme. ki stalno ogrožajo mir na svetu. Sestanek najvišjih predstav- nikov izvenblokovskih držav bo nadaljevanje tiste akcije, ki jo je začela petorica vodileljev držav na XV. zasedanju (.ene- ralne skupščine OZN in ki je v enodušno sprejeti resoluciji predstavnikov več kot 28 držav dobila vso moralno podporo. Kot je znano, so v Kairu S'klenili. da bo konferenta vo- diteljev izvenblokovskih oziro- ma nevezanih držav v naši državi. Ta odločitev je veliko priznanje vlogi Jugoslavije v njenem boju za mir in medna- rodno sodelovanje, konferenca pa bo izredno pomembna za zmago tistih načel, ki morajo omf>gočiti mir in miroljubno urejanje sipornih mednarodnih problemov. Jasno je. da imajo tudi ne- vezane države svoje posebne, specifične interese. Imajo pa ludi marsikaj, kar je izrečno ogro- ženi. Vi\¡\ največjih nevarnosti, ki stalno preli s širšim obor'>že- iiim s|)f).|)adom. je prizadeva- nje, da bi na razne načine pre- prečili odpravo kolonial iztna. .Mžirija. Kongo. Angola. Južno- afriška unija. Zahodni Irian, Laos in druga jiodobna pod- ročja so nevarna žarišča nuvili mednarodnih spop^i^çy. Lunine spremembe in vremenska napoved za čas od 15. do 22. julija 1961 Prvi krajec bo dne 21. julija ob 0,14 uri. Ves teden bo lepo in zelo vroče. - РТШ; DNE 7. JULIJA^ 1961^ FTtnSTTl TEDHIK Stran 5 Za nami je dan borca, za :ia- jni so velike svečanosti v Tiio- ^cm Užicu, kraju, ki je od- igral veliko vlogo med narod- poosvobodilnim bojem že leta 1941. Ptuj je proslavil dan bor- ca z mitingom in kresovanjem v Ljudskem vrtu, kjer je go- voril nekdanji borec NOV tov. profesor Miro Braeič, naš do- 0iačin iz Cirkulan, sedaj v Ma- riboru. Poudaril je pomen vsta- je jugoslovanskih narodov pro- ti oku|)atorju in pokazal v tehtnih besedah našo revolu- cionarno pot v sociidizem v po- vojnih letih. Ko je za nami že del letoš- njih slavnosti v čast velikim dogodkom iz leta 1941, je naša dolžnost, da se Tsaj v kratkih stavkih spomniuK) najvažnejših dogodkov v naèi grandiozni bojni poti k svobodi. POLETJE 1941 Domovina ječi pod fašistič- nim jarmom. Tu etrahujejo di- vizije sovražnai vojakov, zapi- rajo in morijo rodoljube. Y gozdnatih in od naselji odmak- njenih ])rede}iih naše rbmiovine se poleti 1941 irs>tanavl ja jo pr- vi partizanski odredi in zače- njajo oboroženi upor proti oku- patorju pod vrljovnim vodstvom tovariša Tita. 4. julija 1941 po- ziva CK KPJ vse jugoslovan- ske narode т oboroženo vsta- jo. ' Dne 7. jaiija 1941 se organi- zirano upro v zahodni Srbiji, 13. julija v Crni gori, 22. ju- lija v Slo»veB^, 27. julija na Hrvaškem. Bosna teta 1942 Niijvii^oejši dogodki v l^tu 1942. pfunembni za vso domovi- no, se odii»rajo v Bosm. V me- stu l(HÌ je јачигагја sedež Vr- hovTiega šteba. V jeseni istega leti) jc prw> zasedanje AVNOJ \ Biliaču. Tu se zbere 26. in 2~. novembra 54 jugoslovanskih predstavnikov, da ustanovu predstavniško telo vseh antifa- šističnih skupin, ki bi skupaj z V.S vodile NOV. To je Anti- fašistični sv€ft (vece) narodne osvf>boditvie Jugoslavije, prvi parlament jufroslovanskih na- rodov med o»kupacijo. Prvo za- sedanje AVNOJ obsfKli četnike Draže MLhajk>viča, ki so se pri- družili izdajalcem domovine, obsodi Paveliča. Nediča, Ljoti- ča in dru.ge okupatorjeve pod- repnike. AVN()| potrdi ( ote- danje delo CK k P J in VS ter POJ. Izjuvfi tov. Tito in dr. Ivana Ribarja Dne 8. februarja 194> sta f>redsednik AV\()J in koman- dant VS tov. Tito izdala izjavo o ciljih narodnoosvobodilnega boja. kot so enakopravnost in osvoboditev jugoslovanskih na- rodov. V Sloveniji je bil Boris Ki- drič prvi ])ov(djnik in nato pi>- litični komisar narodnoosvo- bodilne vojske. V vseh predelih Jugoslavije 90 leta 194^ vodile jjartizanske brigade UiMzprosno vojno proti nacistom. fašistom, ustašem, čeitnikom in drugim domačim izdajalcem, ki so i)(>mapali oku- patorju v boju proti lastnemu narfvrjii. Sovražnik hoče leta 1943 uničiti NOV in POJ \ \)v\\ pivlovici leta 1943 sO skuhali Nem. i in Italijani s IV. in V. ofenzivo uničiti паггк1по- osvobodilno fojsko, ki je z nad- človeškimi napori odbijala so- vražne napade. Sovražnik je hotel obkoliti svobodno oze.m- Ije v Liki. Kordunu, v zahodni Bosni. Naše divizije so prešle v protinapad v Hercegovini, Sandžaku in Črni gori. I)ivizi- ie |>(kI povidjstvom VS so osvo- 'odile v'č mest in prwlrle do Neretve. .Sovražniku so pomu- li četniki Dra/e Mihajloviča. ^"lavonski partizani so se ''luišli na koncu marca v so- vražnikovi ofenzivi. V Makerio- niji se osnuje 3 operativnih con ^()\'. ()p(>rativne divizije osvo- hodijo v(>čji del Crne gore in Hercegovine 1er skoraj vi^s •"^iinfl/ak. Zaradi partizanskih uspehov zbere sovražnik /-i l'vOOO borcev NOV ob Neretvi f>koli 120.000 svojih vojakov. Krvavi hoji se začno ob Sii- bombe '■-inil tovariša Tita. sovražnik je bil po hudih '"iih v v/h. Bosni prcmiigiin. Josenski uspehi NOV ieta 1943 V jeseni leta 1943 je dobÜa 'iii(l,ka vstaja v Jugoslaviji 4"v veličasten polet. NOV in f'Oj s„ osvobodili velik del j^iilmncije, dalmatinske otoke, ''('ret-ij-ovino in del Hrvaškega l'fiinorjü. Italija je kapitulirala svp- <''nil)rd 1943 in NOV in POJ sta '■^'^orožili 11 italijanskih tlivi- '•'i- Prva proletarska divTzija •'^ z dalmatinskimi brigadami ^svfhcdila Split, glavno skla- zgodovinsko oddobie lugoslovanskih narodov dišče sovražnikovega vojaške- ga materiala. Tudi v Sloveniji, Crni gori in Makedoniji so osvobodilne sile razorožile ita- lijanske divizije in zaplenile veliko vojaškega materiala. Kapitulacija Italije in raz- orožitev italijanskih divizij sta pripomogli k novemu močnemu razmahu narodnoosvobodilne- ga gibanja. Z italijanskim orožjem so lahko samo v Dal- maciji oborožili 80.000 borcev. Na^ši so zasedli skoro vso ja- dransko obalo in veliko oto- kov, zajeli nekaj ladij in raz- širili bojno ])odročje na morje. VI. sovražna ofenziva Nemci so se bali, da bi na- stala -stalna zveza med anglo- amerikanskimi silami v Sr(4lo- zemlju in Italiji ter narodno- osvobodilno vojsko, zato so v drugi polovici septembra začeli spet napadati NOV in POJ. Za- čela se je šesta sovražna ofen- ziva, ki je divjala do januarja 1444. Nemci so vrgli v boj oko- li 'lOO.OOO vojakov nemške na- rodnosti. 12Ó.000 Bolgarov in 27.000 Madžarov v doma^čih so- vražnih formacijah, pri ustaših. domobrancih in čctnikih ter drugih kvislinških enotah je bilo okoli 630.000 vojakov. Vrhovni štab NOV je .tedaj poveljeval okoli 300.0O0 bor- cem. Ker je bilo osvobojeno že veliko jugoslovanskega ozem- lja, so hoteli Nemci iztrgati na- šim najvažnejše partizanske žile, gosp(Klarska središča, oba- lo in pristanišča. Velika hrabrost borcev, do- bra organizacija in spretno |)o- v«>ljevanj(> so pripomogli tudi \ teh bojih k /iiiiiiri N()\'. Drugo zasedanje AVNOJ l.eta I'U^i so se raz\ili in utr- dili vaški, občinski in okrajni NOO. V nacionalnih ])okraji- nah so bila nacionalna ljudska pr(4lstavništva. ki so usmerjihi (l(do narodnoosvobodilnih odbo- rov. Ko so veliki trije konferiraii v Teheranu, so se 29. novembra 1943 zbrali v mestu Jajce pred- stavniki iz vseh nacionalnih pokrajin. Zaradi svojih sklepov je to zasedanje izredno po- membno. AVNOJ je postal naj- višje zakonodajno in izvršno predstavništvo vse Jugoslavije. Izdajalski begunski vladi so predstavniki odvzeli pravico za- konite vlade Jugoslavije. Po- memben sklep na tem zaseda- nju je bil, da se Jugoslavija zgradi po dcTuokratičnem fede- rativnem načelu enakopravnih narodov. S sklepi drugega za- sedanja AVNOJ je bila za- ključena graditev državnega organizma nove Jugoslavije. Jugoslavija se je pred svetom uveljavila kot vojskujoča se država s vojim parlamentom in vojsko. Na tem zasedanju je prišla do izraza zmaga ljud- ske revolucije nad političnimi krogi stare jugoslovanske mo- narhije. Zato je v grb nove Ju-, goslavije vtisnjen datum 29. XL 1943. NOV leta 1944 Leta 1944 napada NOV z mo- dernim tehničnim orožjem in predstavlja že močno regular- no vojsko. Do konca leta je osvobodila NOV dve tretjini celotnega državnega ozemlja. Dne 20. oktobra 1944 so meha- nizirani sovjetski korpus z ge- neralom Zdanovim in dva ju- goslovanska korpusa pod po- v(djstvom Peka Dapčeviča i)o desetih dneh boj:; (>sv«b(Klili Beograd. Vtwlsivo države iu NOV pre- selijo v glavno mesto države. 2.0 2. novembra 1944 je tov. Ti- to, kot predstavnik nove jugo- slovanske države sklenil spora- zum s ])re^—>^ Žalostni spomini m ШШ pri DiliaCu (Nadaljevanje) Ripač je bil mala čaršija. Ob- segal je približno velikost ptuj- skega parka. Zato smo bili pri- če vsem grozotam, ki so se do- gajale iz dneva v dan. Ko so poklali in izropali bolj premožne pravoslavce, so začeli kar po vrsti. Od začetka so zbi- rali vse moške in jih brez zasli- šanja in sodbe morili. Ko so ostali videli, kaj se godi z nji- mi, so zbežali v gozdove, preden so jih ujeli. Doma so ostale le žene, otroci in starčki. Ustašev ni motilo, da ni bilo mož. Ma- sovno so zbirali otroke, starčke in žene. ki so si morali zvczati na paličico košček bele rute in jo tako nositi pred. ustaši, ki so ponosno korakali z naperjenimi puškami in govorili, da so se jim partizani predali. Žalostno je bilo gledati sklju- čene in osivele staručke; v eni roki je držal na palčići zvezano belo krpo, v drugi je imel pa- lico, da se je lažje premikal. Se bolj žalostno je bilo gledati ma- le predšolske otroke, ki so jih skupaj z mamicami in starčki vrgli v skladišče smrti. Kdor je prišel v skladišče, za tega ni bilo več rešitve. Predpoldne so jih nabrali, zvečer so jih postre- lili, da je bilo spet prostora za druge. Domačije, iz katerih so od- gnali ljudi, so izropali in po- žgali. Pravoslavna naselja so se spreminjala v goreče bakle. Ti, ki so odšli v gozdove, videč, da gorijo njihove domačije, ijjso mirovali več. Storili so, kar se je dalo. Razkopavali so ceste, železniške tire, podirali telefon- ske drogove. Začel se je boj. Ne daleč od našega stanova- nja sta stanovali sestri šivilji; prva je bila črnolasa, druga pa blondinka. Večkrat smo se sre- čali ob Uni. kamor smo hodili po vodo. Vedno sta govorili, da s strahom čakata, kaj se bo zgo- dilo z njima. Mlajša blondinka je bila krasno dekle. Nekega dne so se oglasili yni njiju usta- ši in ukazali, da mora blondinka z njimi. Na vprašanje, kam mo- ra, so ji odgovorili, da bo šla skupaj z njimi iskat partizane. Odgnali so jo. Kakšna se je vrnila, se ne da popisati. Njena prej čedna obleka, je visela na njej kakor cunja, raztrgana, prašna, povaljana. Ko je prišla v sobo se je vrgla na tla, z obrazom navzdol in z jokajočim glasom rekla: »Sestra moja, kaj se je danes godilo z rnenoj. to ti ne morem povedati.* Drugi dan so prišli spet po blondinko, nazaj je niso pripeljali več. Se- •stra je, videč, da so .se ustaši vrnili sami, vprašala, kje je se- stra. Smejali so se ji v obraz in rekli:'»Ni je več. zajeli so jo partizani.« Tretji dan so se oglasili pri neki mladi vdovi. Imela je štiri- letnega sinčka. Ukazali so ji. da mora iti z njimi iskat partizane. Te pa že prvi dan niso privedli več nazaj. Ostal je otrok brez matere in svojcev. [ Nekega dne so zagledali člo- veka precej daleč od Ripča na cesti. Vedeli so. da je pravosla- vec. ker ni imel na glavi fesa. Streljali so tako dolgo na njega, da je človek na cesti obstal. Privedli so ga v čaršijo. Zvezali so mu na hrbtu -oke z žico in ga tako vodili po ulici. Dva sta ga tepla s pestmi v obraz, dva sta ga pa sekala z bodali v hrbet. Človek se je pomikal po ulici sklonjen in brez besede. Srajca se je vsa premočena od znoja in krvi držala telesa. Na glavi mu jc zijala velika rana. iz katere so padali koščki strjene krvi. Ustaša sta prijela bodala za ostrino in ga začela s topim delom pretepati po raz- sekanem hrbtu. Takrat je ujet- nik prosil, naj ga ne pretepajo več. Ustrelili so ga šele pozno zvečer. Zinka Borec Plohi Janez Rodil se je 4. marca 1927 v Za- tjajičih. Dovršil je osnovno šolo v Gorjšnici. Po končanj šoli jc po- magal doma staršem na kmetiji. Ko je bil star 17 let, je odšel v partizane. EBorii se je v Kozjan- skem odredu. Po pripovedovanju tovarišev, ki .so z njim sodelovali v borbi, je padel ob koncu leta 1944 nekje ob Krki. To se je zgo- dilo takole: .Janez se je s svojimi tovariši zadrževal v nekem samostanu ob Krki. Nemci so jih izsledili. Ob- kolili so .samostan in vnela se je strahotna bitka. Partizani so bili v hudem položaju. Nekaj se jih je rešilo iz živega nemškega obroča in zbežalo v bližnji gozd. Tudi Janez .se je prebil. Skočil je v valove Krke, da bi se otel pred točo sovražnih krogel, ki so švi- gale mimo njegovih ušes. Toda priletela je krogla in ga zadela v glavo. Tako so hladni valovi Krke objeli mrtvo truplo in mu pripra- vili hladen grob na dnu reke. Janez, moj sovaščan je daroval svoje mlado življenje za našo svobodo. Zapisala Vidovič Marija — VIII. Lepa proslava za Dan borca v Ptufo (№idalj©vian.>e s 1. strani") »Čeprav je bila vojna konča- na, napori naših narodov niso prestali. Država je bila skoraj do tal porušena in imeli nismo ničesar razen vere v srcu, da bomo tudi to oviro premagali. In res smo jo. Poglejmo danes naše tovarne, elektrarne, že- leznice, mesta in vasi, ki smo jih zgradili v nekaj letih. Naša država. j)oprej neznatna, dobi- va danes in že zavzema vse večjo veljavo v svetu. Dosled- no smo podpirali in podpiramo mir in koeksistenco med naro- di vsega sveta, borimo se proti blokovski politiki, proti kolo- nializniu in imperializmu, ki danes izgubljata tal pod noga- mi. .Nudimo moralno in finanč- no pomoč narodom Azije in Afrike, ki so se pred kratkim rešili kolonialnega jarma. Na- ša država se pod vodstvom tov. Tita bori proti vi»jni, ki se je ne bomo mogli izogniti, če se ne bodo spremenile okoliščine, ki danes vladajo v svetu.« S temi besedami je tov. Bra- čič zaključil svoj slavnostni go- vor, ki ga je skoraj tisočglava množica navdušeno pozdravila s ploskanjem. Po slavnostnem govoru je množica obiskovalcev ostala v veselem razpoloženju pozno v noč- ob sodelovanju godbe DPD SvobcKia Ptuj in Veselih 1'rle- kov. Za postrežbo je skrbelo podjetje Slovenske gorice Ptuj. Nedovoljeno trgovanje z živino, alkoholnimi pijačami in šušmarsivo v letu 1960 Zaradi raznovrstnih gospodar- skih prestopkov na ptujskem ob- činskem področju je bilo v prete- klem letu vloženih 169 prijav, od teh Javnemu tožilstvu 7 ¿aradi kaznivih dejanj in 4 zaradi go- spodarskih prekrškov ter sodniku za prekrške 158 prijav. Poleg te- ga je bilo potrebno v lanskem le- tu predložiti v treh primerih Svetu za obrt in industrijo pre- poved dela šušmarjev, v štirih primerih izdati odločbo o odvze- mu protipravno pridobljene kori- sti, v devetih primerih izdati od- ločbo za odpravo nepravilnosti. Poglejmo podrobneje, zaradi česar in koga so se nanašale na- vedene prijave in ostali ukrepi. Z nedovoljenim trgovanjem z al- koholnimi pijačami sta sc bavila predvsem: Korez Jožef iz Kidričevega, ki je prejemal vino in žganje iz Sr- bije po železnici ter ga na svo- jem domu preprodajal na gostin- ski način. Precej tega blaga je skrival tudi v železniškem skladi- šču; Šegula Ana iz Ptuja. Ta je na- bavljala pijače (v glavnem samo- rodnice) v Slovenskih goricah ter jih preprodajala v Ptuju. V zad- njih dveh letih je preprodala naj- manj ' 6981 litrov vina in 246 li- trov žganja. Pijače je celo kre- ditirala svojim gostom. Zaradi te- ga je bila že večkrat kaznovana. Naslednja oblika prepovedane trgovine je prekupčevanje z živi- no. Tovrstnih trgovcev je na na- šem področju precej. Med prvimi pa je potrebno vsekakor omeniti Goluba Franca iz Dražene, ki se je pred nekaj leti priseli! v ta kraj samo zato, da bi laže trgo- val. Svoje zaveznike je naïel v številnih krajih na našem po- dročju kakor na hrvaški strani. Večkrat se je dogodilo, da so po- samezniki jemali potne liste za živino na svoje ime vendar za račun Goluba Franca Majcen Anton iz Sejanc se je specializiral za nedovoljeno trgo- vino na ptujskih živinskih sej- mih. Po Slovenskih goricah je kTjpoval živino, ki jc je z dobič- kom preprodaja! na ptujskih sej- mih. Čeprav mu je tržna inšpek- cija zasegla več glav živine in iz- reklo sodišče občutno kazen, ga vse to ni spametovalo. Vrsto prestopkov so zagrešila nekatera gostinska podjetja s tem, da so • navodnjavala vino, špirtuoze, neupravičeno kreditira- la in prodajala neprimerne pija- če. V tem pogledu je prednjačil zlasti gostinski obrat »Markovci«, v katerem je bila zaposlena v svojstvu poslovodkinje Rožmarm Slavica, por. Županič Ta je na- vodnjavala vino, žganje, likerje, pelinkovce, rum, skratka vse pi- jače razen vode. Podobno stanje je bilo v gostinskem obratu v Bu- kovcih, kjer je gospodarila Jan- žekovič Julijana. Ne dosti boljše stanje je bilo v gostinskem obra- tu v Lovrencu. Poslovodkinja Ja- vernik Katica je tudi prilivaia vodo. v nekaterih obratih pa so šli drugo pot: nalivali so manjšo količino, kakor so jo zaračunava- li. To velja predvsem za špiritu- cze in za gostinske obrate: Ka- varno Ptuj, gostilno »Pri pošti«, obrat na gradu, »Novi svet, itd. Poseben problem predstavlja nedovoljeno obratovanje brez po- trebnega oblastvenega dovoljenja. L-ani je bilo prijavljenih 18 ljudi, ki So opravljali obrtno dejavnost, ne da bi posedovali obrtno dovo- ljenje. Posebno kritično stanje v tem pogledu je pri zidarjih in te- sarjih, v občini ni nobenega obrt- nika — zidarja in le eden obrtnik — tesar, kljub temu pa se opra- vi ogromno tovrstnega dela. Ptujski komunalni problemi v Komunalni ustanovi. ki opravlja v Ptuju in v okolici najbolj pereče življenjsko pro- bleme, je združenih več manjših obratov, ki bi jim lahko rekli »obrat v obratu« in ki skrbijo za red in snago v našem mestu. v ustanovi je zaposlenih .58 delavcev in često opravlja isti človek tudi po več opravil, tako na primer skladiščnik izvršuje v podjetju tudi vsa mizarska in kolarska dela ter podobno. Tre- nutno imajo še družbeni način upravljanja in sicer določa še;>1 članov upravnega odbora obči- na, trije pa so iz vrst delovnega kolektiva. Ustanova je odgovorna za vzdrževanje ulic in cest, bavi se tudi s škropljenjem ter skrbi za pogrebni zavod in pokopališče, za sejmišče in javno razsvetlja- vo, za notranje in zunanje ko- pališče v Ptuju ter za odvoz .smeti in škropljenje ulic v Ki- dričevem. Prav tako mora urejevati in vzdrževati oba mestna parka, ki sta danes lepo urejena, vendar trpi ustanova mnogo škode, ki jo povzročajo v parkih ncred- neži brez čuta do ljudske imo- vine. Vse pregosto se dogaja, da nasadi, ki jih posadijo, izginejo v naslednji noči brez vsakega sledu. Taki uničevalci radi po- segajo tudi po lončnicah in po raznih napravah. ki služijo skupnosti. Tudi kolesarjenje po poteh, ki so namenjene izključno pešcem, je zelo pogosto. Za red v parku je nastavljen uslužbenec, ki pa v šestih urah službe ne more kaznovati vseh krivcev, ki uni- čujejo nasade in drugo, kar je v parku namenjeno kulturnim obiskovalcem. Komunalna ustanova teži tudi za razširitvijo parka, kar ji je delno že uspelo. V samem parku nameravajo v kratkem zgraditi tudi vodomet na mestu poruše- nega godbenega paviljona in javno stranišče, ki je prava nuj- nost, kajti v Ptuju je samo eno javno stranišče, ki pa je na pre- cej odročnem prostoru in se ga obiskovalci parka ne morejo posluževati. Kopalna sezona se bliža višku, v zvezi s tem je ravnatelj Ko- munalne ustanove tovariš Pe- trovič povedal, da povzroča mnogo .skrbi ustanovi mestno kopališče, ki kljub razširjenemu bazenu ne ustreza prevelikemu številu obiskovalcev. Kakor prvotno, bodo tudi sedaj zgra- dili ležalne deske ob Dravi, ki jih kopalci zelo potrebujejo. Ker število kopalcev neprestano na- rašča, .so začeli graditi vzpo- redno z gradnjo hidroelektrarne v Hajdošah novo kopališče, ki bo po dograditvi popolnoma za- dostovalo za vse kopalce. Občina je odobrila za kopali- šče v Hajdošah dva milijona di- narjev, ker pa so dela trenutno na gradbišču hidrocentrale ustavljena ,stojijo tudi dela pri urejevanju novega kopališča. Gradnjo pa bodo kmalu nada- ljevali in bo dokončana vključno do leta 196,5. Do takrat pa se bodo kopalci morali zadovoljiti še s starim kopališčem. Več preglavic kakor zunanje, povzroča komimalni ustanovi notranje kopališče. Trenutno je v obratovanju še staro, vendar s tem ne bo več mogoče dolgo računati, kajti naprave v kopa- lišču so zastarele in bodo kmalu odslužile. Novo notranje kopa- lišče bo dobil Ptuj šele z grad- njo novega zdravstvenega doma, ki ga bodo v kratkem začeli graditi in bo notranje kopališče urejeno v njegovih spodnjih prostorih. Zelo pereče je tudi vprašanje asfaltiranja Ljutomerske ceste. Del sredstev je odobrenih iz re- publiškega sklada, del pa iz ob- činskega. Dela na Ljutomerski cesti bodo kmalu nadaljevali in Ptuj se bo znebil nevšečnosti, ki mu jih povzroča slabo cestišče proti bolnišnici. KF PTUJSKI TEDNIK PTUJ. DNE 7. JULTJA 1951 Graf s¿ia likovnega krcf'^^a vHaidini Človek se trudi, si prizadeva, da ... ^..,.v'aru nekaj tehtnega, kar bi ostalo. Toda kakor za- kleto, ne gre nikamor. Podobno kot v sanjah. Včasih z lahkoto letam po zraku, gori, doli, sem in tja. Zgodi se pa tudi, da ravno v najhujši nevarnosti od- pove ta osrečujoči občutek. Menda se godi isto tudi pri našem vsakdanjem opravilu. Kak dan gre vso kot »po loju«, kar samo od sebe. Dostikrat in vedno pogosteje si pa z muko utiram pot skozi goščavo vseh mogočih in nemogočih ovir in zaprek in tisti osrečujoči, spfo- ščeni občutek noče priti. Tako se tudi danes namerim neraz- položen po stopnicah doli iskat »inspiracije«. Pride mi naproti mladi človek, pravi, da me išče in mi stisne v roko malo knji- žico. Pogledam: same slike, črno-bele, lesorezi ali linorezi. Pregledam enkrat, dvakrat, odložim. Zopet vzamem v roke, gledam, primerjam in premiš- ljujem. Da, saj res, mladina je še tako srečna, da z lahkoto »leta po zraku«. Preskakuje ovire in za- preke, pred kakršnimi bi se od- raslemu ustavil korak. Niso elegantne te male slike, ne izbrušene in izglajene, niti zahtevne. Toda tu so, kot ne- bogljeni otročki, ki hočejo, da jih vsaj pogledaš. Zopet se podijo misli po gla- vi: Saj nekoč tega ni bilo. Kje bi si kdo upal starejšim in izku- šenim kaj takega pokazati. Še dandanes, v zrelih letih, sem v dvomu, da je dobra stvar, ki jo dam iz rok. Tu se pa vse ustavi. Kdo ima pravico do ustvarjanja in ustvarjalnosti? Samo odrasli in zreli? Kakor se vzame. Po zraku leta lahko vsak, kdor le more. Kako dolgo ba to šlo. je pa vprašanje. Hajdinski otro- ci so pokazali, da zmorejo. Okoli 25 jih je in to je že kar lepo število. Ne glede na to, da je današnja doba kot nalašč prila- gojena grafičnemu ustvarjanju. Le žal, da vsi ne bodo ostali »otroci«, ustvarjalni in sprošče- ni. Človeka tudi življenje obli-^ kuje. Ze res, 'da mu marsikaj da, toda še več mu pa vzame in navadno je tisto najlepše in naj- bolj osrečujoče: otroškost. In dandanašnji bi to svojstvo naj- bolj potrebovali. K tehniki nimam kaj pripom- niti. Očividno so pod dobrim vodstvom. Vsebinsko, motivično še niso samostojni, kar pa ni čudno, saj so še otroci. Vse hva- le vredna je njihova prizadev- nost. Kaj bi dal, ko bi z njihovo telesno rastjo zorela tudi spro- ščenost, ustvarjalnost in prepro- stost. In še nekaj, brez hudo- bije: sposobnost »letati po zra- ku«. To je šele prava umetnost. Janez Mežan * 23 miljonov k ■ za štipendije Komisija za štipendije je sa- mostojni organ pri svetu za šol- stvo* občine Ptuj, katere namen je smotrno razdeljevati sredstva sklada za štipendije. Cilj komi- sije je, da finančna sredstva, s katerimi razpolaga sklad, raz- deli tako, da bo skupnost dobila kar največ je mogoče dobrega, usposobljenega kadra v komu- no. Zaradi velikega pomanjka- nja strokovno izobraženih ka- drov, predvsem v nekaterih družbenih službah, kot so: zdravstvo, šolstvo in upravna služba, načrtno usmerja bodoče kadre s pomočjo štipendij v te stroker ; Tudi gospodarske organizacije so popravile svoj prejšnji odnos in zdaj štipendirajo svoj stro- kovni kader, vendar vse pre- malo na visokih šolah. Razen TGA Kidričevo, ki štipendira na visokih šolah 19 študentov, in TAP Ptuj, ki štipendira 3, šti- pendirajo ostale gospodarske organizacije le po enega ali sploh nikogar na univerzi. Kljub temu, da se je stanje štipendi- ranja v gospodarskih organiza- cijah v zadnjem času zelo iz- boljšalo, bo še potrebno nada- vati štipendiranje kadra na vi- sokih šolah. Hvalevredno je, da ima Tovarna volnenih izdelkov v Majšperku 36 štipendistov, vendar pa je pomanjkljivo, da ni niti eden od teh na visoki, ampak vsi na srednjih šolah. Komisija za štipendije ima stike s štipendisti na visokih šo- lah preko Akademskega kluba Ptuj in osebno s posamezniki. Zastopnik Akademskega kluba je član komisije. Stik s srednje- šolci pa je preko šol in osebno. Podjetja in ustanove imajo do- bre stike, največ v času počit- nic, ko so štipendisti na praksi, v ostalem času šolanja pa ti usahnejo. Vsekakor so ugotovitve poka- zale, da zveze med štipendisti in dajalci štipendij obstajajo, ven- dar jih bo treba izboljšati. Komisija rešuje vso proble- matiko na sejah v smislu določil zakona o štipendiranju. Na pod- lagi razpisa in ugodno rešene prošnje podeljuje in zvišuje šti- pendije. Vsak štipendist sklene pogodbo posamezno in je vezan na toliko let službovanja v ob- čini, kolikor let je prejemal šti- pendijo. Pri mladoletnih podpi- šejo pogodbo starši. O uspehih šolanja so dolžni štipendisti po- ročati sami. Komisija pa ima tudi stalne stike s šolami in te obveščajo sproti o šolskih uspe- hih posameznih štipendistov. Probleme s štipendisti ima komisija, ker nekateri po kon- čanem študiju ne pridejo služ- bovat v Ptuj. čeprav so po po- godbi vezani. Takih primerov je bilo do sedaj pet. Vzroki so po- roka ali bolje plačano delovno mesto. V takih primerih zahteva komisija vrnitev štipendije. Nekateri študentje pa ne kon- čajo študija po v pogodbi dolo- čenem roku. Za to najdejo vedno dovolj tehtnih opravičil in zagovornikov in jim je treba štipendijo podaljšati. Primeri se tudi, da štipendist odsluži po pogodbi določeni rok, potem pa odide iz občine. Za- radi teh primerov se je komi- sija odločila, da bo odobravala štipendije predvsem prosilcem iz ptujske občine. V glavnem študentje resno in odgovorno jemljejo študij, kljub težavam, ki jih imajo z denar- jem, stanovanjem in podobnim. Imeli smo le en primer neresne- ga študenta, ko se je iz medi- cinske fakultete prepisal na višjo komercialno šolo. Sklad za štipendije Pri občinskem ljudskem odbo- ru je ustanovljen poseben sklad za štipendije. Lçtno razpolaga z 9 milijoni dinarjev. Štipendijo dobivajo predvsem študentje in dijaki tistih strok, ki jih v ko- muni najbolj potrebujemo. Poleg 9 milijonov, ki jih letno daje za štipendije občinski ljud- ski odbor, dajejo še gospodarske organizacije in ustanove letno 14 milijonov dinarjev. Skut)no gre torej v komuni za štipendije letno 23 milijonov dinarjev. V teh milijonih so upoštevane samo redne štipendije, za kate- re je sklenjena z vsakim posa- meznikom pogodba. Niso pa tu upoštevani razni stroški pošol- skega izobraževanja, ki ga ima- jo podjetja in ustanove z usluž- benci, ki se pošolsko samostojno izobražujejo. Teh je mnogo: na Višji pedagoški šoli je vpisanih 66, na Višji agronomski šoli 25, na Višji komercialni šoli 14, na Višji pravni šoli 11, na Pravni fakulteti 2, na Ekonomski sred- nji šoli za odrasle v Ptuju 73, • na Srednji tehniški šoli (strojni) v Ptuju 45 (19 -26). Nekaterim od teh dajejo pod- jetja in ustanove študijske do- puste, delna povračila za stro- ške šolanja in podobno, tako da v komuni velik del sredstev in- vestiramo v kadre. S to prakso bomo morali še precej časa na- daljevati in načrtno vlagati sredstva v usposabljanje stro- kovnih moči, kajti teh nam še vedno primanjkuje. V šolskem letu 1960/61 je pre- jemalo štipendijo od občinske komisije 180 študentov in dija- kov na fakultetah, višjih šolah ter na vseh šolah druge stopnje v skupnem mesečnem znesku 778.100 din. Štipendisti so na na- slednjih šolah: 21 študentov na fakultetah, 2 na višjih šolah, 157 dijakov na srednjih šolah. Komisija pri dajanju štipen- dij upošteva predvsem stroke, ki so v občini najbolj potrebne. Od študentov jih je 7 na medi- cinski fakulteti, 6 na filozofski fakulteti, 2 na fakulteti za agro- nomijo, gozdarstvo in veterino (biol.), 2 na fakulteti za naravo- slovje in tehnologijo (mat;)v 2 na ekonomski fakulteti, 1 na fa- kulteti za arhitekturo, 1 na pravni fakulteti, 1 na višji pe- dagoški šoli, 1 na višji šoli za medicinske sestre. Srednje šole obiskujejo: 127 učiteljišče, 5 srednjo vzgojitelj- sko šolo, 1 šolo za telesno vzgo- jo, 2 srednjo glasbeno šolo, 7 ekonomsko srednjo šolo, 3 sred- njo šolo za medicinske sestre, 2 tehniško srednjo šolo, 1 gradbe- no srednjo šolo, 2 kmetijsko srednjo šolo, 5 administrativno šolo, 1 babiško šolo, 1 gospodinj- sko šolo. V letu 1961 je zaradi neresne- ga učenja in slabih ocen sklad 12 učiteljiščnikom ustavil šti- pendije. Gospodarske organizacije da- jejo štipendije 114 štipendistom, od katerih jih je 29 na fakulte- tah in 85 na srednjih šolah. TGA Kidričevo ima 22 štipen- distov, od tega 19 na fakultetah in 3 na srednjih šolah, TAP Ptuj 7, od tega 3 na fakultetah in 4 na srednjih šolah, TVI Maj- šperk 36 — vse na srednjih šo- lah; Tovarna strojil Majšperk — vse na srednjih šolah, Km^ tijski kombinat Ptuj 25, od tei; . 6 na fakultetah in 19 na sred- njih šolah. Mlekarna Ptuj 4 na srednjih šolah, Delta Ptuj 2 na srednjih šolah, KZ v komuni 7 na srednjih šolah, Gozdarska poslovna zveza 2, od tega 1 na fakulteti in 1 na srednji šoli. Gradbeno podjetje Drava Ptuj 2 v delovodskih šolah, Avto- transport Ptuj 1 na srednji šoli. Ustanove v komuni štipendi- rajo 50 štipendistov, in sicer: 1 na fakulteti, 9 na višjih šolah in 40 na srednjih šolah. Zdravstveni dom Ptuj 13, <ч1 tega 7 na višjih in 6 na srednj šolah. Bolnišnica Ptuj 16. od i ga 2 na višjih in 14 na srednjih šolah, Zdravstveni dom Kidri- čevo 4 na srednjih šolah. Zdrav- stveni dom Majšperk 1 na sred- nji šoli, Lekarna Ptuj 1 na kulteti. Zavod za socialno zava- rovanje Ptuj 4 na srednjih šo- lah, Zadružna hranilnica Ptuj 7 na srednjih šolah, KB Ptuj 2 ; ' srednjih šolah. Dom defekt: mladine 2 na srednjih šolah. Višina štipendij Višjna štipendij je vsekakor premajhna, saj znaša povprečje .štipendije, ki jo daje občinska komisija, le 4322 din, povprečje v gospodarskih organizacijah in ustanovah je 6192 din, skupno povprečje štipendij v ptujski komuni pa je 5283 din. Občinska komisija bo morala svojim šti- pendistom v kratkem povišati štipe;idije vsaj na skupno po- vprečje, ker je večina sedanjih štipendij prenizka, posebno gle- da na znatno podražitev stro- škov v dijaških in v študentskih domovih. AM STARKA IN DRUGA FRONTA Novico o drugi fronti, ki se je odprla v Normandiji 1944. leta, je neka brigada pozdravila s streljanjem iz pušk in avtoma- tičnega orožja. V bližnji soteski je brigada srečala neko starko, ki je borce plašno nagovorila: »Le čemu takšno streljanje, saj ni Nemcev v bližini?« »Druga fronta se je odprla,« so ji prijazno pojasnili vzrado- ščeni partizani.« »O, bog,« se je začudila star- ka, »mar ni dovolj teh front, da se veselite še nove ...?« V Ptujski tiskarni smo Tiskarski kerst na jaku slavnostno vižu sturili nad mladima černima umetni- koma Heinzem Klemencem in Viktorjem Hojkerjem, na svit- lo danu 1. julija u tim 1961 leitu,« tako je bral Kerstitelj med svojim obredom, ko smo letos sprejeli že tretjo genera- cijo v črno bratovščino. Obred si je ogledalo lepo število i)ri- stašev tega starodavnega ob- reda, ki se je ohranil še iz ča- sa Gutenberga, očeta tiskane besede. Mlada >černa umetnika«- sta tri leta obiskovala grafični od- delek na Kovinarski šoli v Ma- riboru in z uspehom položila končni izpit v Ljubljani. S tem .je dobil kolektiv dva kvalifi- cirana delavca, stavca in ti- skarja. Z delom, ki ga oprav- ljata sta zadovoljna, kakor jti z njima zadovoljen kolektiv,^ ki si nenehno prizadeva, da si vzgoji dober kader. Prav zato je bil >1. julij u tim 1961 leitu« dan veselja obeh slavljencev, ki ju je kolektiv z jgaučanjem« sprejel v svojo sredo. L. Stanko Obredniki »moči.i.o« Viktcir.ta Pismo staršem o esperantu Pod tem naslovom je profesor R. Rakuša spisal brošurico z namenom, da se starši seznanijo, zakaj naj se v šoli poučuje med- narodni jezik. Pisatelj govori o bistvu med- narodnega jezika, o problemu mnogojezičnosti, razvoju espe- ranta, ki je doživljen interna- cionalizem. Omenja uspehe esperanta in poziva starše, da se poslužijo svojih pravic. Brošuro priporočamo, dobi se v knjigarni za 60 din. -o- 1 PTUJSKO POZDRAVNO PISMO MARŠALU TITU OB ; DNEVU BORCA I Občinski odbor ZB NOV v Ptuju je na svoji slavnost- ) ni seji, ki so se je udeležili zastopniki oblasti in JLA, I poslal maršalu Titu ob dnevu borca tole pozdravno pismo: ) Dragi tovariš Tito! > Tovariši, zbrani na slavnostni seji v počastitev dneva > borca, dne 3. julija 196L v Ptuju — Ti iskreno čestitamo ) v imenu organizacije ZB NOV in v imenu državljanov > ptu,jske občine ob vseh velikih uspehih, ki so jih bili de- ) ležni jugoslovanski narodi pod Tvojim modrim vodstvom. > Pred 16 leti smo slavili po krvavem in težkem boju ) zmago nad fašističnim okupatorjem. Za nami so veliki > uspehi na poti v socializem, spremljani z dosledno zunanjo > politiko k miru in k neodvisnosti mnogih narodov. > Z zaupanjem gledamo v bodočnost naših narodov, saj > jih vodi Tvoja modra roka. Tvoji sodelavci, ljudski pred- ^ stavniki, Zveza komunistov, SZDL. Ob strani Ti stojimo ^ kot zvesta četa borci NOV. ' Želimo Ti kot predsedniku FLRJ ob 20. obletnici vstaje I in dnevu l)orca veliko uspehov v zunanji politiki za utr- [ ditev miru v svetu, doma pa na naši poti v socialistično [ blagostanje! [ Obč. odb. ZB NOV - VtUJ NAŠIM BRALCEM IN NAROČNIKOM! Obveščamo bralce in naročnike, da smo bili prisiljeni začenši s to številko, povišati naročnino od dosedanjih 15 na 20 din za izvod. Pripominjamo, da smo ves ras po potlražitvi dnevni- kov upali, da bomo lahko obdržali dosedanjo ceno, vendar nam to ni bilo mogoče. Z začetkom drugega tromesečja le- tošnjega leta je tiskarna tako podražila svoje usluge — tudi papir se je podražil — da nikakor nismo mogli več ostati pri ceni f^din za izvod. Prav tako opozarjamo bralce in naročnike, da tudi z novo ceno — 20 din za izvod — nikakor niso kriti stroški posameznega izvoda in da bomo morali tudi v bodoče kriti razliko v ceni iz drugih virov. ' Uredništvo in uprava Ded j a kob je bil ob začetku tega stoletja tridesetletnik. Bil je vaški gostilničar in župan. V šolo ni hodil, brati in pisati se je s trdovratno vztrajnostjo naučil sam. Znal je tudi dobro računati in sestavljati ljudem prošnje, pritožbe, oporoke. S svojim poštenjem in marlji- vostjo si je pridobil ugled in spoštovanje po vsej dolini. Ker je imel v sebi tudi glasbeno žilico, je ustanovil vaško pev- sko društvo, ki mu je dal za iìMe čase značilno ime >Slo- van<. S svojimi skromnimi do- hodki je kupil harmonij. Ta harmonij, častitljiv spomin na tisto dobo, je danes moja last. Kadarkoli ga pogledam, se spomnim deda Jakoba. V pr- vem desetletju našega stoletja se je po naši deželi dogajalo marsikaj, kar je današnjemu svetu že precej odmaknjeno. Bila je doba klerikalcev in li- beralcev, doba vsezaverodom- cesarjevstva in pozneje hejslo- vanstva. Po vseh vaseh naše doline so seveda imeli večino klerikalci t. j. stranka, ki je pod vodstvom duhovnikov vzgajala naše ljudstvo v vda- nosti do njegovih predpostav- ljenih, vdanosti v božjo voljo, v manjšini so bili liberalci, ki so jih vodili mestni odvetniki in drugi taki prvaki. V našo vas je pljnsni! val borbe med klerikalci in liberalci le ob vo- litvah. Takrat se je ded Jakob postavil na čelo vaških libe- ralcev, ki so dali svoje glaso- ve trškemu liberalnemu kaîidi- datu^Ko^o£Ìsujem deda Jako- ba, ne morem govoriti o tem, katera od teh dve strank je bila v tistih časih naprednejša. Čeprav se je liberalna stranka uradno imenovala narodno-na- predna, je bila v bistvu bolj nazadnjaška kot klerikalna. Vendar je bilo s to stvarjo po naših vaseh nekoliko drugače. Kar je bilo izobraženejših in bolj razgledanih ljudi, med katerimi je bil prav gotovo ded Jakob, so se vsi šteli k li- beralcem. Cc bi bili takrat pro- drli na vas .social-chunokrati, bi bil ded Jakob soc:ial-demo- krat. Pa za to stranko se ta- krat po vaseh ni niti dosti ve- delo. Ded Jakob je bil hejslovan. Ko je izbruhnila riisko-ja- ponska vojna, je na svoj har- monij igral rusko državno himno »Bože cara hrani« in se navduševal, dokler je general Kuropatkin zmagoval, in bil potrt, ko so Japonci ])remagali Ruse. Svojim otrokom je dal sama slovanska iimma: Stani- slav. Vladislav. Venceslav in Miroslava. To je bilo za va's, kjer so živeli sami Janezi, To- maži, Maričke in Pepee >re- volucionarno dejanje«. Z domačim župnikom se je seveda spri. Bil je nekaj let tudi^organist. Navzkriž je pri- šel z župnikom, ker je, med- tem ko je v cerkvi orglal, nje- gova žena, moja babica, točila v gostilni vino. Tako se je mešalo med ubrano »Pred ta- bo na kolenih« tudi zaljublje- na i>Je pa davi slanca pala«. Gostilna je stala petnajst ko- rakov pod cerkvijo. Župnik je opomnil deda, naj ima med mašo gostilno zaprto. >Vas, go- spod fajmoSter, živi oltar, me- ne pa oštarija,« je rekel ded. Pa sta bila narazen. Ded je pu- stil orglanje in postal »dokon- čen« liberalec, gostilna >Pod cerkvijo« pa liberalna gostil- na, kjer se je po župnikov ih besedah pohujševalo naše do- bro, verno slovensko ljudstvo. Kako je bilo z dedom še po- zneje med prvo svetovno vojno in v stari Jugoslaviji, bi bilo vredno opisati v posebnem se- stavku. Povem toliko, da je življenje deda Jakoba izklesa- lo v le]) značaj. Opustil je he.i- slovanstvo in liberalce, opustil tudi gostilno in skromno živel od svojih petih oralov zemlje, ki mu je redila kravico, svinjo in nekaj perutnine. Šel je, ka- kor se to pravi, »vase« iu z zdravo kmečko pametjo kritič- no gledal življenje okrog sebe. Rad je prebiral knjige. Na njegovi knjižni polici so bili razen domačih knjig tudi ro- mani SienkieAvicza, Gogolja. Tolstoja. Iz Prešerna je znal nekatere pesmi na pamet." Ko se je začela druga sve- tovna vojna, je bil še čvrst se- demdesetletnik. Še danes ga vi- dim — takrat mi je bilo štiri- najst let — kako me je bistro pogledal, ko sem mu enkrat omenil Hitlerjevo veličino in njegove uspehe po vseh fron- tah Evrope. Bistro me je po- gledal, in okrog ust so se mu napravile drobne gubice, ko mi je smeje se dejal: »Fant, nobeno drevo ne zraste do ne- ba.« Prišli so Nemci, in tudi iz naše vasi so morale nekatere družine v izgnanstvo. Med nji- mi je bila naša. Družinski čla- ni smo v naglici nabrali v cule nekaj obleke in perila. Ded Ja- kob je vzel tudi svojo pipo in tobačni mehur in s knjižne po- lice drobno rdečo knjižico — Prešernove poezije. Iz Srbije, kjer smo živ Ti na vasi in pomagali gospodarju na polju, mi je najbolj ostal naslednji spomin. Zvečer smo sedeli v sol)i in se ob majhni petrolejki spravljali spat. Mi- mo hiše je po glavni cesti ko- rakal oddelek nemških voja- kov in ])г('р(Јуа1: Wir werden weiter wari^cliiereiì. bis alles in Sclicrben füllt, den heute fichdrt uns Deutsclihmd und mor fien die ganze Welt. (Po naše: Mi bomo korakali dalje, naj vse se v črepinje zdrobi, ker danes pripada nam Nemčija, a jutri, jutri ves svet.) Ded je znal toliko nemški, da je razumel. Vzdihuje smo se spravljali na ležišča, in moja mati je rekla: >Kaj bo z na- mi? Bomo še kdaj videli našo vas?« Šop svetlobe od petro- lejke je osvetljeval dedov obraz, ko nam je citiral Pre- šerna: Največ sveta otrokom sliši Slave, tja bomo našli pot. kjer nje sinovi si prosti oui jo vero in postave. In kljub temu je kljuboval- no se smeje voščil lahko noč. Jaz pa sem v mislih nadaljeval Prešernove verze: A k- pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncem sužni dnoni. Pri kmetu, kjer smo stanova- li, so se večkrat oglašali zdaj nedičevci. zdaj Dražini četniki in govorili o prihodnosti in ce- lo o osvobojenju. >Le potrp(Mi je treba, vse se bo uredilo, važno je. da odneseš živo gla- vo.« so govorili in odnašali s seboj še tisto malo hrane, kar je je pridelal naš gazda. Ded Jakob je j)o njihovem odlioflu vedno zmajeval z glavo in pra- vil: »Ni važna živa glava, ker brez žrtev ne bo šlo. To niso pravi preroki.« In potem so ne- kega večera prišli pravi. Bili so partizani. Moj brat se jim je pridružil, sestra je prena- šala ilegalne letake, ded pa je stal na straži, ko smo preno- čevali utrujene partizanske borce. Ko je prišel dan svobode, je I)rinesel naš gazda čutaro ra- kije in nam z njo čestital in nazdravil. Ded Jakob je, pre- den je izpil, kakor navadno na- bral obraz v dobrodušen nasmeh in rekel: ^^Sai današnji dan je moral priti. Trdno sem vero- val vanj.« V. K. PTUJ, DNE 7. JULIJA 1961 PTUJSKI THONIK Stran 5 Srčne bolezni niso .,strašne*' Preden razpravljamo o boleznih srca in obtočil, samo važna ugo- tovitev, vsak človek, ki je lx)lan na srcu, ali misli, da je bolan, je prepričan, da se mu je primerilo najhujše, kar je le mogoče. To je zmotno. Kapada so bolezni srca, ki .so hude in nevarne, toda to so le čisto majhen del te velike sku- pine bolezni. Je mnogo, mnogo bolnikov na srcu, ki so dočakali starost, često celo visoko starost. To mogoče zato, ker obolenje te- ga organa niso šteli za »strašne- ga«. Obolenja na srcu opazijo bolniki nasploh zelo zgodaj in ta- ko pridejo tj — v nasprotju z bolniki'Z .drugimi nadlogami — se zdravit še ob času, ko je na- daljni potek bolezni večji del še ugoden. Drugi razloj, zakaj imajo lju- dje srčna obolenja za posebno nevarna, bi utegnil izvirati iz glo- boko zakoreninjenega praznover- ja, da je srce »bivališče življe- nja«. Toda pomislite- telo ima še mnoge druge za življenje važne organe: m.ožgane, jetra, trebušno slinavko na primer. Ni vzroka, da imate bolezni srca za hujše kot bolezni neštetih organov. OKVARA SRČNE MiŠICE To je zbirno ime za celo vrsto sprememb na mišični srca. Tu je, da kar govorimo o normalnem primeru: »starostno srce«. Obra- ba, ki je z vse višjo starostjo delež vseh organov, zadeva seve tudi mišičje srca. Ta »fiziološka okvara« je na primer kriva, da kot starejši človek komaj tvegate zaplesati valček: prav ta valček vam je okoli dvajsetih let ob ve- likem srčnem ugodju izzval le ne- kaj hitrejših dihljajcv. Mimo usojene nam cbrabe la- hko povzročajo motnje v prekrv- Ijenju zaradi nalezljivih bolezni presnovnih ali živčnih vplivov, objektivne spremembe ali tudi sa- mo funkcionalne motnje v dejav- nosti srčne mišice. Lahno neugodje pod prsnico, hibava živčna uravnava brez vsa- kega učinkovanja na pravo storil- nost srca. nemara vnetje srčne mišice z bežno ali trajno oslabit- vijo mišice, smrtna »kap« kot na- sledek zamašitve srčne venčne ži- le s strdkom krvi: vse to sodi pod obsežni pojem »okvara srčne mišice«. Ni nobenega dvoma, da je za okvaro srčne mišice kakor tudi /a vsa druga oboienja tega orga- na, vedno potrebna zdravniška oskrba ali vsaj natančna zdrav- niška spoz.nava. ANGINA PECTORIS M'd važnimi obolenji srca je vsekakor na prvem mestu angina pectoris. Poglejmo si jo nekolika ijliže. Za prehrano srca teče skozi »venčne arterije« vsak dan po 300 litrov čiste krvi. To je deset- krat več, kakor za srce s težo I kakšnih 300 gramov »gre«. Zože- ne venčne žile povzročajo bole- zen, ki je čedalje bolj pogosta, to je angina pectoris. »Prsna tesno- ba«, dobesedno prevedeno, pome- ni celo vrsto bolezenskih stanj od navadnega občutka, da člove- ka nekaj stiska, do najhujšega pomanjkanja zraka s smrtnim strahom in hudimi bolečinami, ki često izžarevajo v levo nadlaht- jo. Vzroki za to so kaj različni: ali se presek žile zoŽAije zaradi zaapnjenja ali zaradi živčne krči- tve. Globlji razlogi za to so pre- bolele nalezljive in revmatične bolezni, bolezenske^.spre^err^be v hrbtenici s pritiskom na živce, ki se tam odcepijo od hrbtnega mozga. Povrh so še »centralni dražljaji«, torej taki, ki gredo skozi stikališča v vmesnih mo- žganih: razburjenja, vznemirje- nja, vplivi vremena, zloraba niko- tina in slaba hormonalna dejav- nost Ckvnra srčnih zaklopk in »»živčno srce« »Srčne zaklopke« so ventili srčne črpalke. Skrbijo za pravil- no pretakanje krvi. Če bi bilo sr- ce brez njih, bi zastajanje krvi onemogočilo pravilno sfsanje kr- vi iz telesa in pritiskanje krvi v telo. Štiri zaklopnice nas posebej zanimajo: po ena zaklopnica med preddvoroma in prekatoma in po ena zaklopnica ob izstopu pljučne^ odvodnice iz desnega prekata in velike telesne odvodnice iz leve- ga prekata. Zaklopnice obdaja rahla sluzni- ca »notranja posrčnica«. Če se posrčnica vname — kot kompli- kacija pri sklepnem revmatizmu na primer — se lahko primeri, da se robovi zaklopnic vlaknato izpreminjajo, tako da "več ne za- pirajo pravilno, v najhujših pri- merih se naselijo na zaklopnicah bolezenske klice in nastanejo raz- jede. Ta bolezen je bila svoj čas vedno smrtna; danes jo obvlada- mo v največ primerih z antibi- otičnimi zdravili. Mimo objektivnih motenj v Živčni samcdcjncsti, ki jih lahko ugotovimo z merjenjem električ- nih akcijskih rokov srca — z »elektrokardiogramom« — je še mnogo oblik čisto funkcionalno prizadetega »živčnega srca«, Ta»»srčna nevroza«, ki je živč- no in duševno pogojena je lahko čisto podobna organičnemu obole- nju srca: prizadeti občuti pritisk pod prsnico, trpi zaradi občutka strahu in tesnobe, srce mu razbi- ja, čeprav ni na njem nobenih sprememb. Žalost, skrbi in podobne du- ševne obremenitve, ki jim človek ne more biti kos, se često razo- devajo v obliki »živečega srca«. Tudi ta bolezen terja zdravniško pomoč, ker se lahko razvije iz kronične oblike nervoze srčna napaka. Prir. po dr. Kirchu. Dobili smo montažni oder za razne prireditve na prostem Postavljanje odrov za razne prireditve je bilo v Ptuju vedno pereče vprašanje. Bilo je pove- zano z velikimi stroški. Svet za presveto in kulturo občinskega ljudskega odbora je zato letos dal pobudo Z4 nabavo montaž- nega odra. Načrt jc naredil brezplačno direktor Mostnega projektivnega biroja tovariš Toplak. Železno konstrukcijo, ' jo sestavljajo zvarjeni element . je izdelala delavnica Strojne;:a ključavničarstva na Bregu, le- sene plošče za pokrivanje odra pa Splošno mizarstvo Na prista- nu. Površina odra znaša 40.' kvadratnega metra. Oder je b.. prvič uporabljen na partizan- skem mitingu v Ljudskem vrtu 3. in 4. julija 1961. Po splošni sodbi je oder zelo stabilen. Najvažnejše pa je to. da se da hitro postaviti in raz- staviti. Iz elementov se dajo se- staviti različno veliki odri in si- cer s površino v kvadratnih metrih: 3,40. 6.SO. 10.20, 13.60. 20.40, 27.20, 34,00 in 40,80. Z odrom bo razpolagalo Biestno komunalno podjetji Društva in organizacije bodo lahko naročile proti primerni najemnini zaželeno površino odra. Prihodnje leto bomo oder po- večali za še enkrat večjo po- vršino. Tak oder bo lahko slu- žil tudi zahtevam množičnih na- stopov pevskih zborov, folklor- nih skupin, orkestrov in tudi gledaliških prireditev na pro- j stem. _ , Ha Рт ; Mof rojsfni kraf Gajevci • ■ ed Ptujem in Ormožem leži ,il vas Gorišnica. Na severu se dvigajo Slovenske gorice, na južni strani pa Haloze. V Go- rišnici je šola, ki jo obiskujejo otroci iz vasi Gorišnica, Mo- škanjci, Cunkovci, Zagajiči, Mu- ret inci. Mala vas. Gajevci, For- min, Zamušani, Prcrad in Ti- bolci. Moja rojstna vas se imenuje Gajevci. To je vas, ki se loči od Gorišnice z velikim, skrbno ob- delanim poljem. Lice te vasi gleda proti Dravi in vaškim pašnikom. Med pašniki in vasjo teče potoček Zejza. Na teh paš- nikih otroci pasemo živino, si delamo pastirske peči in lovimo pisane metulje. Cez travnike pelje pot skozi gozd in k Dravi. Da. lepa je ta pot. Mnogokrat smo otroci hiteli v gozd in k Diavi, v spomladanskih dneh smo tu iskali prve spomladan- ske cvetice, zvončke in troben- tice. Reka Drava je mnogo širša, kakor je bila še pred sto leti. Stari ljudje pripovedujejo, da je vsak otrok z lahkoto vrgel kamen čez njo. Sedaj je to ne- mogoče. Zanimiv je razvoj imen po- sameznih vasi. Kronist pravi, da ime Gorišnica iz- haja odtod, ker je najvišja vas iz okoliša. To ime izvira iz leta 1235, ko je bil tu grof Ortafus de Gorissendorf. Ime Formin so dali Rimljani, ker je bil tam za časa Rimljanov ribji trg »Fo- rumminus«. V Placarovcih je bil kokošji trg (kurji plac). Vas Gajevci nosi ime po gaju, ki se je nekdaj razprostiral od Pesni- ce do Drave. V tem gaju je na- stala vas Gajevci. Pri cerkvi ob lipi je tako imenovani »kurji plac«; na tem prostoru so pro- dajali kokoši. Zraven je bila »frajšina« (današnji gaj). Ljudje pripovedujejo, da je to kraj, kjer so lovili fante za vojsko. Kdor je ubežal v »frajšino«, ga niso imeli več pravice uloviti. Ob cesti, južno od cerkve, stoji spomenik, ki je bil postavljen za časa kuge. Najstarejša let- nica je 1668. Vas Gajevci omenja kronist z imenom Gautz že v letu 1492. Plemič Rogendorf je prodal vas Gautz nekemu drugemu plemi- ču. Rogendorf pravi: »Unser Hoff zu Gautz, der gelegen in niederen Drautal unter Pet- tau . . .« ■ ras Gajevci je štela devet Ш kmetij in tri želarije. V ■ Gajevcih so imeli tudi razne šege in navade. Hiše so bile v.se iz lesa. Postavljene so j bile v obliki kota, tako da se je hlev držal stanovanja. Skozi vezna vrata si prišel v vežo ali »priklet«. Desno je glavna soba »hiša«, levo pa malo manjša so- ba »hiška«, iz veže naravnost se je šlo v kuhinjo, ki je bila po navadi zelo temna; kuhinje se je držala neke vrste majhna dnevna soba »štiblc« in shramba za jedila »kamra«. V tem pro- storu so shranjevali posodo, škafe in repjake; iz stropa je visel »krušnjak«, v njem pa kruh; v kotu je bil »sklednjak« za posodo in jedilni pribor; zra- ven tega so stale žrmlje, pri ne- katerih pa še »stopa < (oboje na- domestilo za mlin). Imeli so tudi konjsko in kravjo »štalo« in »štalinke« za svinje (hlevi). Zra- ven se je držal listnjak, kjer je bila stelja za živino; v loku po- čez si prišel v skedenj in v »parmo-. V skednju so mlatili s cepci ali pa celili snope, tako da so udarjali s snopi po sodu. Nad skednjem je bilo spravlje- no koruzje in v parmi slama ter ličje; v kotu skednja je stal sla- morezni stol, za skednjem pa gepl«, nekdanja mlatilnica. Hiša je bila grajena iz debe- lih lesenih brun. Bruna so bila zložena druga na dru- go. Značilna je, s slamo krita, velika in široka streha, navadno z dvema dimnikoma. Okrog hiše se je vil »postenj« iz ilovice. Trikot med obema deloma stre- he so imenovali »fajermor« ali svisle; pletene so bile iz šibja v obliki kroga ali pa v obliki srca; ¡)od odprtinama je bil vrezan v zid križ. Taka hiša je bila ze'o nizka z majhnimi okni. Strop je bil lesen in so ga imenova i »prsnice«. Nad prsnicami je bi^o podstrešje ali »dila«. Na dil?h so imeli shranjene poljske pri- delke, ponekod pa tudi vso na- vlako. Tu je bil tudi iz šib a pleten slanijak«. v katerem so hranili slanino in meso. Imel 'з obliko kvadra. Pod hišo so bi o kleti ali tako imenovane »piv- nice«. V njih so hranili poiov- njake ali pa štirke z jabolčni- kom. vinom in »kliniko« (vino. ki je zrastlo na brajdah). V glavni sobi so imeli tudi velik ) krušno peč z zapečkom. V njej so pekli kruh, kuhali repjake za svinje in greli »hišo« in »štiblc«. V veži ni ponavadi nobenega pohištva, v kotu je stala ie metla. V kuhinji pred pečjo ? bil kamen, po katerem so br - sili nože; služil pa je predvsc: i kot nekaka miza pred odprtino peči. za katero so polagali slam- njače s kruhom, preden so gn dovali v peč; odprtina peči з imela obliko polkroga in se ,:e imenovala > znubcl«. Zraven od- prtine je bil v zid vdolben »oki- jak«, to je bilo neke vrste oken- ce, kamor se devali vžigalice m sol. V kotu so stale »burke«, vi- lam podobno orodje, ki so ga rabili za porivanje loncev v peč, »veslca«, štirioglata deščica, pri- bita na palico, ki so jo rabili za devanje kruha v peč, za jema- nje kruha iz peči in za metanj? drv in »pušlov« v peč; za kruh so rabili tudi >.lopar«, okrogio desko pritrjeno na palico; pod kamnom je ležal »valek« ali okrogli valj, zraven po »kame- jača« za brisanje kamna. Oprema hleva: V kotu je bila pastirjeva postelja »vujdrč«, pribita na steno. Drugi kot je bil predelan, bil je hlev za ko- koši »kurjak . Imel je majhno okence, skozi katerega so hodile kokoši; iz okenca navzdol je bila postavljena deska, na njej pa pritrjene majhne latice, da kokošim ni drselo. Ob hlevu je bil še en prostor »listnjak« shramba za listje, to je steljo za živino. V kotu so vi- sele krpele«, sestavljene iz pol- krožnih palic, med njimi pa mreža. Krpele so prišle že v pregovor; če kdo pravi, da mu je vseeno, mu odvrnejo: »Vse- eno so krpele, pa še to ne, ker je na eni strani kavelj.« Dedek se je naveličal mi pri- povedovati, zato moram zaklju- čiti. m ras Gajevci nima sicer nobe- Ш nih renesančnih zgradb, ■ stanovanj s preprogami, ima pa kljub temu tudi nekaj pestre zgodovine za seboj, бе danes je ohranjenih mnogo šeg in navad in lepih običajev. To je kraj ob bistrem potočku in zelenih travnikih, to so hiše. iz katerih diha preprosta kmečka sapica, to je kraj z veselimi i^'idmi. ki zapojejo ob še tako težavnem delu lepo slovensko domačo pesem, to je kraj, ki mi bo ostal vse življenje najdražji, to je moj rojstni kraj. Bezjak Franc, Gajevci OB 20-LETNICI NAPADA NA SZ STALIN ni vedel... D.a.iset let po Hitlerjevem na- padu na Sovjetsko zvezo — zgo- dilo se je 22. jumja 1941 — so v Zcbcdn Nemčiji zače'i* cbjavijati apomin-e sov.ietskega maršaila Je- rem&nka. čoveka, ki je z-adirža,! Hnti©r.i.£'v.h h'ird, tako da je žr- tvoval dva.jset divzij ter s tem om«~;gočil, da si je Rdeča arm-rda spet cipcmog^'a. Мг-d števTn'imi za- piski, not:cam( in bel3Zk2Ìm.-, ki .tih te dni cbj-av!ja.io čai:.n ki oo .svetu, so, Jcrmenkovi fpom^m de'sžni posebne pczorn sti. Prv.č se je pripetilo, da lahko Nemci bero o s vej preteklœti. kot yo je videl njiihóv včerajšnji sovražniik, grcbar Hi er.je ve Nemčije. Ob branju teh íiíom.nov lahko lu-li tisti Nemci, k, še vedno vztrajno' vzdihujejo za »st&ri.mi časi«, jasn. razbero, da je b;T H tier tudi kot strateg popolncima neodgovorna oseba, da .je kriv za sto in sto ti- scče nemškh vojakov, ki .jih je nesmiseno pognal v smrt, ne ozi- raje se na vc.ikansk": V':.taško moč sovjetske države in п-з opomnja- nje lastnih qensiaicv. Jeremci-ko prip:v'cduj?. da je bila na pomiad 1911 povab jena v Berlin sfkupma viisokth sovjet- skih ofic;ir.iev, da b si cglsda.. tovarno cik'.Eipaih vozili v bližin. m3sta Zcmiiseil ye bi-a Hitlerjeva: s каггп.;гт nemške moči je he- te, narediiti .tis na scvjetske častnike. V tem času je imel Hit- ler ne glede na pcgcdbo o nena- padanju m. d Mcskvo in Berlinom že pripravljene načrte za nepad na Sovjetsko zvezo. Ko |5a so s. sov.i:'t!5ki Č33tn.:iki oj^edovai'« nej- bc^ .jšega izms'd vseh nemških oklepnih vozil »Panz'er IV«, so ostai'i pcvs-im hladni. Daiü so čuti- ti, do ne m-re.;o vi't-jcti, da je ta tank v re I i pr.p.a^viili studi.,o o s-'VJeLskem o.cžjU. Rtdaiktor stu- dije j.a bil тш. genaral üuder an, str:k vnjsk za taktiiico ok.epriih vozili. PravKOo je Guderian sk e- pai, da i.ma &ovJ3tska vojska vsaj des-It t:i:cč oklepnih voz.'l. H tier n. posvetu! svo.>e naklonjenost: tem prev.dn:.m besedam in je skieni na.pasti Sov.ietsko zvezo s i> dipciro k maj 1200 tk epnih vo- zi. Jeremenko poroča danes, da je imela Rdeča armada v tislem 6asu 17.000 c.oreda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Igra orkester L.M' p. v. Rudolfa Stariia 13,55 Med simfonični ples :n rapsodijami.. ' 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Ra- diiski dnevnik. 20.00 Ponedeljkova pa- norama. 21.05—22.50 Simfoničiii kon cert Zagrebške filharmorijc — vmes ob 22.00—22.15 Kipoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednii dan. TOREK, 11. JULIJA 5.00—8.O0 Dobro jutro (p san glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila, vremenska napoved fn dnevni koledar. 5.10—5.30 Nekai domačih. 6.00 —6.15 Napoved časa< poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved n radiiski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pevka Liiljana Petrovič. 11.15 Branje za vroče dni. 11.35 Klari.net in saksofon. 12.00 Dobri znanci nastopajo. 12.1 - Kmetijski nasveti 12.25 Melodije / opoldne. 13.00 Napoved časa. poroč 1 vremenska napoved in objava dnevne.; sporeda 13.15 Obvestila In zabavna gla> ba 13.30 Pojeta vam IVto Gobbi ir. Oralia Dominqurz. 19.00 Obvestila, re- klame in zabavna glasba. 19.30 Radii- ski dnevnik. 20.00 Zbor Günther Arndt poic nemške ljudske pesmi. 20.30 Ra- dijska igra — Albert Camus: Obsedno stenle, 21.33 Mihovil Logar: Arija za violino in godala. 21.38 Zvočni kaleido- skop. 22.00 Napoved časa, poroč la. vremenska napoved in pregled sporeda za naslednii dan. SREDA. 12. JULIJA 5.00—8.00 Dobro jutro (p-san glas- beni spored) — vmes oh 5.05—5.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar, 5,25—,s,í5 Nekai do.mačih. 600 —6.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila 6.30—5.40 Rcklsmc. 7.00—7.15 N"apo ved časa. poročila, vremenska napoved In radiiski koledar. 8 00 Poročila. 11.30 Deset m nut iz naše beležoice. 11.50 Bela Bartok: Rapsodija za klavir io or kestcr. 12.00 15 mmut s triom Avsenik 12.15 Knietijs'i-i nasveü. 12.25 .Melodia za opoldne. 13.00 Napoved časa. porc čila. vrem.':nska naroved in objava dne. nega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavu glasba. 13.30 Pisan spored slovenskih narodnih in dcmačih napcvov. 1355 Glaslieni desert. 19.00 Obvestila, rekla- me in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi melodijami. 21.00 A. Dvorak: Jakob nec. prizori iz opere. 22.00 Napoved časa. poroč'Ia. vremenska napoved in pregled sporeda za naslednii dan. ČETRTEK. 13. JULIJA 5.00—8.00 Dobro jutro (psan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poro.tla. vremenska napoved in dnevni koledar. 5.10—5.30 Nekai domačih. 6.00 —6.15 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.3П--6.40 Rekcme. 7.00 — 7.15 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved Zborovske skladbe Antona Lajovca. 11.15 Branje za vroče dri. 11.35 Sovjetska in poljska zabavna glasba. 12.00 Iz fol- klornih zapiskov Tončke Maroltovc. 12.15 hmct iski nasveti. 12.25 Melodije za opoldne. 13.00 Napoved ča'Sa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila чп zabavna glasba. 13.30 Popularne orkestralne melodije. 19.00 Obvestila, reklame m zabavna glasba. 19.30 Radijski dnev- nik. 20.00 Yetrtkov večer domačih pesm. in napevov. 20.45 Glasbena medigra. 20.50 Literarni večer. 21.30 .Matija Bravničar: Prva sivmfcniia. 22.00 Napo- ved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. PETEK. 14. JULIJA 5.00—8.00 Dobro iutro (psan glas- beni Sipored) — vmes ob 5.05 —5.IC , poročila, vremenska napoved in dnevni ' koledar. 5.25—5.45 Nekaj domačih. 6.00 I —6.15 Napoved časa. poročila, pregled I tiska, vremenska napoved lu obvestila. 6.30—6.40 Rekl¿me. 7.00—7.15 Napo- ved časa. poreč.la, vremenska napoved n radijski koledar. 8.00 Poročil^i. 11.00 PlesMi ritmi v kcnccr'ai glasbi. 11.40 Otroci pozdravliajo. 21.00 Narodne ob spremljavi harmonike. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Klavir v ritmu. 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja. 13.00 Napoved časa. poročila, iremeaska na- poved in objjiva dnevnega sporeda. 13.15 Obvesxila in zabavna glasba. 13.30 An- sambel Srečka Draižla igra slovenske narodne pes.Tii. 13.55 Znmente basovske arije. 19.00 Obvestila, reklame in za- bavna glasba 19.30 Radiiski dnev.-i.k. 20.00 Zabavni orkester Raphaele. 20.15 Tedenski zuiianjepoiitičc, pregled. 20.30 Iz del Antonina Dvofaka — 4. oddaia. 21.15 Oddaja o morju in pcmoščakih. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za nasled- nji dan. SOBOTA, 15. JULIJA 5 00—8.00 Dobro jutro (psan glas- beni s^pcrcd) — vmes ob 5.05—5.10 Poroiila. vri'men'ka napoved in dnevni koledar, ö.ro—5.30 Neka.i domačih. 6.00 — 6.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napo- ved časa, poročila, vrem.:nska napovei n radijski koledar. 8.00 Porodila. 11.00 Po svetu i-azza (ponovitev). 11.30 Za ljubitelje popevk. 12.00 Nekai nov h po- snetkov liz Zagreba. 12.15 Kmetijs':i rnsveti. 12.25 Po domače... 12.45 Go- dalni orkester p. v. Boruta Lesjaka. 13.00 Napoved časa. poročila, vremen- ska napoved ;n objava dnevnega spo- leda. 13.15 Obvestila in zabavna glas- ba. 13.30 Nekaj', razpoloženjske glas- be. 14.00 Pol ure z vclikmi zabavnimi orkestni. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Na Gorenjskem ie fletno . . . 20.20 Radiiska kcmedija. 21.07 M'elodije za prijeten k<-ii_ tedna 22.00 Napoved časa, pnroč'a. vrem-n^ln пмр^-о^ ¡n ' pregled sporeda za naslednji Цаа. stran 6 PTUJSKI TEDNIK РПЈЈ. DNE 7. JULTJA Г-»-' Mestni kino Ptuj predvaja od 14. do IG. julija 1.1. ameriški barvni film »VELIKA DEŽELA«; od 18. do 20. julija ameriški film »BEG V VERIGAH«. Kino Ormož predvaja 12. in 15. julija 1.1. ju- goslovanski film »VOJNA«; 19. in 20. julija 1.1. sovjetski film »KRIŽARKA VARJAG«. Kino »Svoboda« Kidričevo predvaja 12. julija t. 1. italijanski film »SIROMAŠNI, A LEPI«; 15. julija t. 1. italijansko-jugoslovan- ski film »BELI VR.^G«; 19. julija t. ]. itali.ianski film »LEPI, Á SI- ROivlAŠNI«. Kino Zavrč predvaja 16. julija 1.1. ameriški film »INTERPOL«. Prodam rože trajnice. Oglasite se v predpoldanskih urah. Na Tratah tev. 8. Hišo v Ormožu prodam ali za- menjam za hišo v okolici Ptu- ja ali Maribora. Naslov v upravi. Košnjo detelje prodam. Arnuš Ivan. Piabeljčja vas 9. Najditelja dokumentov na na- slov Sardinšek Anton, Apače 70, naprošam, da mi jih vrne. Prodam lepo kuhinjsko kre- denco. Naslov v upravi lista. IŠČEM SLUŽBO gospodinjske pomočnice v Ptuju ali v oko- lici. Naslov v upravi. GOSPODINJSKO POMOČNL CO sprejme štiričlanska dru- žina. Plača 5000 din. Naslov v upravi. Prosim najditelja ročne ure, iz- gubljene ob Dravi, da jo vrne v upravi lista. POVRTNINA: čebula 60-80 dinarjev, fižol v stročju 80— 100. fižol lušč. 80, grah 40—50, grah lušč 100, krompir novi 50, karfijola 80, kumare 80—100, korenje mlado 100. peteršilj 100, rdeča pesa 50. česen 140, solata endivija 60. solata v gla- vah 50. špinača 100. zelje v gla- vah 50. oh rov t 60. SADJE IN SADEŽI: breskve 90—100, češnje 50, črnice 80— 100, hruške 80—100, jabolka 50—80, jagode gozdne 500. RAZNO NAJDENA JE DENARNICA. Lastnik naj se javi v upravi lista. Zalivala Ob bridki in nenadomestljivi izgubi mojega ljubega očka FOrer Simona da\^rega inšpsCctorja v pokoju se iskreno zahvaljujem vsem zvestim prijateljem in znancem za izraze sožalja, pevcem, daro- valcem vencev in cvetja ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti dne 26. VI. 1961. Posebna hvala družini Cvikl I. in sosedom za nesebično pomoč v tem težkem trenutku. Žalujoča hčerka Ida V Ptuju, dne 3. VII. 1961. Mestna hranilnica v Ptuju cbvešča svoje kcm: tente in vljagaitelje. da v ponedeljek, dne 10. julija 1961 zaradi po'!- iDnev- nika« imel intervju z znanimi reprezentanti iz Gorišnice. Za- radi pomanjkanja časa in pro- stora smo zajeli v teh naših stavkih samo glavne izjave. Tovariš Drevenšek — mesar- ski mojster: Po Cunkovcih se je zadnje čase šušljalo, da na- meravate pristopiti k Real Ma- dridu kot vratar, koliko je na tem resnice? Agent Reala me je nagovarjal že lansko leto, vendar pa mi moj klub ni iz- dal dovoljenja. Za letos pa tečejo pogajanja in upam, da bom v jeseni že branil za Real Madrid. Tovariš Prelog — direktor: kot kapetan debelih: Iz dobro obveščenih krogov smo zvede- li, da ste za lansko tekmo do- bili kot nagrado nov MERCE- DES, kar pa ni po godu vašim sotrudnikom, ker še vedno pe- šači.joi' Moj odgovor je kratek in jedrnat. Delo se nagrajuje po učinku. Zavist je och-eč, če vam povem, da je dobil LO- BENVEIN za svoje nič večje zasluge celo helikopter. Tovariš Firbas — nogometni reporter: Vi ste lansko leto pre- našali tekmo »Suhi-Debeli« za Evrovizijo. Kako potekajo pri- prave za letos? Jubilejno tek- mo Debelnharjev in Slokinov bodo tokrat spremljali tudi Ja- ponci, ker je ravno končana kanalizacija televizijskega omrežja, ki ga prenašajo ruski Sputniki. Z zvezi s to poveza- vo opozarjam obenem vse gle- dalce, da bom prenašal tudi celotni potek Olimpiade, ki bo v Tokiju. Tovarišica Horvat Adela: Kot trener in kapetan ženske re- prezentance — Kakšna je vaša kondicija? Hvala. Naša repre- zentanca je v polni formi. Teh- nika na višku, kondicija (xllic- na Osebno sem pa zelo pri- zadeta, saj že nekaj dni ne jem in ne spim, ker sem si na zad- njem treningu moč-no poškodo- vala nogo. tako da je veliko vprašanje če bom sploh lahko igrala. Tovariš Lobenvein — penzio- nist: Kako je kaj s težo in sta- rostjo suhih? Povprečna teža 45 kg. starost pa se suče okrog 60 let. Tovariš Lujzek — gostilni- čar: Vi nastopate letos prvič za reprezentanco debelih. Ker pa igrate včai;ih levo. včasih desno krilo riie zanima, kaj je vaša poglavitna želja? Do tek- me doseči 170 kg. Tovariš Donaj — šef KU: Kot znani tovariš predsednik centerfor, katero moštvo bo po vašem mnenju osvojilo po- kal r.Puclekovega Naca^r? Ve- čina stalnih navijačev in tudi jaz smo mnenja, da bo častno in zasluženo zmagalo moštvo trebušnikov, ker so njihove re- zerve neizčrpne. Kdor pa želi tudi videti to elitno nogometno ekipo, naj se potrudi 9. 7. 1961 ob 15. uri na stadion v Gorišnico. Prweostïo „Partizana" Sloveniie v Mariboru v nedeljo 18. VI. 1961 je pri- redil »Partizan^- Slovenije v Mariboru republiške tekme v mnogoboju za prvenstvo Slove- nije. Tekmovale so vrste in po- samezniki ter društva za zasta- vo maršala Tita. Udeležilo se ga je 20 društev iz 5 okrajnih zvez s 36 vrstami in 241 tekmovalci. Razen vPartizana« Lenart, ki je tekmoval s 5 vrstami, so bili najuspešneje zastopani Markov- ci z vsemi štirimi oddelki. Da- lje sta se prvenstva udeležili iz območja občine Ptuj in Ormož še društvi »Partizan« Gorišnica in Središče. Slednji nista tek- movali v konkurenci društev, ker nista imeli ženskih oddel- kov, temveč z vrstami. Vsa tri društva so tekmovala v III. raz- redu. Dobro so se odrezali mla- dinci iz Gorišnice, ki so dosegli drugo mesto med vrstami in za las zgrešili prvo. Saj so bili pre- kratki le za 20 točk. Mladinci iz Markovec so obstali na osmem mestu. Pri članih so bili člani iz Markovec četrti. Središče pa peto. Mladinke iz Markovec so zasedle tretje mesto, članice pa prvo in tako postale republiške prvakinje III. r. vas. za 1. 1961. S tem je sicer »Partizan« Mar- kovci dosegel lep uspeh, vendar je bil v tekmovanju društev za zastavo maršala Tita šele drugi in se ni plasiral za zvezno tek- movanje, ki bo 8. in 9. VII. 1961 v Karlovcu. Prehitel jih je »Par- tizan- Fram, ki ima zelo dobre ekipe. Med posamezniki je bil najboljši iz zgoraj navedenih društvih pri članih Šavora Ivan iz Središča, ki je zasedel osmo mesto. Mikša Martin iz Marko- vec je bil enajsti. Med mladinci se je najbolj uveljavil Simonie Jože, Gorišnica, ki je zasedel 5. mesto, Mežnarič Viktor iz Mar- kovec je bil osmi. Med članica- mi je postala republiška prva- kinja za leto 1961 III. r. vas Ciglar Marija iz Markovec. Naj- boljša mladinka »Partizana« Markovci je bila Golob Liljana z 10. mestom v skupni oceni po- sameznic, vendar z najvišjim uspehom doseženega odstotka točk (86.17 "o) od vseh tekmo- valcev iz območja društev obči- ne Ptuj in Ormož. Vsa tri par- tizanska društva, ki so navede- na zgoraj, so poslala na te tek- me skupno 39 tekmovalcev in s tem dostojno manifestirala pod- ročje naših občin pri telesno- vzgojni dejavnosti na vasi. OP Rokomet v Gorišnici v nedeljo je bil začetek šport- nega tedna v Gorišnici, ki traja od 2. do 9. julija. Prvi dan je bil na sporedu rokometni turnir, ki se ga je udeležilo rekordno število moštev, saj jih je sode- lovalo 11. Od tega: 4 članska, 5 mladinskih in 2 ženski. Pri članih je zasedel prvo me- sto Ormož, ki mu je prisodila prvo mesto tekmovalna komi- sija. Najboljši strelec turnirja je bil Ploh (Partizan Središče) 15 golov, Feguš (Partizan Velika Nedelja) 8, Gregi (Ormož) 5 go- lov itd. ' Mladinci Drave so bili naj- uspešnejši v svoji skupini, saj so premagali vse nasprotnike. Lestvica strelcev: Stanič (Par- tizan Gorišnica) 10, Jurkovič (Drava) 7, Križe (Drava) 6 golov itd. Dvoboj ženskih ekip se je končal s prepričljivo zmago Partizana iz Gorišnice nad Par- tizanom Središče z rezultatom 7:3. Organizacija turnirja je bila zelo slaba. Tekmovalna komi- sija, ki so jo izvolili in posta- vili šele z nastalim sporom, ki je nastal na igrišču, ni bila spo- sobna reševati problemov, ki so se dogajali na igrišču. Moštvo Ormoža se je na tekmi s Parti- zanom Velika Nedelja vedlo nadvse nešportno napram so- igralcem in tudi proti sodniku, ki je bil prisiljen tekmo preki- niti zaradi nemogočega vedenja Ormožanov. Tekma je bila pre- kinjena pri stanju 4:2 v korist Partizana Velika Nedelja. Ni bilo prvič, da je moštvo Ormo- ža izzvalo nerede na igrišču, ker se v primeru, ko jim v igri ne gre vse po planu, poslužijo po- dobnih sredstev, ki imajo s športom zelo malo skupnega. Apeliramo na pristojne orga- ne, ki v Gorišnici organizirajo tekmovanja, da v bodoče pola- gajo več pažnje tudi na to plat tekmovanj. Rodile so: l'erger Katarina, Majski vrh —Maksa; Švarc Zofija, BiŠečki vrh 24 — Antona; Koletnik Elizabeta. Slatina 55 — Stani- slava: Žunkovič Frančiška. Hajdoše 2 a — Mirana; Žumcr Ontonija, Hajdoše S5 — deč- ka: Cavničar Marija, Ljutomer — Ivančka: Gašparič Neža, Tr- novski vrh 18 — Terezijo; Škrabl Štefanija, Apače 162 a — Branka: Španer .Milica. Lac- kova 4 — Ineso; Skuhala Fran- čiška, Pršetinci 8 •- deklico; Zorko Elizabeta. Mestni vrh 89 — Franca: Bezjak Marija, Ki- car 42 — Branka; Mlakar Ma- tilda, Stari Log 25 — Vilija: Zavec Marija, Sakušek 9 — Marijano; Ko/en Jožefa, Vel. Aarnica — dečka; Janžekovrč Hizabeta, Mezgovci 1 — Mar- jana; Majcenovič Marija, Mar- kovci 87 — dečka: Kirbiš Julka, Prepelje 46 — deklico; Jus Ro- zalija. Jelovica 2 — Vilibalda; Kurnik Matilda. Nova vas 18 — dečka; Muhič Rozalija, Ormo- ška 5 — Mirana; Tomše Mari- ja, Videm p. Ptuju — dekli- co; Petrovič Ivana, Podvinci 2 — Slavka; Kodrič Marija. Pod- lože 5 — Francija; Rcžek Te- rezija, Cermožišče 70 — deč- ka; Kurež Terezija. Gorca 1 — Ano; Mlakar Ana, Dolane 2 — Marjanco; Mere Antonija, Haj- doše 57 — deklico; Petek Ma- rija, Gorišnica 92 — Marijo. POROKE Poročili so se: Flajsinger Blaž. Maribor in Bračič Kristina. Vintarovci 5*^: Voda Ivan, Mestni vrh in Mla- kar Marija. Murkova 7; Mislo- vič Štefan. Maribor in Ludvig Elizabeta. Maribor; Ludvig Zdenko. Maribor in Kolar So- nja Marija. Maribor. Smrtnih primerov ni bilo. Razpis štipendij Komisija za štipendije pri Občinskem ljudskem od- boru Ptuj razpisuje na podlagi 29. člena Temeljnega za- kona o štipendijah (Uradni list FLRJ, štev. 32,55) za šol- sko leto 1961 62 naslednje štipendije: 1 Filozofska fakulteta, slavistika 1 Višja pedagoška šola, skupina slovenščina-srbohrv. 2 Višja pedagoška šola, skupina angleščina-slovenščina 4 Višja pedagoška šola, skupina matematika-fizika 2 Višja pedagoška šola, skupina tehnični pouk 1 Višja pedagoška šola, skupina defektologija 3 Srednja šola za telesno vzgojo 1 Višja šola za telesno vzgojo 1 .Šola za oblikovanje 1 Srednja glasbena šola (klavir, zborovsko petje) 15 Učiteljišče 1 Šola za sanitarne tehnike 1 Višja šola za socialne delavce Pravilno kolkovani prošnji naj kadidati priložijo na- slednje dokumente: — potrdilo o vpisu v šolo — overjen prepis zadnjega šolskega spričevala — potrdilo o premoženjskem stanju — mnenje osnovne organizacije SZDL Prošnja mora biti kolkovana s 50 din. priloge pa s 30 din državne takse. Prednost pri razpisu imajo tisti, ki stanujejo na ob- močju občine Ptuj in so v višjih letnikih. Rok za vložitev prošenj je 25. julij 1961. Komisija za štipendije ObLO Ptuj Ce miadìna nima drugega razvedrila V Ptuju so posebno v večer- nih poletnih urah predstave izobraževalnega ali zabavnega značaja zelo redke. To je vzrok, da se mladina ukvarja s stvar- mi, ki zanjo niso najprimernej- še. Nekateri zahajajo v gostilne, drugi postopajo po cestah, velik del pa jih posebno v zadnjem času »zapravlja« težko prislužen denar v LUNA PARKU, ki že nekaj časa gostuje na dvorišču Mladike. Glavna »vaba« Luna parka so predvsem popevke, ki jih »vrtijo« vsak večer od petih do enajstih, in zaradi katerih mladine pa tudi odraslih kar mrgoli tam okoli. Toda »poslu- šanje popevk« ni vzrok zgražanj nad početji, ki jih mladina tam počenja. Po raznih vrtiljakih, v liščih, v stojnici z napisom: .~>'oča u svetlu«, kjer mladina dobesedno za prazen nič daje denar, ki bi se dal porabiti tudi v boljše namene. Vendar za vse to ne smemo iskati krivca v samem osebju Luna parka, ki teži za čimveč- jim zaslužkom, niti ne smemo zvračati krivde na samo mladi- no, ker v Ptuju drugače nima drugega razvedrila. Zaradi tega je nujno, da mla- dino preusmerimo. Možnosti je precej, samo razumevanja in volje ter več pažnje mladini je treba. Ce zla ne bomo zatrli v povojih, ga potem, ko se bo raz- rasel ne bomo mogli zatreti, kajti podobnih Luna parkov prihaja v naše mesto vedno več. Novi darovalci krvi Dne 22. VI. 1961 so darovali kri prebivalci iz Hajdine: Po- lajžar Ivana, Krošl Marija, Pal Rozalija, Mlakar Liza, Zajšek Kristina, Jeza Marija, Zajtl Ana, Sagadin Marija, Lesjak Franc, Intihar Ivan, Lesjak Marija, Jeza Janez. Dne 27. VI. 1961 so darovali kri krvodajalci iz Ptujske gore: Vedlin Rozalija. Topolovec Mi- lena, Gajzer Neža, Pernek Eli- zabeta, Šagadin Katarina, Mo- horko ,Elizabeta, Fuks Franči- ška, Mohorko Romana, Topolo- vec Frančiška, Predikaka Ljud- mila, Beve Ljudmila, Gajzer Julka, Gluhak Stjepan. Kozo- derc Rudolf. Gajzer Alojz, Can- car Martin, Topolovec Silvo, Vo- dušek Jože, Strašek Anton. Vsem krvodajalcem in orga- nizatorjem najlepša hvala! V zadnjih dveh tednih so se prijavili še naslednji posamezni krvodajalci- Mlinaric Julijana, Erhatič Janko, Cmager Franc, Krepek Maks, Horvatič Liza, Bramen Verona, Bezjak Lucija, Bombek Marjeta, Cestnik Zofka, Jančič Marija. Cenčič Hilda. Vsem v imenu bolnikov iskre- na zahvala! Rdeči križ Ptuj Splošna bolnišnica Ptuj PARTIZANSKE ŠALE NIKAR NE POVEJ Nekega jutra so šli v patruljo Stane, Ivo in Švejk. Le-ta je v bataljonu užival priznanje, da je največji >'zabušant«, kar jih je bilo kdaj v bataljonu, in zato ga ni nihče maral. Ko so prišli do nekega potoka in zavili čez brv. pod katero je bil globok tolmun, je Svejk izgubil ravno- težje in čofnil v vodo. Ker ni znal plavati, sta ga Ivo in Sta- ne potegnila na kopno. Tedaj je, podoben cmoku v omaki, hva- ležno dejal: »Fanta, če ne bi bilo vaju, bi gotovo utonil.« »Ampak nikar ne povej tova- rišem, da sva te rešila.« je rekel Ivo, »sicer naiu bodo ozmerjali-«