St. 34. V Grorici, 19. avgusta 1881. Tedaj XI. „S©&aw Khaja vsak pctek in velja spoito prejeiaaRa at: v fiorlr? v.-.; dom peiiljana: Vse lelo.....!'- *--,;l Pol lets.......-:;' tevm le-ta ......I • -" .........Pri--feanaailib-isi-rl'1'v "s™%> -w ' /""* litm'caA^ se pUcttj* za imvaiJiit, t;-.->i.»j-¦to vrsto: 8 kr. #e se mli.i I krar f» Z 11 Z '• ^ •• Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorfc! v tobakarnieiv go-sposki u!'d Wi/.o „treh kron". in na starem Mgu.—V Trstu v tobakarni-ci „Via dcila casoima 3", . I>'»}?isi raj se_blagowrfjiib poli^ajo nicdiiiftfvu ,,Sofie" v (Jorici v Hilarijanakl tiskanii, na-ociiiim pa opravni§tvu„So5eu na Korenji v Sticsaf vi luSi it. 10 II, nadstr, Rokopisi se ue vraCajo; dopi>i naf se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in ihugim nopremoinim bo narofcnina zuifca, akoie oglase pri urednifttvu. 0 liarmlnjakih in voditeljih slovenskili. i Fredobro je znaa znaSaj Slovanor, ' seMi-pii, pohlepen za nedopuSconim | dobiikom, poleg tega pa tudi at*-«kav in nkop. Irredcntovee Cuder. i I. Ko je irredentovski izdajalec Cudcr premiSljcno kpodkopatai hrvaike ob&ne po Mri, gledal je naj-twlj na toT kakd bi spravil slovanske narodnjake v deiiarne stiske, in se je opiral na obfii slovanski zna-c*aj, Tftlcci kteregtt Slovan ne pozna poz>tvovalnosti za narodno stvar. Od druge strani sdiSimo le prepogo-stoma v dfm.iCein taborji priio^be, da narodnjaki na§i so premlacni. Pravijo, da mrtvost zlasti na sloven-skem Primorskem prihaja od tod, ker imamo v obfie preraalo narodnjakov in prenialo pravih voditeljev. Taki glasovi in take prito^be cloveka pretresejo iu nagibajo do pienniljevanja. Ker je od pravega na-rodnjastva in voditeljstva toliko odvisno, vrcdno je, si stvar razloiiti in kolikor mogote pojasniti, da obco bokzen izpozuatoo in uajdeiuo tudi primcrna zdravila za njo. Narodnjaki v pravera pomenu se potegujejo za narodne pravice in puspeSujejo vsestransko narodno stvar. Narodoi voditelji pa ka^cjo pot, kako* naj se narodnjaki obnaSajo v miSIjcnji in dejanji. Kjer pravih vodi^-ljev ni, jo zagazijo le prelehko DBjbojjSi narodnjaki. SloveBci bo toliko srefini, da imajo skoro v vseh pokrajmfih ve6 ali mauj dobrih vodnikov. Samo Ko-roSk« je zdaj tak6 rekod brez politiCnega pastiija, ker par moCi je zarad starostt ope§alo. Vendar pa je velik razlo&k tudi med pravimi voditelji gled6 na zunanje kretaoje. Eni so namrefi samo po mislih in 6astvu pravi narodnjaki; ali veliko jih je med njimi, ki preve5 kri^em roke dr^6. Sfoje dobre misli in neomadezevana fustva skrivajo samo za se all po najvefi se za kakega prijatelja» drugi zuaanji wet. pa ne izv6 nit o njib, in njih sposob* nost za vodstfo narodoi ostane na veke brez vsa-kega aada. Taki narodnjaki bi bill ob priliki voditelji, v sfoji mJaanosti pa le toliko ne koristijo narodu, kolikor poSteua kmeika duia pogostoma koristi svoji in blilnjim soseskam. Med pravimi, pa tudi energi&iimi voditelji flo-venskimi nahajaS pa tudi take, ki ravno zarad laxtne zavestt in moti preveS sebi zaopajo, bi radi satni vae omogli, in vsled tega pozabijo vstvarili ali orgauizo-vati pravih, takd rekofi podredjenih poraoCnikov. Oni bi bill primerjati ikofotn brez obiinskph pastirjev. Bavno cerkev ostane ve^no veljaven tipigen zgled, ka-%6 je treba vrediti tudi politidno delovanje, da se razSin in vedno pomlaja z novimi in vsestranskimi moemi. EnergiCm voditelji brez takih nagledov §ko-dnjejo naroda ve6, nego mu koristijo z vsemi svojimi napetimi in izdatnimi mofimi, ker ostane narod ne-veden in nezaveden, takd da naposled veKkega, pa o-samljenega voditelja Se razumS ne. Med voditelji imamo Siovenci tudi takih, ki z razumoiii dyliajajo najzrelSe nase vodnike; ali oni IviS, v kakor&nih si bodi razmerah, da ne kai5ejo pra-vega znaCaja in narodniaitva. Zarad sebifinosti z naj-veco zavestjo narod zasukavajo in tudi direktno za-peljojejo, kedar koli se jim kaie lasten dobifiek. Le malo je takih, ki se vspenjajo do voditeljstva z a-priorno hudobno voljo; vefiinoma so oni preodvisni in ae morajo zarad lastnega kruba ozirati in uklanjati na tohko strani, da ne delujejo skoro nikdar po last-mm preprieanji, kakorbiieleli koristiti narodn. Taki so sebi v nesrefio, ker so sami sebbj razdvojeni, ia narod ni nikdar varen, da ga ne opeharijo. Izvrstni narodnjaki so se vzgojili tudi v tihih zalvotjih slovenskih uradnikov. Ko bi jim bila osoda poddiia obilega kruhi na Iastnih tleh, bili bi ti mno-goteri zlati znafiaji zlata vredni tudi za narod. Takd pa ae morajo ti§6ati pri kraji, in narodu se za 2ivljenja zamirajo brez koristi in brez vsakega zwnanjega v-speha^ Ti uradnfki pozaajo razmere naiih nasprotni-kov bolj, kot vgak ueudviseo in aajiskreaejSi narod- njak, ker i5ive in delujejo veCidel svojega livljenja v pisarnah, kjer kujejo tujci iu nasi nasprotniki nam | sovra^ne sklepe in odioke. Ali boje se zarad popolue odvisnosti pogostoma brez potrebe najnedolznise u-jave. §e dobri so in, rekli bi, nekako pogumni, ako se predrznejo kako izustiti svojim najzaupni§im prija-teljcm; vdasih h>\0. cold kako izustiti zlasti onim, o kterili vedd, da so nogunineji v javnera postopauji ali vsaj s casiiikarekini peresom. Ako pa ne zasledd hrbtififia, na ktero bi nalozlli obte^no breme, osta-nejo najimenitnise skrivnosti za narod ve&no tajne In brez vsakega prida. Med poluomikanci so nekteri dobre volje in ne samo iz pohlepuosti zares vneti za narodno delovanje. Lehko jih pregovong in navduSiS za najsvetejSe na-rodove dobi^ke. Oni ti vsplamend in hogejo narobni svet na Slovenskem kar na inah preobrniti in posta-viti na pravo plat. Ali po zakorm naglokivnikov se ti enako hitro ohlad6, in narobni svet poka^e zopet svoje uarobno lice. To pa §e ni prehado; najhujse od take strani so zgodi narodu tcdaj, kedar pridejo ti naglokrvni narodnjaki v dotiko z nashni nasprotniki, ki jih enako naglo piegovor6 za naspfotna naeela, za ktera potum poleg ia v sredi naSih nasprotuikov koraaijo in tudi razsajajo. Polovifiarstvo je tudi v po-litiki Slovencem samo v nmveto. Med raznimi odvisnimi in neodvisnimi narodnjaki iScejo nokteri toliko samo vrhunec iiasti, da delajo samo za njo, in ako je ne dosez>jo v polni meri, po-pu.ite vse, za kar so se dozdaj potcgovali, in ker go-spo'luj?', nad njimi dotiCna zavist, tirajo Se druge za seboj. Taki potem narodu toliko veft §kodujejo, kolikor so se javno vi§e povspeli, in kolikor vefi pod-loznikov imajo pod svojo oblastjo. Od te strani se nam vzredd ne redkokrat hudi renegatje, ali pa snujejo s svojimi podredjenimi pristaSi nasprotne, narodu ni-kakor ne koristne strauke. Tudi razdirajo obstojefia dru§tva in bi radi omajali dozdaj veljavna naCela — vse zarad sebifine, firne zavisti. Narod zapeljujejo tudi taki voditelji, ki skrb6 sieer za materijalne, morda samo lokalne koristi, kte-re pa potem povzdigujejo nad najviSe svetinje in du-Sevne dobifike narodove. Vsled materijalnih koristi narod slep6 in ga porabljajo za prodajanje politifinih pravic. Na Primorskem so slovenski Tapani Se letos prodajali se ustavovercem in nasim politiOuim nasprot-nikom, Le§ da jim je doSla od take strani podpora za ceste itd. Ko bi bile take podpore tudi resnicne in izdatne, so krivo ocenjene, ker so zares leCa, za ktero se oddajejo najdrazi naSi zakladi. ^upani in stareSine, ki se dajo takd zapeljati, so silno Ihidljivi vodniki soseskam, dasi tedaj v majhnih krogih. Mnogi bi bili dobri vodniki, pa njih obzorje je preozko; ne vidijo daleS, in jo vsled tega sami za-bredejo v probujevanji dragih. Drugim obse^nega pogleda v daljavo ni odreka-ti; ali premalo so jim znani vefii in manjfii faktorji, ki delujojo v sedanjosti med uarai, Se bolj pa med sosednimi narodi; in §e menj so jim znane one moLi, ktere delajo na vefie spremembe v prihodnjosti, vsled kterih po zakonih verjetnosti tudi narod slov. zado-bi takd ali takd stalniSe polozje, dolocnise mesto v meduarodnih razmerah in v politifini konstelaciji. Ne-jasnost in negotovost jim potem omami vso dobro voljo in kr^post in ener^ijo za odloeno delovanje in postopanje, za kakorSno so po naravi in vzgoji spo-sobni. Njih mlafinost se le prerada oprime oblteja, v kterem se gibljejo. Se drugi se naslanjajo samo na vlado, ia po njih mislih je samo vlada kriva, da ne napredujemo. V tem izgovarjanji je mnogo resniee, ali prekrite je v njem tudi mnogo lenobe in tudi — nesposobaosti. Vlada nacelno ne zabranjuje snovati kmetijskih in obrt-niSkib druStev in Sol. Vlada ne dela zaprek oanovanju deuarnih zavodov za nase kmeCke potiebe; kakor so vidi, mora n. pr. na Kranjskem vlada sama spodbu-jati za snovanje posojiluic, kakorSnih ne uahajamo dozdaj ne na Kranjskem, Se manj pana Primorskem. Vlada nebrani slovenskim sinovom, dapostanejo obrt-niki in kupci po trgih in mestih, invundar ni vodnikov, ki bi podpiiali narodno obrtoijo in kupCijo. Kjer je kaj prjrodnih mofii za mline, tovarne ali kaj po-lozja za vgoden promet, zaporedoma vse tujci vzame-jo in bogute s slovenskimi pridelki inizdelki. Nikdor i/ninl Slovencev ne cuti sposobnosti, da bi agitoval za slovenske delavce, podjetnike, da bi vodil primer-no osuovanje doma&h obrtnijskih in kupCijskih dru-Stev in domaLih skupnih podjetij. Preraalo [vodnikov imamo, ki bi bili zmo2ni za direktno pomno^evanje in pospeSevanje narodnega blagostanja. Nasteli nismo in nismo hoteli naSteti vseh vrst voditeljev, kieri vstvarjajo take narodnjake po duhu in delovanji, kakorfini so pastirji. Ni nam do dovr-Senega ualtevanja, na mnogo strani pavtegnemo raz-soditi tudi iz ten ne strogo razdeljenih kategorij na-Suga voditeljstva, kje titc pomanjkljivosti in napake v vodstvu. Poleg vseh pogreSkov in pregreskov pa vlada ne samo na Primorskem, ampak po vsem Slo-venskom, ako ne mrtvost, pa poprefina mlaCnost, in navduSenost in zahipno vsplamenjenje je povsod samo izjemno in ne stalno in redno. Iz to obce mlaCnosti izvira tudi zanikernost v podpiranji domafiib zavodov iu deiavnih ali zmo2nih moLi, s kratka zanemarjiinost vseh pravih in za sedanji razvoj naSega naroda pri-m-iniih kulturnih pomo^kov. Vsled te mlaCnoBti je utegnil tudi veliki izdajalec in prodajalec slovanskega istrskega naroda sklepati, da naS znaCaj ni sposoben, da bi se zauemarjeni slovanski narod probudil k lastni zavesti; prcbrisani garibaldijaneo jo takoj zapazil, da narod slovanski so da zatreti, samo zato, ker narod-njaStvo in voditeljstvo spi in nikakor ne segne v 2ep za narodno agitovanje. Ako bi bili sklepi Gndrovi re-suiCni, potem je Slovanom kjer si bodi bodofinost za vefino prestri2ena. Mi hocemo toraj v prihodnje po-gledati na dno ne samo onim sklepom, ampak obcim vzrokom, da je slovensko narodnjaltvo in voditeljstvo na mnogo strani tako, kakorSno bi ne imelo biti nikdar. Dopisi fz gorigke Okolfca, ig. avg. (Izv. dop.) Pred nekoliko leti so se na veC krajih stare, premajhne cerkve popravijale, razSirjale, kjer je bila mo5, tudi nove zidale. Sedaj se ljudje enacega dela .redkeje lo-tijo zavoljo prevelikega uboStva, akoravno bi bila tu pa tarn 2iva potreba prostorneje cerkve. Vendar ni samo uboStvo temu krivo, ampak tudi nekterih go-recaost, ktera se kaLe le na njih jeziku, ne vidi pa v njih delih. Res vuet duhoven, precej ko pride v ktero obcino v sluibo, pregleda pomanjkljivosti svoje cerkve in se zacue posvetovati z obL. zastopuiki, kaj se pri cerkvi popraviti, prenarediti ali kaj storiti in kje poraofii iskati, ako bi bilo treba novo zidati. Nje-mu gre prvemu svete dajati, ljudstvo k dela spodbu-jati, vse se v6 da z najveCim premislekom, dela sa-mega pa naj nikdar ne vodi, ker duhoven je studiral teologijo, duhovske red, ne pa arhitekture, *) kako se ima zidati; za to so drugi uceni in tudi postavlje-ni. Cerkev ni kakor raoda ali Sega za teden ali rae-sec, stati mora za veS rodov in ved stoletij, ona hi majhno podvzetje, ampak veliko in zato tudi z veliki-mi stroSki zjedinjeno. mora se toraj prav narediti, druga&e je groh in Skoda za zavrzeni denar. V goriSki okolici je videti ve6 predelanih in tudi novih cerkva. V zgornji in spodnji Vrtojbi so cerkve popolno predelane, so tudi Se precej lepe, toda ena kot druga ne na prostoru. Prva pa ima vrhu tega Se ta velik pogreSek, da je s fasado obrttena v poye preS od vasi, hrbet pa kaze yudem. Vrtojbni-(ani so se temu zeld ustavljali, pa kaj vem, kdo jib je koneSno prisilil privohti, da se cerkev tako in ne drugace zida, menda taki moz*je\ ki so se uclli vse kaj druzega, in ki gledd stavb toliko razume, kakor zajec na boben. Toda kar je storjeno, je storjeno, je rekel nekdo. V Mirnu na gradu je r. g. 2upnik tudi po svo- *) Izjame pa imamo tudi tu, in na OoriSkem se je par duhovnov sa to etrao L9 obn«slQ dejanatYeng, Ur, jej glavi zidal cerkev, ktera bi pristovala bolj za ka-ko mesto. Crinu tnko velikausko deb, ktero pa se sedaj ni in tntli §e ne bo koatano, ali ne bi bila za-dostmala uianjsa cerkov, ktera bi bila gotovo ze zdalj^att. Tadi to se je zgodilo. - Pri-manjkalo je pa denarja pri ssviSanji novega d«*lu, zato 80 morali oni mojstri—skuziga n.ucdit! ob obeh stra- s neh cerkve uizke lope, dobre zh mlatjenje ajile, staro ; 3treho pa nosijo oboki na slebrih. Ker delo ni bilo ; postavno zaeetot menda Se sadaj ni resena atv.tr, kdo ! ima placati stroske. j Enako bi se znalo se komu priguditi, ker nek- J terira res nocejo iti v glavo po«tave, po kterih se ima pri zidanji corkva ali farovzev po.stup.-iti. Kd«r jili uima, nro jib da Paternolli prav rod no 60 kr. Tuili skonja bi smela take ljudi na postavo zavrniti, da ue bi kakor sami od sebc zidali, cesar ne razume. se, da je bilo samo kakiii 30 volikev navzocnili pri njegovih govorih, zurualistov pa 21! Zato • bodo prosiavljali zastarelega uepoboijsjjivega le-viearja. Iz Reke je sle veliko luhonov in ajili to-varsic v Pe§L, kjer so jib Magjari deaionstra-tivuo sprejeli. Laiioui so sli po zahvalo, dapo-loagajo Hrvate zatirati in Ileko Magjanaa po siii prikiepati. Itaiij^i je jud v kupciji in proti Slovaau. Cudno je7 da bi zdaj Magjari radi tudi for-uialno prilcpili Busao Av^triji. Ob okupaciji pa so bill teiuu uajvvci na^protniki, vse iz Ijubezui do Turkov, kU-re so kot krvue urate prosiavljiii ob rusko-turski voj^U. Tudi Magjaroai se je na-glo kri ohiadila do Turkov. V D a 1 m a i: i j i je v Drnisu irredeiitovec in dopisnik v nA\veiriV Snptik Paskiu zaklal dva vria narodujaka, kterih eden, dr. M. Gru-besic je tunrl drugi dan. Irredcntovvi gladijo ; Jaskemu kralju pot za avstrijsko zvezo! ; Na Hrvaskem se atrjnje ueodvisna na- i rodna stranka, kakor se je razvidelo tudi iz za-grebskih mestnih voiitev. Viada su boji, da bi ne zmagala ta stranka tudi ob volttvati za dei. zbor, ki se bodo visile za en incscc. Zato pa ne-usmitjeno preganja pri>tase narodne stranke. ; Pol. listi. kakor aObzortt, se koufiskujejo vsak teden po veckrat, in ti listi ne smejo ziniti pra-vit'ne sodbe, ki bi nc ugajnla vladi. Vlada je zacela preganjati uradnike in celo vseueiiiske • profesorje, ki so govorili v zmislu neodvisne Skeiu veliko tacib narodnjakov, ki se uklacjajo na le- ; stran|ce^ j),d\Qj: S() prisli tudi na Hrvaskem v IZ B0V«kejja, 33. at.vilka flSoLeM ne moUi se 0 treutarski slori-snosti.* G. dopianik se tako neo-praviceoo zaletoje v zaibiji dopis, da nioram mislitt, da oni gospod ali «i prav titnvl dopisa, ali ga noLe pray uuteli! Nuiaen dopisa pa gotovo ni ugauil, dru-goCe bi bil ali roolcal, ali pa mi Se pomagal.— Moja porocila, da so neresniina? — Gospod dopisnik bi rad dvema gospodaijeina prav sluzil, to je nemiurstvn in narodnja^tvu, kar pa prav dobio ve, da ne gre — po ziia&ijni, vestni poti. Kdor se s smolo igra, se osmoli. Zaliboie, da je ravno na Bov- vo io na desno, kakor kaz> bolje. O.lkar smo izgu blli cast. g. vrlega dekana Kobala, gre vse nekakc rakovo pot. Jiajve&k napaka na§ih poluuarodnjakov jg ta, da govore; »Bo «ie bolje, pa le po&isi," — G. dopisnik tudi note v«dett, kaj je Scbuetzenbund ined Slovene). On §e vedno misli, da je to neka nedolzna igraca, Svtt »m\\ pa todiugaLe, kakor gospod „schutz et narudiijak4. Kavna pot — nwjkr.jjSa pot, a ne vedno mtjbolja. Gospod So^an se boji kratke, pa trnjove kratkem easu. Med hrvaskimi politiki so ne-kteri pa tudi preoholi, mi Jim ne zelimo lm-dega. Ali grenka sku§nja naj bi tudi te prena-petnike spametila, da bi ne gledali zanicljivo na vse, kar ni strogo Hrvaskega. 2alostno je, da se Hi'vatje in Srbi se zdaj gledajo kakor pes in maeka. Kakor smo privatno izvcdelt, v Belgradu poti, 011 hodi raje dolgo in gladko pot. Oa Caka pri- j nt enega hrvaikega lista, iz vse druge Evrope mernejsega 6wc, misli, da mu bodo peceni goiobje v pa jih nc pogreias. Alt ni to najveea separa-grlo leteli. — j t|stm}St p »p.^LLL%^JiXJ* »*m. "«">f- po *?*« ;- Ker notem v lastnem tahoiu prepirov nettti, iu «eg* iiajblizuiia sosedoma se Se poveea, ako bodo tudi tacega naiavna nisem imel nikdar, zato bom .so- avstrijski Srbi zahtevali enakopravnost za svoj skemu gospouu na vse ugovore molc»i; toliko lehko jezlk v cirilici za urade, sole itd. povsod tam, vletmT^' ^ JC m°Je p08t0panje P°P°lnoma °Pra* kjer v Hrvaskt prebivajo Srbi, da si srbske za-Yl MRadi laii pa, katere mi soski g. dopisnik ofita, \ hteve niso neopravicene. Iz vsega je razviduo, 5em prav lehke vesti.*) da politika je sebifina tudi med krvniini bratt. Crnogorski knez je dovolil katolieanom cer-kveno enakopravnost in svobodo. V Baru se po-stavi katolisk §kof. Biskup Strosmajer je v vsem tern bil posrednik. B i s iu a r k je id prisel iz Kissingena v Berlin. 11 a I i j a hoce po vsej silt postati zavez-nica Avstriji. Prej ko ne obisce zares laski kralj uasega eesarja. Turcija vedno odnasa izrocitev ozemlja, ktere je odloceno Grkom. Gambetta je v BellevtIIe-u govoril, da se bodo Francozt se ma§6evali nad NemeL Bi-smarkovi listi pa tudi ne molee na to. Gambetta govori tako, kakor narod zelt, delal bopadrtt-gaee, ako postane predsednik republike. Politi6ni pregled. Cesar se je povrnil, povsod navdnseno spre-jeman, s potovanja po Predarlberskera, Tirol-skem in Sarlcbur§kem v Isel, kjer ostane, dokler bo bivanje na dezeli ugodno. Ustavoverei se jeze, da se je cesar zado- 1 voljen povrnil s potovanja, ker dobro vedd, da se sedanja vlada po takih dokazih se bolj utrjuje. Cesar je rekel grofu Wolkensteinu, da naj iscejo pol. vodniki bolj to, kar edini, kot pa kar razdrczuje* Cesar je staien. Br. Herbst je sklieal v Testa in Bensen te dni svoje volilce. Govoril je na obeh krajih eno ia isto v dolgih govorih, Novega ni pove- ! dal nicesar, kakor v obSe produkttven nikdar ni I bii v novih idejah. Povdarjal je, da je pravi ; Nemec in Avstrijan. in jc trdtl, kakor da bi j bila nemska Lviea popolnem edtna, in da se je utrdila v edinosti zlasti zadnjih dveh let. Yeei-del njegovih govorov pa je razpravljal gospo-darsko politiko; poviseval je zaslage (?) ustavo-vercev na to stran, zmanjsevai pa sposobnost desniee. Rekel je? da v materijalnih pogledth aaj bodi vsak poslancc politiko svojih volilcev. Lisjak je tukaj nizko obsedel in usekal svoje pristase, ki povzdigujejo z besedo d r k a v n e intcrese nad vse. Mi pa mislimo, da se je hotel s tern s:uno opravieiti, ker je glasoval za glavno vsolo zeialji§kega davka v drz. zboru, v nasprotji z nepemsldm delota levice! Povejmo *) Mi denaSnjega g. dopianika poznamo ne samo iz teh zadnjih d^pisov. Povedal je, kar je gatrl vsak, in kar je bito treba, Zaioraj sklop debate m Io slcaaf TJr. Domade stvari. Vabilo. Vabim vse p. n. gg. volilce, itepane, nodzupiMic d. dubovne in ucltelfe, posestnike itd. gla-varskik o'krajev Tolmin$kegay Ooriskega in Sezanskega k jametmt- zboru dne 21, tek. meseca avgusta cib tt. uri predpoludne v Gorico v dvorano sfoeemlr ciialm-ce, od ujenega si. odbora blagovidjno v ta namen prt-pii&fieno, da poloz>m raSun svojega delomnja h)t pa-slanec drzavnega zbora in paizvtm nadaljnje zdje svojih p. n. gg. volilcev. V Gorici, due 2. avgusta 1881. Z odlifimni spostovanjem Dr. JOSIP TONKLI. „Izletf" katen-ga je imela napraviti goriika Ci-talnic* s svojo poddruinico v nedeljo |21 t. m. v spo-niisi rnjstva Nj. Vel. presvet. eesarja, v Sempeter, je iz pos^bnih vzrokov odlo^en na drug dan ki se bo o svojem Casu objavil. ®, Berbud, naS rojak, dozdaj ptof. uapaziuski ghttttaziji, pride na vi§o reaiko gori^ko. Na njegovo •!u»Hto odide g. Coinpatc, dozdaj sapient na goiiSki reaiki. Na slov. oddelku dezelne kmet, Sole v Gorici se bodo visile preskusnje nfieneev za drugo poluletje due 24. avg. t. I. iu to: Predpoludue od 8. do 12. ure iz teoreticuib predmetov v Soli pri sv. Boku in popoludtie od 4. do 6. ure iz praktiCaib. predmetov «a pusestvu pokg starega pokopaliSCa. K tern preakiissijam vabi vodstvo najvljudaejse vse gospode prijatetje napredka, posebuo gospode posestnike vodstvo solino. Na deselni kmetijski soli v Gorici se zadne uov trfcaj tcorcttcuo-prakti^nega podu^evanja due 15. beptfiubra ttk. leta. Kot g>jeiici t>prejm6 se v slovenski oddelek: a.) mlaikL'iiC'i, katen .-.0 dosegli 15. leto; b.) zitajo >:adtiio brati in pisati, kar se dokaze po hptfjemni prenkuSnji; c.) .•»«> krt'pke postave in izkazejo dobro nravuo vfi-deuje. Z.t vsak ti'ldcU'k, italijanski in slovenski, je od-l<»«jfa;h S s;i|.!>iidij<;v po 100 glM ki se podcle sino-\0111 pitijcrLki v. G.»ji'iici se iU'U'M vseh del na ktnetiji in v dru-gem letu m- morajo vaditi tudi v oskibniskib opravilih. Rotua (i;«la se odskodujejo z nagrado v deuarji, katera se udmeri s posebnim ozirom na vreduost stor-jeuega dela. Pro.Miji* za sprejem s potrebnimi dolcnzi naj se izroee voil.itvu dotifinega solskega oddelka vsaj do 7. septembra tek. leta. Veteransko dru§tvo za poknezeno gro-fijo Gorisko in Gradisko priredt 21. uvgu^ta, v ncdelje, patnjotisko sl»»vesii(wt v Gradiski, di proslii-vi roj4tiii god Njegovega Veli&iustva, presvitk-ga ce-saij-i in obhaja ob «nem rojstni dan prevzviieiiega e«*sarjevii.i nadvojvo le Rudolfa. K tej slavnosti, katere se udelezi tudi I. trzasko vojasko - veterausko d ustvo, vabijo se prav vljudno Vai p. n. drustveni udje, dobrotniki, ptMlpirateljt in ptijatelji. $Uvn04tui sporcd: 1. Sprejem Tiiaskega voja-s'co'veteranskega drustva na kolodvoru v Zdraviiiii ob 7. in pol uri zjutraj. 2. Prilud v mesto. I). Odda se zastava. 4. Rizvi'atitev na ^lavnostueut prostoru {Murcaduzzoj, kjer bo sv, mail pod iniliiu iiebom; ob pol 10. uri p.'edp 5. Sprejem dostojanstvenikov in p. n. gostov. 6. Sprejem pre&utitcga poutihkanta in Casttte duhovsciue. 7. Vojasko maso bere precast. gospod stolui prost Evgenij dr. Valussi, drustveni castui ud, ob 1C. uri slavnostna pridfgi, ^Tedeum", pontifikalui b!itg<;slov. 8. Govor druStvenega predsedia* ka. 5). Voj iSico-veteraiiski oddelki se razvrst6 na phi-noti. 10. Pregled torn razpostavljeuih vojasko-veterau* skth oddelkov. 11. Deliiovauje. 12. Poeitek.—Po mo-goCuoati se priskrbi na prostoru „Mercaduzzou, da bode kosiio ua pro^tem. I'd. Popoludue ob pol 5. uru zacne se ljudska vcseltca; mestua godba GradiSka in Ajelska godba bodete svirali na planoti in na ljud-skem vrtu. V Sempetru je unirl kmet vsled krCa, ki ga je zgrabil, ko je tistri strani3Le. Vojaske vaje. Vojaki gori§kega mesta so sit razun I t>aU;:..p>.ia pesfiev, v sredo 2 godbo vst Sez Kauai proti K»ba-idu, kjer se zdruzijo za velike ma-novrc /. vojaskim; Cvtamt, ki pndejo s Koroskega. GrgaiCdia je cesar podelil za terkev iz avo» jega zrpa 300 gl. podpore. Za rojstveni dan cesarjev §la je predve5er goriska uiestuu godbji po mestu. Spremljalt so jo t baktjami ognjegasilci. Na rojstni dan pa je imel nad* Skot sam v prestotui cerkvi pontifikalno main, h kte* ri je pnslo vsaaovrstuib dostojanstvenikov in mnogo gospode in Ijudstva. Na uraduih hisah so bile zasta* ve razobesenc. Dezja smo dobili dovolj za dalj Casa. Posebno je lil v nedeljo in v sredo po noSL Dr. TuSar: veteran goriskt* giranazije, gre v pokoj ia bo bival v Gorici. Sluzil je kot prof, v Ljubljana Pozuuu, Zugrebu in od 1861. I. v Gorici. Uceu-cem ostaue gotovo nepozabljiv, pristavlja po pravici g. dop. ,Nov.* G. Jo2. Kumar, vikar v Brestovici, dobil je od eesatja ztatt zasluzni kriz. Za Komensko stirirazredno ljudsko §olo je izslo tiskauo poroCilo, katero je sestavil g. nadufiitelj Aut, Lebtu. Posleduji je postavil na fielo kratek se-stavek Ro aolski bnkvarnici8, v kterem razklada ia povdarja korist takih bukvaruic. Samo po takih dobe* ufienci uajlepso in najlazo priliko, da si po isposoje-nth knjigah koristae aauke dopolnjujejo; zato pripo-rofia ptsec da bi rodoljubje radodarno podpirali sol-ske bukvarutce s podufinimi in primernimi knjificami iu knjtgami.— Na Komenski Stirirazrednici je bilo konoc leta 162 ufiencev in 142 ufieuk, med kterimi je bilo 21 prav priduia ia 60 pnduih uceacev, uCenk pa 18puY pridnih in 85 pridnih. Slabo se je ugilo 21 ufienccv in 24 u6enk. Nem§8iha je bila v III. in IV. razredu 1 obligaten predmer. I Vsa Skoda po toci storjpua v mariboiskem, ptujsk»>m, breftSkem in ei'ljskem ginvarstvu je vccnje- I na na 860.000 gl. Svitli Cesar jc po toCi poSkodovanim darovali 6000 gl. ProSnje vlozil in priporocil je u:i§ blagi slo-venski poslanec g. baron Goedel. Iz Brd* *) Novo stareSiiiiatvo Smartno KojSCen- J ske zupanije bode praznovalo dne 18. t. m. rojsivo N. V. P. C. Franc Jozefa v farni cerkvi v Kojskem slov. svet. ma§a ob 10. uri, potera je javna seja v dvorani pod^upana g. Franc Marinica. Na dncvui r> pride proSnja do dezelnega zbora za pornoS za novo cesto hw Gradec, proSnja do dezelnega zbora, da bi se vvrstila cesta od Prevala skoz Vipolze in Ko/ano do Smartna, kot skladovna, in ve6 drugih potrebnih reci v pretres. Po koncani seji skupen obed. &upanstvo je nazuauilo tudi podpredsedniku ve-teranskega druStva g. Joz>f Copijti, da se sknp vde* le^ijo veterani to slovesnosti. En ud stare&nstva. Dei. golski svet je sklenil, kakor slisimo na j predlog dr. Toriklija s 5 proti 2 glasovonm, da se napro-si ministerstvo, da se zopet" proglasita na tukajSnjih j sredujih Solah narodna jezika, t. j. slovenski za Slo* vence, laSki za Lsihc kot obligaiua predmeta, kakor je to bilo pred 1878. Z vuseljciu danus objavljamo to v«st. Ptttjski dr. Miclielitsch je hotel osnovati „Deutscbe S<:kulvereiufc. Toda vladni komisar nut je njcgovo bwedovanje moral ustaviti in fchod razptihtiti. Newskutarski dolitar je prevefi drzno rovati mini. G. Levidnik, okrajiii sadnik ptujiki, je pozvan k ministersivu na Dutiaj. On je pravi navoclnjak, in ne bo tudi na viSem westu Slovencev pozabil. Eorolko je zopet toca obiskala iiejhuje v Jan-ski doliiii ukoio Pliberga. Ended© solnco in mesec sta bila videti pre-tekb teden, zlasti proti vucVur,^zbog cuduo tcnkih in gostih oblakdv v Diavskt doliiii. Volkmerjevo svefianost priredijo slovcnski di-jaki 21. avgu*ta v Lotmerku. Leopold Volkuier, „ve-ai'ii pesuik Slovenskih gone", se je rodil 1753 in je urarl 1641. Po drugih je najlepte popisal njegovo livljenje SlomSck v Drobtinieah 1853, Volkraer je, kakor kazejo stajerekt rodoljubi, po casu prvi zna-meniti pesnik sluveuski, ne pa Vmlmk, ki je 17 let tnlaj-§».-—Dijaski shod za to svefianost bo privabii gotovo tudi ninogo trianov in kmetov slovenskih. Naj dija-ke gtajerske, ki so napravili za ta dan lep spored, posnemajo tudi drugod po Slovenskem. V ielezaikih so se udrli oblaki, ki so veliko Skode provzroeiii pri rudnikik, hiSah, cestah in mo-stovih. Cesar sam je podelil 20.000 gold, za novo zi-danje narodnega glediSca v Pragu. Ljudstvo se je ne-izreeno razveselilo tega dard. Povodenj je preplult IjnWjansko moCvirje; vo-da je prodrla v hiSe. Na Planini in v Logalkeui je powdery pokonCala vso setev. KoGtanjevica na dolenjskem Kranjskem je v sredo za^ela goreti. Od vseh strain so lie brizgalni-ce oa pomoi. IzTrsta. Zanpnice. Po Casopisih se bere, dahodi nekdo po Istri za Deprettsa podpise za ueko zaupnico be-raSit; sliSal pa sem, da to delo je tudi sam oprav yal Ni dolgo, kar je bil v Zavljah, kamor so bili vsi lupanje iz Dolinske in Miljske nadiupanije povabljeni. Vspeh je bil neugoden. Takd naS porofievalec. Iz tega je razvidno> da v Istri na§i kmetje poznajo sedanje razmere na Primor-skem, m da odlofino odbijajo vset kar bi utegnilo §ko-dovati slovanski narodnosti. Istrske znpane smo sta-vili ondau za vzgled zupanom na GoriSkem, zlasti tudi kraSkim. Kaj pa ti delajo ? Poslu§ajte, kaj nam pj§e od 16. t. m. na Hstnici od besede do besede sla^no nabreiinsko ^upanstvo: 9SIavno uredni§tvo! Uljudno uiolim slavno isto ponatisiiiti: nabreiiusko stare§instvo je v dana§njej seji Njih vzviSenosti, g. c. k. namestniku baronu pi. Pretis casino obcanstvo podelilo. Z odlicmm spo§to-vanjem ud»ni J. Cabarija**. Kra§ki 2upani iz znanih vzrokov perhoreskujejo »SoCo* in se je kolikor toliko ogibijejo. Vendar pa sklepamo iz drugih fakt, da si. nabre2inskemu 2upan-atw ne more biti neznano staliSce 8Socea glede na sedanjega tr2. namestnika. Vidi se nam torej, kakor da bi nas hotelo uabreiinsko zupanstvo draziti in zasmeho?ati, da nam je ono dopisnico poslalo. Slabo ste jo zadeli! Mi se nad Vami ne bomo ved jezili. Kdor se hoce sam slepiti in zaslepiti, temu ne bomo mi veS oci odpirali. Kar ste mogli narodu Skodovati, ste ge dosegli, in ena obcina ved alt manj nas vec ne *) PrepoziiQ doilo, ? yeciui pa Se veljavao. Ur. izvle^e iz blamaze, s ktero ste na Primorskem slo-veuski uarod oskrun.U politicuo za dalj 6asa. Da se sloveuski otroci pouemLnjejo v enoraz-rednicab in dvorazrednicah, h. ktcrim pripada tudi nabreftnska ljudska Sola, se gospodje, ob&nski mo^je, zdaj uklaujate m blamujete, hoteii smo re5i, zahva-ljujete tain, kjer prejemljete tako imeuitne d-nove za VaSe otroke. Ti otroci vzrasejo kljubu ponoincevanju z vefio z;ivestjo o vrednosti slovonske narodnosti, nego , tidi v pritlieji naSih zaslepljenih slovenskih .stare§in-stev. 1st: otroci se vzbude do boljSih pojtnov o na-roduo.Tti, iu ocetov statesiu ne bodo blagoslavljali v spomiuu, da so jib kar z lelika^prodajali tujstvu. To je na^a tola^ba, iu obialojeiuo samo obcine, katerim tu pa tarn domace zgodovinske Hate 6rnijo sedanji 0 b c i it a k i z a s t o j> u i k i. Kar dostaje uabrezjnskegazupanstva posebc, sli-§ali smo, da je bilo isto na celu tudi tedaj, ko se je slo 27 kraskih obcin bar. Depretisu poklanjat v Trst in inu izkazovat posebno zaupauje. SliSali smo, da se je takrat odlikoval nabre2inski ufiitelj g. Hrovatiu, ki je ob cnem tajuik obcinski. SHsali smo, da isti uci- | telj pride na boljso sMbo v Sezano, in da se je za-rad tega uklaujal ttia&ki vladi. Ne vemo, koliko za-slug ima tudi za podelitev castnega obaanstva, v denaL-nji dopisnici naznanjeuega, Morda za novo sln^bo ni bil Le dovolj storil, iu da je bil dolzen izkazati Se posebno pla&ilo za uovi sede2. Prej ko ne se je po* tiudil, da je kot tajuik nabrezmske obCine Sezadnjo piiliko porabil in z agitovanjem adplacal, kar se z de-narjem ne da poravnati. Naj si je pa nabre^insko sta* I rcsiustvo in ^upanstvo postopalo kolikor koli samo-I s to j no pri podeljevanji otnenjene Casti, g. Hrovatiu j ostntie tudi za pozneje Case z nabre^iuskim sedanjim starefiihstvom zdruzen v vrednetn spominu Nabrc^in-cev in slovenskega naroda. Upamo, da g. Hrovatina zaiad tuka pridobljene slave ne bodo zavidali drug! slovauski ucitelji na Primorskeiu. Iz Smarja poroiajo „S1. N.a: Utonil jo 7. t. I m. v valovih Vipave 14 leten deCek. Kopalo se jib je [ vee kar jeduega zgrabi vrtmee: ko vidi to drugi, mu I naglo pi a iu; na poinoc, pa vitiuec — poguuinegtt de^ j ka pctogiiQ na dno. Prvi rdil so je protege smrti. StarSi, kakor iudi pulitiCne oblasti skrbeti bi morale, j da so zabrani kopanje na nevamih mestik. , Tabor v Pfcuji, llodoljubi ptujski so sklenili j dne 8. septembra skiicati v Ptuji tabor, ki bode skle-t pat o znanih narodnih terjatvah in izrekel zdanji ; vladi zaupa.ije o njenem vseta uarodom jednako pra-j vienrm delovanji. Porodilo pazindkega (Mitterburg) c. k. vi- fipga giuinazija ima ua eelu ital. razpravo o ital. ko-; midiji v 15. stoletji od prof. Benedetti-ja in slav-. nostni govor ob cesarjeviCevi poroki od vodje g. Frane j pi. P. Hafner-ja. Uciteljskih moci je bilo 17. En u- Citelj je ucil samo v priprav^avnici, ki se tedaj tukaj Se nahaja. UCencev je bilo zaietkom leto 125, koncem pa I 117; na pripravljavnict 34, koncem po 27. Po veri so vsi katolicani. Iz Pazna je vseh 40, iz Istre 84 in I od drugod 23. Po narodnosti je priStetih Italijanom j 92, Hrvatom 46, Siovencem so pri§teti 4, Cehom 1 in Nemcera 4. ^tipendistov je bilo 18, stipendiji so I znaSali 16^-55 gold. — Odliko jih je dobilo 21, prvi red 80, drugi 20 in tretji 3. TJvetao (pogojno) obligatno se je poucevalo tudi italijanski in hrvaSki. V. in VI. razred sta bila zdru- zena za hrvasCiuo za 5 ufiencev; ravno takd VII. in VIII. razred za 4 uCence. Prihodnje leto zaine s 1. okt. Na Koprskem gimnaziji bilo je zacetkom leta 161, koncem pa 140 ucencev; od teh je dobilo 21 spricevalo z odliko. Vsi so Italijanom priStetl, ra-zun 5 Slovanov, 3 Jrkov iu 1 Nemcal Kakor posuemijemo iz drugih listov (slovansk j list ne sme prifiakovati direktnega poroCiia od tega zavoda!). j»- vletoSnjem porofiilu razpravao Plavto-vih Menehmih, in kakd sta ga posnemala Tris-sino in Firenzuola. Povedano je tudi, da se je napra-vilo malo semeni§ae (gkofova kisa), in da se odpre s 1. piih. oktobrom. Kdor je bral letoSoje polemike v trz\ nEdioostitt in L' „Eco del Litorale", je spoznal, da ta novi zavod ni napravljen v prid istrskim Slova-nom. Pokazalo se je ob oni piiliki, da tudi duhovni-ki se ne povzdignejo vselej nad narodnost, kedar je ne-pristransko skrbeti za du§e raznih narodnostij. 1 Videli smo namre6, s kak6 neodlo6ilnimi razlo-I gi so doticm kanoniki zagovarjali poreSkega skofa in I od njega nstanovljeni novi zavod. Kak duh pa veje I na koprskem gimnaziji. je L6. bralcem BSo6ett znano j iz veckratnih ondotnih porofiil, po kterih so si slo-I vanski pripravniki in gimnazijalci y najveCem naspro-I tji vsled narodnosti iu patriotizma. Letno porodilo c. kr. vi§e gnnnazije mari-I borske prinala monogranjo: Das Bahergebirge (I) od Franc Horaka. Ucilo je poleg ravnatelja 20, 1 u6iteljev raznih vrst. Ucencev je bilo 322, in sicer po narodnosti 163 nemskih, 156 slovenskih, 3 srbski. Dobilo jih je 38 odliko, 20t enojko, 68 dvojko in 13 1 Uojko; pouavljati jih smo 41, med uCiteljskimi imeai ste samo 2 slovanski. Med 13 osmoSolci in 3 priva-tisti jih je naredilo samo 8 izpit. Kolikor je videti iz teh podatek ta gimnazij ns kaie najboljgih vspehov. Letno porocilo c. kr. vi§e realke mariborske prinaSa na celu 2. del razprave: „BeaumarchaiB — Figaro." Eine kultur- and literarhistorische Skizze v. Pr»f. Aug. Nemecek. Bealka stfije 14 ufinih mo6i, 92 uceucev, med njimi 78 Nemcev (?) in 11 Sloven-ci-v. Kot u5no knjigo za slpvenficmo so naznanili samo JaiH'zieev Sprach und tlbungsbuch.j Kocevje napredaje. ^Deutscher Schulverein"------- ustanovi v Kocevji in sicer na mejah te Bde2elice* 4 nemske §o)e, namrefi v Maveriinu in Seflerjih proti Griiomclju, na Smnku proti Hinjem, in v Grcaricah ' proti Dolenji vasi. Za to ustanovitev bodo imeli za-sluge dr. Weitloff, znan MM in hud nasprotnik Taaffejevi vladi, vodja koaevake gimnazye Knapp in nadzornik Linhart. Z Weitloffom jepriSel cold nek doktor iz Berlina. NaNeraskem nabirajo denarf da bi nas schulvereinci s ponemaevanjem sposobili za Prusijo. Pa ti schulvereinci so zviti in m ponujajo podpore v dar, ampak samo proti dol^nim pismom od strani dotidiih obfiin. Naj prej mislijo terjati denar nazaj, ko bi se obaine ne poncmaile, kakor edino na* nieiavajo. Trst po novem Stetji je imel 31. dee. 1880 z okolico vred 141.740 prebivalvev, od teh 67.764 moskega spola. 3104 vojaki niso vgteti, V 10 letih se je prebivalstvo poninozllo za 18.642 dug ali 15 %. V tri obaino spada 67.622, v druge cislajtanske de-iah 52.007, v Ogersko 1.916, v Bosno in Hereegovl-no 64, v Insko kraljcatvo 16.176, v druge diiave 3.953 du§e. Pisati in brati jih zna 81,808, samo bra* ti 5.260, ne brati in ne pisati 55.177. Katolidanov je 133.923, pravoslavnih 1.406, e-vangeljskih 1.349, anglikanskih 264, judovj 4.578, drugoveverci 4, brezvercev e 16. V m estu jo piistutih Italijanom 88.778, Siovencem 26.035, Neincum 4,698, drugim jezikora 125. Zuuanja okolica ima 22.111 prebivalcev, zgolj Slovencev, Voiiko Slovoncev jo pa tudi v Tritu prl-stetih Italijanom. Povsem je soditi,J da je Slovencev toliko, kolikor Italijanov. Ob lastnem iu drugem pridobitku >M 59.558 du§, brez Instnega zualuzka (v dru^ineh ltd.) 69.571, poslov 12.611. lYzucani se vedno maojiajo, Slovenci pa doha* jajo v veaem stcvilu. Pisati in brati jih |zna voce atevilo v primeri z a prejsnjimi leti. Povsem se ka2o, razmerje vgodno Siovencem; naj bi jih vodnlkl pra-vih in aistih znaCajev sreano vodili I Oospa Angelina Kavdid, hdi pok. rodoljuba Matija Doljaka, je uunla 18. t. m. t Solkauu. Po* greb bo jutre ob 4 pop. Razne vesti, PraSko narodno novo gledi§6e je 13. t. m. zgorclo. Poslopje je bilo velikansko, kraeno, za-rad umetnosti velike vrednosti; bilo je delo za ktero je leta in leta ves CeSki narod zoaSal darove in 2rtve. Ta hram modric bil je ravno dodelaa, in ves narod se je napravljal za skupni praznik pri odprtji; pa je nemila osoda monumentalni spominek v malo urah uni-aila. skode je za 1 niilijou gold. Gledifice je bilo za* varovano samo za 400.000 gl. Veiika ialost je obila Ccaki narod. Narod je v resnici jokal na razvalinah in pepelu hrama, kterega se je toliko veaelil, in kte-rega je toliko opal. Vendar Cehi niso obupaii. Takoj so sklenili zidati novo glediSce, temu enako, in takoj so zaCeli nabirati darove. Gesarjevifi Rudolf .je tako rekoO prvi podelil 5000 gl., mestni odbor je odlotil 50.000 gl. Vsi stanovi, mesta, trgi in vasi se zdru-?.ujejo, dajejo in nabirajo darove za zidanje novega poslopja. Casopisi so nabrali v malo dnen po 20 in Se po vea tisoa gl. Upajo, da novo gledi§ae bov 1 letugO* tovo. ToMilno je to, da tudi pemski Nemci rado-darni segajo v zep za podporo nesre6nih Gehov, in mnogo je upanja, da ta ceaka nesreca pribliia Cene in Nenice do porazumljenja. Ze zdaj pa je spoznati, da je ljudstvo nemsko boljse, nego njegovt hujskajoCi zastopniki. Bog daj, da bi iz nesreCe vstala srecal Na Dunaji se je sredi mesta blizu sy. §tefana posula stara hi§a s 4 nadstropji. Sreca veiika, da ni slo isti treuutek mnogo ljudi mimo. Vendar je enega ubilo, enega dijaka in eno zenico pa moCno rauilo. Dunajski mestni ofietje uganjajo visoko politiko; za varstvo prebivalcev se pa ne zmenyo. VabUo, Bavnokar izslo je tiskom nekoliko mojih Cetve-rospevov in zborov pod naslovom; ASlovanska Jeka", katere sem posvetil slavnemu gospodu dr. Janeztt Bleiweisu, ljubljenerau o6etu slovenskega naroda. Na straneh velike osmerks je 19 fietverosoevov ia zborov za moske itt dva od ujih tudi ,'za zenske glasove in -to v sfoveuskciu, uekateri pa v mvatekem in Cegkciu jeziku. Yabhn torej s tern prav uljuduo vse e. g. ro-doljnbe, podpiratelje in Ijubitelje domucc ua§c glas-berie ometbosti, da me blagovoic z obilno narofibo na to delce podpirati in mi \m mog'iCo^ti po svojcm kraji nabirajo naroenikov zatiji*. CVim zvrzki; jc* z;i ;iaroc-nike 1 gld., ako se j;in iiua pa po poSti puslati pr»-8to^ 1 gld. 10 kr. K:is5i«:ji« »«• bode delo prutlajalo pri bukvarjih po 1 gld. 50 ki\, krr s<- mora le-tem pl.'.-ftti za njib razprcdatanjf j>k.. visaka piovuija. Naj-manj stro§kov prizadeM.v nk»> so imioi-i s poiitiio d«J-znako (po$tanweisungV D.i p- siljam, kakor so mi >!•¦-kateri L. g. naro&iiki pi.sili, d«Io s poLtiiim \v4-vzetjoin, jhn prizadcue tn wiik,* vi-dji stroSko, kcr staue potem ivrzek Idiaii 1 al. ;W krM k;ir pa nfoi Bjiiu niti !iMmi lii ua korist. Ri^pa-dal btxlnn \m tt-j poti delo onim naniciiikmii, katcii kljubii tvmw tak«» zahtevajo. NarotiU naj se blagovole posiijati x napiaom: ,Fra» Gerbid, akladatelj v Cirknici pri Rakeku. Z odltfnim spoStovanjeio FRAN GERB1C, skladatelj. : FflSgStYO 1 Pi • V Kanaln so oikla v najem ali pa prod* ¦ od 11. nowinbra 1881 prav po ugodni ceni po-sestvo BPeeno% veliko okoli 45 njiv, prav do-! bra zemlje, in je vs«» sfcnp sfcoro <»i sam fcos, « ki obstaja iz njiv, Vinogradov in pa guzdovja in I z dveimr fciueckima Iitsaiiia, Irfcvoin, kfcija itd. : Pwscstvo je vHiko dovolj, da bi zadosto- | va!a dvmna kniot«vnvt. Xatanka porofcila o N»r« i so izvedo v Kanabt v G.irenji vasi St. -M. Poslanica. Vsem Cast, gospo.lom, ki me dolze „SoCinimu dopisnikom bovSkih politifinih razmer, povem javno, da eoacih dopisov lii prijelu se „SoLaa nikedar od mene, kar prosim, naj blagovoli slavuo urednistvo *) tudi potrditi. V Gorici, 15. avgusta 1831. KRIST. BRATINAT . uCittlj na Sfpcnici. *Y UroflniStvo s8o{e* r»do objavi, tla,r„posliiniciB ome-ujenih dopisov ai g. Krist. BraHna nikdar doposiljnl. lilt. nrod. g. dop. iz pod tmna I pride prih. Dunajska borza. Enotiii dri, doli.' v bankoTcih . . . • 19 avgusta 78 „ 70 „ 94 „ 2-"» „ Z86<> dri. posojilo ........ Krodilne akcijp......... 131 „ 75 » 836 „ — „ 1 364 „ — „ ! 117 „ 55 ., Kajwl..........., . C- kr. cekini .......... Drjjiviip niarfc<»..........' 9" 34 ;; 5 .„ 56 „ 57 „ 30 w . .,9TAROSLA.VNE.'. CUDOVITE KAPLUCE SV. ANTONA PADOVANSKEGA. Po l»eaedali sv. avaagelija „*>ojdite ucit Mud* stvo in gdravit bolnike" navdibmla j« o6eta Fuipa ia fran6i3fean3feega reda v trinajstem atoletji sre&na: misel, da je iz zdravilnih rastlin nabranih v jutro-vih ddzelac. zlozil preslavna te kapljice. Potem ko je ozdravil uzena tisoSe ljudi in ne-akon^nemu stoviiu oseb pomagal, da so zivele po sto lat in cez,. samo ker so nzivale te kapljice, oo-Javil i&, iz qesa da obstoja posvetivii jih sv. Antonu Padovanskemu „5udodelnik«." To priprosto in naravno zdravilo je prava do-brodejas pomofi in ni toeba. i^iogib be3edi, da se dokaze njmdva oadovita moc. Ca se le rabijo neko-liSo dai, olajsajo in prezenejo prav kaiala najtrdo-vratnise zetodedne boiesti Prav iz/rstno vstre-zajo zoper bemorajde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti crevesnim boleznim in proti flistam, pri ilenskih mesednib nadIezno3tihr zoper eli tok, bozjast, zoper srcopok ter ciatijo poivar-jeno kn. One ne preganjajo samo omenjenib bo-leznf, ampak nas obvarnjejo tndi pred vsako bo-ieznijo. KAKO SB RABUO: Kot preservativni pripoxaodek jemlje se po 20 do 30 kapljic na sladkorju zjutraj in zve6er: otro-kom se daje pol toliko; pri zgorej imenovanih bo-leznih pa po enc zli6ikp zjutraj in eno zve6er in 6e so bolezni trdovratne. vaake tn are eno zlidiko; o-trokom se daje vbsIsj pol toliko in detetom po 5 do 10 kapljic 2 krat na dan. •-•* Prcdajejo se v -vseb glavnih lekamicab na m^^a^G^ci8»" em°v Wtamici Ena steklenica stane 30 novcev. St 343. Po sklepu c. kr. wkrajnega §«)Iskega sveta se razpisejo v iohkcm okraji tolminskem na-slednje sluzbc: 1) sluiba ufiitelja in voditelja dvorazrednice na Srpenici, III. vrste; 2) dve zafasni siuzbi nt'iteljcv in voditcljev III. placilric vrste, v okraji. Bohodke tch slu2cb dolocujc postava 4. marca 1879. Prosilci morajo svoje dokumcntovane pro-Snje po postavni poti vloziti v 4 tcdnih pri pod-pisancm okrajnem Solskem sveta.' C. K. OKRAJNI SOLSKI SVET v Tolmina 5. avg. 1881. St. 155/E .. Oznanilo. Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), vstanovljene pa grofu Thurnn, v Gorici tiaznanja, da bode due 12. scptcmbra 1881 zafiela javna drazba (kant) neresenih zastav II. cetrt leta 1880 t. j. tistih, ki so bile zastavljeae raescca Apri-Ia, maja in juuija 1880. Ravnatelj: Lovisoni. Zakaj boleha toliko ijudi? Pogostoma se pritozujcj.of da se ljudjo dnndaups veliko nianj dobro pofulijo nego ne'cdaj. >"i pa, da bi bilo vet na-Iozljivih bolezni, ker je doknzano ravno nasprotao. da te niso vec tako hude in se ne Sirijo veC tolikor Iiolikor tiekdaj, in Bicer zato ne, ker se skrbi bolj za sanitarne naredbe, in ker imujo veliko vec skrbi za zdravstvene zadovo; to pa je ven-dar gotovo, da bolehajo ljudje viiliko bolj v hrbtu in v prsih, in da se poSutijo, kakor da bi bili bror. mofit in mrtvi, in vse to brez vidnih vzrokov. Roliko jih je, ki so pritoznjojo po jodi o bolefiinah in ti^anji v zelodcu, tudi, kedar so to malo pov2ili. Drugi se Cutijo onemogli zarad noprebavijivosti. Tiso-cori Cutijo boleeino v glari, na zolci, nepiijetaem dihanji, ki je alasti neprijeino onim, ki obcujejo z narni, in je posobno noprijAtno zju:raj. VeCkrat sl&iino: hujsa se pocutim in mm trudneji, kedar vstanein, kot pa, kedar «e vlezem. Pogostoma nahajaoio tudi slaba usta, jed nam no di§i, ali pa ne moromo mcesar povziti pri obedu. Ti so pa najmanjii naslcdki, da se tdabe pocutimo, in vondar je nesrefia in trpljenje veliko zarad tega; zadr2uje nas ia vsako veseljs in opravilo I Vzroka pa nam ni treba daleS iskati; vzrok tigt v Zelodcu in v prebaviiih, katera (bolj kot bi si clovek mislil) provzrocujejo ikodo in trpljenjo skoro v vseh drugth telesnih opravilih. Ko bi bilo mogo&e ohraniti zelodac v njegovem pra-vilnem stanji. in ko bi bil dhiib bub-Vsik-t>t.-kb"?v Ghw.a z:ili<; tune 5 podukom o rabi 35 kr. za Gorico pri gospodu le-ksr»i!i-aija A. pi. Gironeoli v Gorici, blizo Btreh k'on'. CtMttialna z.ilojja zarazpoSiljanjp : Apotbcke zoni h.-'ilignn Sehutzengol des Carl Brady, Krem- int. Qregoric sed&j v svoji lastni hi§i Via Francesco Giuseppe blizu starega gt»ri§-kega pokopalig^a sprejema ?sako mizarsko in tapecirsko delo ter garaatuje, da bode dobro in trajno iz?rseno. Priporofia ob enem svojo bogato zalogo hiine oprave (mobiiy), tape-eirskega blaga in zrcal po prav spo-dobnih cenab. Izdajatelj ia odgovorni ureduik; f, PODGOKNIK. — TisU: 8Hilaiijauska uskarna" v Gorici,