GOSTILNIČARSKI UST
Strokovno pSasilo „Zveze gostilničarskih zadrug za mariborsko oblast v Celju* 1*. Uredništvo in upravništvo se nahaja na Dečkovem trgu štev. 2. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske „Zveze“ dobivajo list brezplačno
Štev. 1.
V Celju, dne 20. januarju 1028.
| Leto VI.
Preselitev
zvezne pisarne iz Cella v Maribor se bo izvršila v pondeljek dne 30. januarja 1928. Vsled lega naf se pošilfajo vsa pisma od lega dne dalje na novi naslov, ki se bo glasil: „Zveza gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru, Kralja Petra trg št. 2,
v hotelu Mariborski dvor**.
Dobro uspelo protestno zborovanje hotelirjev, kavarnarjev in gostilničarjev iz Maribora in okolice«
V -Tedo, tlne 11. januarja 1928 ob
2.	uri popoldne se je vršilo v Gambri-novi dvorani v Mariboru izredno dobro uspelo protestno zborovanje hotelirjev, kavarnarjev lin gostilničarjev iz Maribora ter bližnje in daljne ofco-I ive, katerega, se je udeležilo poleg 191 hotelirjev, kavarnarjev in gostilničarjev tudi zastopniki
1.	obrtne oblasti, magistrat ni svetnik g. Rodovšek,
2.	obrtno-zadružnega nadzonništva. komisar g. Založnik,
3.	industrijskega odseka zbornike za TOT, ravnatelja pivovarne Union gg. Florjančič in Lešnik,
4.	tajništva zbornice za TOT, gosp. Iran Mohorič,
5.	Slovenskega planinskega društva, finančni svetnik g. Volčič,
6.	občinski svetnik in kavamar g. Senekovič,
7 Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Celju, zvezni tajnik g. Anton Komac,
8.	Tujskoi-prometne zveze v Mariboru, sodni svetnik g. dr. Senjor in
9.	»Marburger Zeitung, g. Roba.
Nad tri'ure trajajoče in dobro uspelo zborovanje je vodil vrli) načelnik mariborske mestne zadruge gospod Andrej Oset, ki je v svojem uvodnem govoru razložil vso kalvarijo hotelirjev, gostilničarjev in kavarnarjev, po-čenši od leta 1923. dalje. Od takrat, ko so se uvedle nesrečne točilne takse, katerim so v naslednjih letih sledili še občinski davek na ponočni obisk gostiln iim kavarn, občinske doklade na trošarino od vina, ki so se dvignile v Mariboru na celih 685%. občinske takse na plesne prireditve, davek na prenočišča, računski listki in druge državne in avtonomne dajatve. Kot zanjimci pa pni bajajo sedaj še neznosne oblastne doklade. Obetajo se še freske doklade in če se ne bomo uprli, sn nam bodo naložili davki tudi na Wak, ki ga vdihavamo. Proti vsemu inmu so hotelirji, kavarnarji in gostilničarji že opetovano glasno protestirali. toda bilo je vse brez uspeha. Do *edaj smo trkali na vrata merodajnih žiniteljev, toda niso nas slišali. Trka-rno danes zadnjikrat, in če se tudi danes ne bo hotelo našega trkanja slisti, bomo primorani potrkati bolj Sdasno na okna teh gospodov, ki jim •fe naš obstoj deveta briga.
Gospod Matija Holc, ki načeluje 'Mariborski okoliški zadrugi je pozdravi skupen nastop mestnih in okoliših tovarišev, ki so si stavili za na-:rjgo razmišljati na današnjem skup-nem sestanku, kako odpomoči preobremenitvi gosti 1 n icarskega stanu, •nteremu grozi najnovejša davčna po-utika s popolnim uničenjem.
Zvezni tajnik gospod Komac je pozdravil zbor v imenu Zveze gostilni-Sp-rskiih zadrug mariborske oblasti v •fdju ter želel najlepše uspehe k skle-bam današnjega zborovanja. Poročilo o zveznih ukrepih za preprečitev odo-VRu od oblastne skupščine sklenje-n;|h oblastnih doklad, je poročal ob-
Dragi tovariš Bernardi!
Takoj po vojnem času, ko so se začela nalagati našemu stanu težka, da ne rečemo neznosna državna in avtonomna davčna bremena, sta uvidela Ti in pokojni tovariš Božič nujno potrebo ustanovitve naše v današnjih težkih gospodarskih časih tako silno potrebne organizacije. V mislih sta imela edini idealni namen koristiti ne ie sama sebi v sedanjosti, ampak hotela sta ustvariti boljšo bodočnost tudi našim otrokom in vsem našim zanamcem.
Mišljeno, storjeno. Pritegnila sta k sodelovanju tudi nekatere druge delavne tovariše. Na večkratnih skupnih sestankih ste sklenili ustvariti neko enoto, katera bo združila v sebi vse sotrpine, ki imajo ene in iste težnje. Ta enota je današnja naša za nas tako dragocena Zveza, v kateri so danes včlanjene vse zadruge izven gornjegrajske, katera je iz naše sredine izstopila in se bo tudi vrnila, čim bo uvidela, da je ubrala napačno pot, ko se je od nas ločiia.
Dne 1. maja 1922, na najlepši dan v letu, sta poklicala s pokojnim tovarišem Božičem na ustanovni občni zbor vse zadruge tedanjega slovenskega Štajerja, Prekmurja in Mežiške doline. Le malo jih je prehitelo k zibelki tedaj rojenega slabotnega deteta, da bi ga bili pomagali vzgojiti. Zgodovina naše organizacije zaznamuje, da so prehuell k njenemu rojstvu samo tovariši iz Celja in okolice, Trbovelj, Laškega, Žalca, Mozirja, Ptuja in Slov. Bistrice. Vsi ostali pa niso polagali na to revno novorojeno dete nikake važnosti, oeie ko ste resno in uspešno deio pokazali, smo Vam prišli na pomoč tudi vsi ostali sotrpini, da smo Vam pomagali izpopolniti od Vaju ustvarjeno organizacijo, ki je postala danes naš ponos in naša bodočnost.
iz teh razlogov kličemo prilikom preselitve Zveznega sedeža iz Celja v Maribor našemu nepozabnemu tovarišu, pokojnemu Božiču : večna slava njegovemu spominu, Tebi pa, ki si še čii in zdrav med nami. izrekamo najsrčnejšo zahvalo za tako nesebično in požrtvovalno deio ter te prosimo, da nam stojiš tudi v bodoče ob strani s Tvojimi dobrimi strokovnimi nasveti. Naša prisrčna zahvala naj velja tudi vsem onim, ki so s Teboj in pokojnim tovarišem Božičem neumorno sodelovali.
širneje prilikam čitanja sestavljene resolucije.
Stvarno poročilo o položaju gostil-ničarstva in novih davkih je podal tajnik Zbornice TOI, g. Mohorič. Vse, država, oblasti, do občine, se je vrglo na imaginarni dobiček gostilničarjev, katerim poberejo davščine skoraj ves zaslužek. Ni čudno, da gostilničarji kar po vrsti odlagajo svojo obrtno pravico. Samo v Mariboru je lani opustilo svojo obrt 53 gostilničarjev. Nelogično je, da se na eni strani pospešuje vinogradništvo, na drugi strani pa ovira konzum vina. Nesmiselno je, da je n. pr. špirit obremenjen s 750% svoje vrednosti, tiri vsem tem1 pa je žganjekuha prosta. Oblastna samouprava mora sicer nekje jemati dohodke, veliko pa je vprašanje, če je razumna gospodarska politika, da se obremenjuje le enostransko gostilničarje in kavarnarje. Zahtevati moramo, da že enkrat dobimo zakon o oblast n ili financah, kakor tudi, da dobe oblasti potrebna sredstva jz državnega proračuna, realni davki pa naj se sploh izločijo iz državnega proračuna in prenesejo na oblastne samouprave.
Gostilničar g. Lipovšek je povdar-jal tekom svojih večkratnih govorov, da bi moral imeti tako veličasten shod najlepši uspeh. Ker pa imajo naša objastva in. stranke za vse proteste gluha ušesa, ni pričakovati, da bi naš,
dasiravno močen glas čuli. Zato je treba. da naše poslance, ki jih pošiljamo kot naše zastopnike v parlament in oblastno skupščino, navadimo najpo-pvej, se udeleževati naših zborovanj in da bodo poslušali naše želje in težnje, kajti samo zato smo jih volili, ne pa samo zato, da nam bodo nalagali neznosna itn nepravična davčna bremena.
V nadaljno debato so posegali z obširnimi in dobro premišljenimi govori tudi gg. Valjak, Senica, Emeršič in Posti.
Ne bomo dalje iskali krivcev našega bližajočega se propada, ampak gremo naravnost k stvari in sporočimo našim članom, kaj smo ukrenili, da preprečimo odobritev od mariborske oblastne skupščine sklenjenih in finančnemu ministrstvu v Beogradu v odobritev predloženih oblastnih doklad, ki so se naložile našemu preizkušenemu stanu. Radi tega se je zaključila splošna debata in podelila beseda zveznemu tajniku gosp. Komacu, ki je obrazložil v kratkih potezah dosedanje zvezno delovanje v tem pogledu. G. Komac je izvajal prilično sledeče:
Opozorjeni od mariborske mestne zadruge na naklepe mariborske oblastne skupščine, katera je nameravala vnesti v oblastni proračun neznosne in krivične doklade in takse na gostilničarske, hotelirske in kavarniške
Razlike v nadziranju gostilničarskih obratov in točilnic s roječim gostom.
Okrožno sodišče v Celju nam je dostavilo v smislu člena 26 zakona o tisku sledeči popravek s pozivom, da ga priobčimo v smislu člena 27 tiskovnega zakona v našem listu. Isti se glasi:
POPRAVEK:
Ni res, da moja točilnica ni imela stranišča za svoje goste, ki da so morali opravljati telesne potrebe na javni ulici. Pač pa je res, da je imela: točilnica svoje posebno stranišče za goste, in sicer na dvorišču hiše št. 2 v Matije Gubca ulici ter da- je bil ključ do stranišča slehernemu gostu na razpolago v točilnici na vidnem kraju.
S spoštovanjem Franja Pajman s. r.
Obenem ugotavljamo,, da smo ob priliki ponovnega čitanja našega lista z dne 20. decembra 1927, št. 12, ugotovili, da nam je nagajivi tiskarski škrat zamenjal besedo točilnica z besedo beznica« in sicer na prvi strani v četrtem stolpcu, četrta vrsta, šteto od zgoraj navzdol, kar tem potom prostovoljno popravljamo.
obrate, smo ukrenili vse potrebno, da bi bili preprečili naložitev tako gorostasnih doklad našemu stanu. Vložili emo takoj obširno in dobro utemeljeno protestno vlogo na oblastno skupščino in sestavili enake vloge tudi vsem v naši zvezi včlanjenim 22. zadrugam, katere so jih podpisale in odposlale na oblastno skupščino, kamor so dospele vse na določeni dan. Istotako .smo ukrenili vse potrebno, da so odposlale z nami vred dne 19. de-i cembra 1927, na dan zasedanja oblast-j ne skupščine, vse zadruge enake pro-; testne brzojave, ki so istotako dospele j naenkrat k oblastni skupščini. Ta naš s enoten in energičen nastop je sicer : rodil delni uspeh v tem, da je oblast-
I na skupščina znižala od oblastnega j odbora v proračun pos-tavljeno po-■ stavko glede doklade na trošarino od j vina. S to malenkostjo pa se mi ! nikakor nismo mogli zadovoljiti.
! Zato smo vložili obširno in dobro utemeljeno protestno vlogo na ministrstvo financ ter prosili, naj se podvrže oblpstrvi proračun strogi reviziji in i preuredi v od nas predlaganem smi-; slu.
i Kef sta hoteli vodstvi vaših dveh j zadrug dati še posebej duška svoji ne-[ zadovoljnosti nap ra m oblastni skup-f ščini, sta sklicali današnje protestno j zborovanje in zaprosili našo zvezo za i sestavo primernih protestnih resolucij na merodajna mesta. Pozivu zadrug se je zveza odzvala s tem, da je delegirala mene na vaše zborovanje, ki imam nalogo sestavljeno resolucijo i pročitati in biti vam z vsemi potreb-| nimi informacijami na razpolago, j Protestna brzojavna resolucija se gla-! si sledeče:
Gospođu ministru financ
Beograd.
Mnogoštevilno zbrani hotelirji, kavarnarji in gostilničarji na protest-
nem zborovanju v Mariboru protestirajo pravočasno z vso odločnostjo proti eventualni odobritvi od mariborske oblastne skupščine v odobritev predloženega oblastnega proračuna v predlagani višini in prosimo, da se podvrže proračun, strogi reviziji in preuredi v smislu nase današnje resolucije, odposlane s posebno pošto Vašemu ministrstvu.
Predsednik zbora: Andrej Oset s. r.
Pismeno resolucijo smo sestavili sledeče:
MINISTRSTVO FINANC
BEOGRAD.
Hotelirji, kavarnarji in gostilničarji, zbrani v sredo, dne 11. januarja na protestnem zborovanju v Gambrinovi | dvorani v Mariboru, so soglasno sklenili podati Ministrstvu financ v Beogradu v zadevi odobritve oblastnih doklad, ki jih je sklenila in predložila v odobritev mariborska oblastna skupščina v Mariboru, sledečo
Protestno resolucijo:
Sklepi mariborske oblastne skupščine, zadevajoči nalaganje davščin na popolnočni obisk gostilniških in kavarniških obratov, takse na plesne prireditve in- oblastne doklade k državni trošarini na alkoholne pijače, režejo tako globoko v interese gostilničarske in kavarniške obrti, nalagajo temu stanu toliko odgovornosti ter grozijo z neizogibnim poslabšanjem prometa te panoge, da smo primorani izreči k tem sklepom najodločnejši protest, katerega tem potom podamo s prošnjo, da podvrže Ministrstvo financ v Beogradu sklepe mariborske oblastne skupščine strogi reviziji in preurediti v sledečem smislu:
1.	V nobenem razmerju pravična taksa na popolnočni obisk kavarn, naj se iz proračuna mariborske oblastne skupščine brezpogojno črta. V slučaju, da bi se ta taksa vzlic temu odobrila, ne more kavarnarstvo jamčiti za redno pobiranje bd gostov. Nikdo ne bo prostovoljno plačal tako visoke vsote. Radi tega bodo kavarnarji primorani segati po pomoči varnostnih organov, ker nimajo sami pravice do žepnega rubeža svojih gostov. Samo po sebi je razumljivo, da ne bo reni-tetni gost čakal kavarnarja, da se vrne z asistenco varnostne oblasti, ampak bo ušel plačilu takse. Kakšen hasek bi potem Imela mariborska oblastna skupščina od takega neiztirljivega davka? Jasno je, da nobenega. Seveda jamči za redno pobiranje kavar-nar, ali kontrola v takih slučajih je neizvedljiva, posebno še, če je takih renitentnih gostov več. Pa tudi pravično ni nalagati kavarnarjem dolžnost jamstva za pobiranje nepravične takse, ki bi uničila ne le kavarnarje kot take, ampak tudi ves tujski promet. Pri takem nasilnem iztirjavanju taks od državljanov bi mnogo trpela na ugledu tudi naša mlada država in nje uprava, ker bi se s tem pokazalo celemu svetu, kako nepriljubljena je pri svojih državljanih država in uprava, ker mora loviti ljudi s policijo, da plačajo takse. Dotični kavarnar bi bil še mnogo na slabšem, ker bi se tak gost v njegov loka! nikoli ne povrnil. | Sicer bi malokdo počakal v kavarni, da odbije ura polnoči. Točno ob 12. uri bi bile vse kavarne prazne gostov. Kdo bi imel v tem slučaju največjo škodo? V prvi vrsti država, ker bi bila prikrajšana na trošarinskih dohodkih trošarini podvrženih vin in drugih predmetov.
Neumestno je tako neizmerno taksiranje kavarniških obratov tudi radi ranega prihoda osebnih in brzih vlakov, ki prihajajo v Maribor med 1. in 8. uro zjutraj. Nikakor ni pravično, da se zahteva od tujca plačilo večine upravnih stroškov za našo državo, oblastne, sreske in občinske uprave. Ce bi se v odobritev predložene oblastne doklade na popolnočni obisk kavarn odobrile v predlagani višini, bi stala n. pr. navadna črna kava, ki stane v drugih državah v naši valuti največ 3 Din, pri nas, kjer bi bila obremenjena z vsemi mogočimi državnimi, oblastnimi in občinskimi taksami in dokladami, horemtno vsoto 10 dinarjev. Vsak razsoden človek je to uvidel, samo poslanci mariborske oblastne skupščine nočejo tega rasj-umeti in ugonabljajo tujski promet
pri nas in naš kavarniški stan na tako brezvesten način.
Ne bomo dalje popisovali razlogov, ki govorijo proti nalaganju take vrste taks, ker verujemo v razsodnost gospodov pri višji oblasti, ki imajo nalogo tak sklep potrditi ali odbiti, da bodo na podlagi svojih lastnih iskuišenj uvideli, da so naši razlogi zadostna utemeljitev za črtanje iz proračuna mariborske oblastne skupščine one postavke, ki predvideva takso na ponočni obisk kavarn in gostiln popol-noči.
2.	K sklepu glede takse na plesne in druge zabavne prireditve si dovoljujemo ugotavljati, da izvira ta sklep iz prevelikega in brezobzirnega fanatizma in da je projektirana taksa povsem neutemeljena. Ako bazira sklep na poročilih, češ, da se na plesnih prireditvah vršijo pretepi in pobijanja, ne izvira iz reelnih, mirnih plesnih prireditev, kakršne prirejajo kavarnarji in gostilničarji v s vrbo razveseljevanja svojih mirnih in solidnih gostov, kar je osobito v predpustnem času običajno, temveč se dogajajo taki incidenti le po točilnicah stoječim gostom in vinotočih vina lastnega pridelka, ki uprizarjajo plese brez vsakega oblastnega dovoljenja, ne da bi plačali ne ene in ne druge takse ali davka, ker so popolnoma izven policijskega nadzorstva. Ce ima mariborska oblastna skupščina pred očmi idealen namen pobijanja pijančevanja med našim maloštevilnim narodom, potem bi ji bilo nujno svetovati, naj povzroči uzakonitev zatrošarinjenja žganjekuhe na kmetih, ki je sedaj prosta vsake dajatve. Na trošarino žganjekuhe naj pa naloži primerno oblastno doklado. S tem si bo pridobila one dohodke, ki jih hoče pridobiti na nedolžnih plesih. S tem udarcem bo pa tudi ubila precejšen del pijančevanja, pretepov in ubojev med našim narodom na deželi.
Tujci bodo prihajali k nam le, če jim bodo nudili hotelirji, kavarnarji in gostilničarji za primerno ceno dobra prenočišča, hrano in razvedrila. Ce se bo/obremenjeval ta stan s tako visokimi dajatvami, se bodo cene prenočiščem, hrani in razvedrilom zvišale na tako višino, da ne bomo več zmožni konkurence našim tokarisefti iizven naših državnih mej, kamor se bodo tujci izognili pretiranim dokladam im taksam, ki jih nalagajo našemu stanu tako država kakor vse ostale avtonomne oblasti. Še več. Zgodilo se bo tudi to, da se bodo celo naši državljani, ki prebivajo v Mariboru in v ostali bližini državne meje, podali na zabavne prireditve v bližnji avstrijski Graz, kjer jih ne bo stala zabava, združena s potnimi stroški, toliko, kolikor bi morali plačati pri naš samo za zabavo.
Iz tega razloga in ker so plesne in druge prireditve itak že preobložene z raznimi drugimi državnimi in avtonomnimi dajatvami, prosimo, da se sklep mariborske oblastne skupščine, ki gre za neznosnim taksiranjem mirnih in korektnih zabavnih prireditev, ne odobri.
3.	Sama občinska doklada na trošarino od vina znaša sedaj v mestu Mariboru 685%. če bi se dodala tem dokladam še pod vsako kritiko neizmerno visoka doklada na državno trošarino na vino, bi prekoračile skupne doklade z drugimi davki in taksami daleč nakupno ceno vina. To bi bil višek neumevanja pospeševanja tujskega prometa, kateri je za našo oblast, ki je brez vsakega drugega dohodka, življenskega pomena.
Nikakor nismo principijelni nasprotniki oblastnih doklad, ker vemo, da je za vzdrževanje takega ogromnoga aparata potreben denar, prosimo pa,, naj se ta potrebni denar zahteva razmeroma enako od vsakega podjetja, ne pa, da se favorizira kmečki stan s prosto kuho žganja na občutno škodo vseh ostalih stanov, posebno pa gostilničarskega in vinogradniškega stanu.
Kaj rado se poudarja, da se nalagajo davki, takse in doklade povečini le na luksuzne predmete. Ali v prorar čunu mariborske oblastne skupščine nismo opazili take postavke. Zakaj je ni, je nam uganka. Gostilničarskih in kavarniških obratov se vendar ne bo smatralo za luksuzne, kadar gre za nalaganje doklad,' taks in davkov, (Ločim jih noče priznati sodnija kot take, kadar gre za kazen kakšnega ka-
varnarja ali gostilničarja, ker je prodal navodno dražje vino in se ga obtoži radi navijanja cen.
Na podlagi te utemeljitve prosimo, da se podvrže tudi ta sklep mariborske oblastne skupščine strogi reviziji in zniža postavko doklad na državno trošarino vina vsaj za polovico predlagane vsote, ker se bo pri današnjem kon-zumu dosegla tudi na ta način prora-čunjena skupna vsota.
4.	Plačevanje pod prejšnjo točko
št. 3 označenih doklad na državno trošarino na vino naj se prične šele z dnem, ko bode zadevni sklep mariborske oblastne skupščine odobren in razglašen, da bodo mogli prizadeti gostilničarji in kavarnarji vkalkuhratL predpisano doklado v prodajno ceno. Istotako prosimo, da se ne predpiše ta doklada na sedanjo zalogo, ki jo prizadeti posedujejo v svojih kleteh, ampak šele od kupljenega vina po odo-Lritvi in razglasitvi oblastnega proračuna.	|
5.	Pozivno na svoječasne vloge, ki so jih poslale gostilničarske organizacije vsem merodajnim činiteljem, na podlagi katerih se je tudi doseglo, da odpisujejo vse občine, ki pobirajo doklade na trošarino, po 3% na vsušenje in za druge zgubitke pri pretakanju iz soda v sod, prosimo, da se vnese tudi v proračun mariborske oblastne skupščine določilo, po katerem bo morala odpisati 3% za vsušenje in izgubo pri pretakanju, in sicer za vse vrste In množine z oblastnimi dokladami eventualno obremenjena vina. To ne prosimo samo mi, ampak zahteva tudi čut pravičnosti, da ne bode plačevalo go-stilničarstvo doklad od prometa, katerega nikoli ni bilo.
6.	Da se čimprej donese zakon o samoupravnih financah in se na ta način da trajna podlaga oblastnim financam, da ne bi valile za pokritje svojih izdatkov in izvrševanje svojih poslov neznosne takse, davščine in doklade enostransko na obrtniški!, posebno pa na gostilničarski stan.
Bavnokar naštete, z dobrim pre-vdarkom sestavljene naše zahteve prosimo, da se upoštevajo ter ščiti tako interese in življenska možnost edinega pospešitelja tujskega prometa gostilničarskega in kavarnišega slanu.
Andrej Oset s. r.
Predsednik zbora:
K ravnokar prečitanim resolucijam so se oglasili k besedi razni govorniki, odobrujoč vsebino. Po končani debati je dal predsednik zbora g. Oset obe resoluciji na glasovanje, za kateri je glasovalo vseh 191 navzočih hotelirjev, kavarnarjev in gostilničarjev.
K drugi točki dnevnega reda glede neprestanega nalaganja občinskih doklad našemu stanu, je podal gospod Oset jako obširno poročilo in otvoril v zadevi đebaito. V dolgotrajno debato so posegali razni govorniki, ki so dali duška svojemu ogorčenju napram občini, ki obremenjuje tako brezobzirno naš stan. Po končani debati je dal predsednik zbora gosp. Oset na glasovanje sledečo
RESOLUCIJO. naslovljene na
Mariborski občinski svet
Maribor.
Na zborovanju v Gambrinovi dvorani v Mariboru dne 11. januarja 1928 zbrani hotelirji1, kavarnarji in gostilničarji sklenejo soglasno podati mariborskemu občinskemu svetu v zadevi sestave prihodnjega občinskega proračuna za leto 1928. naslednjo prošnjo:
1.	Postavka sedanjega proračuna, ki predvideva plačevanje posebne doklade na vino po 1 Din od litra, katera se je naložila v nadomestilo za odpravljeni občinski davek na ponočni obisk gostiln im kavarn ter za zidanje občinskih hiš naj bi se v prihodnji proračun ne vnesla. Nikakor ni pravično, da se nalagajo našemu stanu poleg ogromnih drugih državnih, oblastnih in občinskih dajatev še takse, ki bi jih morali plačevati naši gosti.
2.	Gena električnemu toku naj bi se Znižala od sedanjih 3.75 Din na 2 Din od kilovatne ure, kakor plačujejo vsi ostali zasebniki. V nobenem drugem mestu naše oblasti se ne favorizira zasebnikov s tako nepravično preobremenitvijo onega stanu, ki doprinaša dnevno največje žrtve k pospeševanju
tujskega prometa, ki je za naše mesto eksistenčnega pomena.
3.	Odpisalo naj bi se 5% občinskih doklad na državno trošarino na vin® za vsušenje in drože kakor je že davno sklenil občinski finančni odsek na svoji seji, ki je prav dobro razumel, da ni pravično predpisovati našemu stanu občinskih dajatev za nikoli prodano blago. Uvidel' je, da trpi gostilničarski stom zadostno škodo s tem, da mu zgine iz kleti drago plačano blago na zahtevo narave same.
4.	Občinske doklade na državno trošarino na vino naj bi se pobirale šele ob nastavitvi vina za točenje, in ne, kakor se prakticira sedaj, že ob zatro-šarinjanju vina. Delegacija ministrstva fimame v Ljubljani je že meseca junija 1926 obvestila potom velikega župana vse občine, da bo sklepe občinskih svetov upoštevala im odredila vse potrebno, da se bodo pobirale te doklade šele ob nastavitvi rima na pipo za točenje. Če je uvidela državna oblast, da so naše zahteve upravičene, toliko bolj bi bilo pričakovati, da bodo uvideli tudi tisti naši občinski gospodarji, katere smo poslali v naš občinski svet, da gospodarijo z občinskim premoženjem pravilno in nalagajo vsem občanom enaka bremena.
Predsednik zbora: Andrej Oset s. r.
Gostilničar in zadružni odbomik g. Lipovšek je predlagal, naj bi sa predložila na Narodno skupščino in Vse politične klube v Beogradu naslednja resolucija:
Hotelirji, kavarnarji in gostilničarji, zbrani v sredo, dne 11. januarja 1928 na protestnem zborovanju v Gambrinovi dvorani v Mariboru, so soglasno sklenili, podati naslovu sledečo
RESOLUCIJO:
1.	Določila finančnega zakona, ki predvidevajo, da se v obmejnih krajih do oddaljenosti 50 km ne smejo posestva ne prodajati ne kupovati in tudi ne dajati ali jemati v najem brez predhodmega dovoljenja Ministrstva vojne in mornarice ter Ministrstva za notranje zadeve, naj se spremenijo v toliko, da se prenese kompetenca izdajanja takega dovoljenja na velike župane. Ta določila nasprotujejo temeljnim zakonom ustave, po katerih ja vsakemu državljanu zajamčena pravica posesti in razpolaganja z lastnino. Tudi vrednost posestev v obmejnih krajih bo začela padati na minimum, ker bodo s kupoprodajo zvezane velike sitnosti pridobivanja kupoprodajnega in v najemodajnega dovoljenja od strani preoddaljenih ministrstev.
2.	Prilikom davčne reforme se namerava določiti hišn on ajemninski davek na davčno stopnjo 20%. Ta odstotni stavek bi bil mnogo previsok in bi bilo vnešenje take določbe v davčni reformni zakon nepremišljeno, ki bi bilo v občutno škodo vsem hišnim posestnikom. Primerno bi bilo, da bi se določil ta stavek na 12%.
3.	Narodna skupščina naj izglasuje čimprej zakon o likvidaciji kmečkih dolgov, ki so nastali tekom obstoja naše države z nepravično razdelitvijo in previsoko obrestno mero. Do tedaj naj se odpravi za te dolgove sedaj predpisana obrestna mera ali vsaj zniža na eno tretjino.
Predsednik zbora: Andrej Oset s. T.
Za prečitano resolucijo so glasovali vsi navzoči.
Pri slučajnostih se je oglasil k besedi zadružni načelnik mariborske okoliške zadruge g. Matija Holc in pojasnil temeljito pomen * Samopomoči«, ki jo je ustanovila Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani glede zavarovanja pogrebnih stroškov v slučaju smrti. Po končanem zborovanju so se mnogi navzoči vpisali kot člani in plačali zadevni prvi prispevek, ki znaša 20 Din in naslednje za vsaki smrtni slučaj 5 Din.
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, se je g. Oset zahvalil vsem navzočim za obilno udeležbo ter zaključil zborovanje ob 5. uri zvečer.
Alojzij Plausteiner, posestnik 1» gostilničar, izvoz lesa. sena in slame, St. Jur ob južni železnici, priporoča cenj. tovarišem gostilničarjem in trgovcem polno masten trapistovski sir lastnega izdelka, katerega ima ▼ naj' boljši kvaliteti zmiraj v zalogi
Zapisnik
rednega letnega cbčne&a »bora, ki se je vršil v pondeljek, dne tG. tanuaw*ja 1928 eb tO. uri pred-poldan v dvorani Nar. doma v Ptuju 8 sledečim
Oblastna vinska razstava v Ptuju.
Kakor smo že v decembrski izdaji poročali, se je vršila v Ptuju v času od 15. do 17. januarja 1928 pod pokroviteljstvom velikega župana gosp. dr. Schaubacha druga oblastna vinska razstava. Ob izrednem velikem zanimanju vinogradništva, gostilničarstva in ostalih interesentov se je razstava otvorila. Razstavljenih je v 4000 buteljkah 300 vrst domačih vin izbrane kakovosti.
Predsednik razstavnega odbora gospod Miha Brenčič je pozdravil gosp. velikega župana dr. Schaubacha, zastopnika oblastnega odbora gosp. Zupaniča, narodnega poslanca gosp. Ve seniaka, nemškega generalnega konzula gosp. Ferdo Seilerja iz Zagreba, mestnega župana iz Graza g. Fr. Mu chitscha, zastopnike graškega deželnega odbora, Graške zveze gostilničarskih zadrug, zastopnika kmetijske družbe g. Sancina, zastopnika tujsko prometne zveze g. dr. Senjora, zastopnika vinogradn škega društva kmet. referenta g. Zidanšeka, zastopnika gostilničarske zadruge v Ptuju g. Mahoriča in številno občinstvo. Veliki župan g. dr. Schaubach je v svojem pozdravnem govoru povdarjal, da je treba pri nas posebno še podpirati organizacijo prodaje naših dobrih vinskih pridelkov, kar še ni na zaželjeni višini in čimbolj strniti vrste vinogradnikov tudi v tem oziru. Narodni poslanec gospod Vesenjak je povdarjal, kako zelo je potreba koncentrirati prodajo vin, kar bodo slovenski vinogradn ki zamogli storiti le potom trdnega in mogočnega zadružništva. Navedel je zglede iz drugih pokrajin doma in na tuiem. Oblastni odbornik Zupanič je zagotovil vso podporo in sodelovanje mariborske oblastne skupščine. Giaški župan gosp. Muchitsch se je zahvalil za pozdrave in želel boljših gospodarskih stikov med Avstrijo in Jugoslavijo. Po kratkih pozdravih in nagovorih še drugih funkcijonarjev in zastopnikov se je otvoritev končala in občinstvo razšlo po razstavnem prostoru pokušat razstavljeno kapljico.
Po svečani otvoritvi je priredil razstavni odbor povabljenim gostom zakusko, ki so jo aranžirale ptujske gospe.
Strokovnjaško oceno vin bodo ko misne objavile posebej. Posebno pohvalno so se izražali o razstavi gostje iz Graza in Dunaja, ki so bili nad velepoteznostjo p'ujske razstave naravnost presenečeni.
Cena vinu se je gibala od Din 8 50 do 15, za posebnosti celo do Dm 20 za 1 liter.
Kupčij je bilo sklenjenih precejšnje število. Največ kupčij je b lo pač drugi dan razstave, dne 16. t. m. Na ta dan se je namreč vršil občni zbor naše zveze, na katerega je prihitelo pre-cejšnie število gostilničarjev.
Posebna zasluga za to prireditev in lep uspeh gre vsekakor g Osterbergerju, velevinogradniku in daleč na okoli znanemu vinskemu strokovnjaku.
Priznati moramo, da je prireditev pomagala tudi mnogo k pospeševanju tujskega prometa.
HI. vinski sejem in razstava v Ivanjkovuih.
D Mariborski oblasti se |e na 14 895ha vinog adov pridelalo vina:
1925. I. 393 635 hi, t. j. na ha ca. 26 hi, 1926. leta 117 645 hi, t. j. na ha ca. 8 hi, 1927 i. 135 272 hi, t. j. na ha ca 9 — 10 hi.
V sodnem okraiu Chmož, v katerega sredini leže Ivanjkovci, se je pridelalo leta 1927 na 1617 ha vinogradov 16170 hi vina, kar odgovaria 10 hi na ha. To ie vsekakor že lepa količina. Z namenom da seznani vinske producente iz centra ormožkega okraia z vmskimi kmc, ie Vinarska zadmga »Jeruzalemčan« r. z. z o. z. vi amkov-Cih. priredila one 7. decembra 1927 že Hi. 'vjnski sejem m lazstavo vm or-tnožko ljutomerskega tzvota. 55 vinogradnikov je prijavi o za seiem n razstavo 149 vin letn kov 1921 do 1927. VinsVih vzorcev pa »e bilo vpošlamh 144Z Vsa viha- so bila pred setmom oziroma razstavo glede kvalitete po Posebni strokovni komisin. sestavljeni fc' Kočevar, Žmavc. Zupa nč, Za-bavn g. ocemet.a. Somih vm je b lo 87, vm	nasada P* Sl.
Sortna vina so bila na razpolago: rumeni šipon, laška graševina, drobna graševina, zeleni silvanec, beli burgundec, rulandec, muškatni silvanec, muškatni damasce^ec, traminec, muška-telec, modri burgundec, kabernet in Portugalka. Vina iz mešanih nasadov sestoje iz navedenih sort; v glavnem pa iz šipona. Manjši vinogradniki vin niso sortirali, ne zato, da se jim to ne bi izplačalo, nego samo zato, ker je pridelek bil tudi letos zelo skromen. Večji posestniki pa imajo večinoma sortirana vina.
Ocena vin je v splošnem izpadla ugodno. Če upoštevamo, da je komisija izločila iz seima le en vinski vzorec zbog sumljivosti, da mu je primešana šmarnica, je to znamenje lepega napredka glede zatiranja m pobijanja samorodnic. Dosti je k temu pripomogla letos tudi pozna slana, ki je v nižmah s šmarnico temeljito obračunala.
Neocenjena 30 ostala vina, drugače dobra, ki pa tačas nagibajo k poru-javelosti, kozličenju ali pa taka, ki niso kazala izrazitega sortnega značaja.
Razstavljalcem, katerih vina so dosegla oceno 5 odnosno 6 pri sortnih vlmh in 4 pri vinih iz mešanih nasadov, so se priznalo diplome.
IH. vinski sejem m razstava v Ivanj-kovcih zopet beleži lep uspeh. Prireditev nam je pokazala pravo sliko stanja vinskih zalog, ki so z ozirom na dve neposredno si sledeči skrajno slabi vinski letmi danes zelo majhne. Lansko leto je bilo v tem pogledu bolje, ker smo imeli leta 1925 kvantitativno dobro vinsko letino, toda zaloge iz leta 1925 so danes skoro popolnoma izčrpane. Vma iz leta 1926 je tudi zelo malo. Končna slika je ta, da nam tekoče konzumno leto vina ne bo preostalo skoro nič, kaiti oziraje se na letošnjo produkcijo vina in število prebivalstva mariborske oblasti pride na osebo samo 21 litrov vina, dočim je konzum vina na glavo in leto pri nas v splošnem večji. K temu je še kvaliteta letošnjega vina skoro brez izjeme izborna, kar gotovo splošni konzum pospešuje. Vinogradnikom in vinskim trgovc-m ie priporočati, da vzlic temu položaju s cenami ne pretiravajo, da se splošni konzum ne preorijentira drugam, kajti ena sama bogata vinska letina bo položaj zopet popolnoma izpremenila.
Gostilničarska zadruga v Vojniku
je sklicala za pondeljek dne 20 februarja 1928 ob 9. uri predpoldan redni letni občni zbor. ki se bo vršil v gos tilni gospoda Rudolfa Stante v Vojmku št 12.
Kakor lanko leto tako se bo tudi letos naložila članom, ki se zbora ne bodo udeležili, občutna redovna denarna globa.
Radi tega priporočamo vsem članom, naj se zbora sigurno udeležijo.
Vinski zakon.
Iz knjige »Umno kletarstvo«, spisal Franc Gombač, vinski nadzornik v. p.
Ker je avstrijski vinski zakon z dne 12. aprila 1907 drž. zak. štev. 240 tudi v Jugoslaviji v polnem obsegu v ve Ijavi, je po tem zakonu prepovedana in kazniva prodaja in razpečavanje:
a)	petijota, t. j. na tropu pokipele sladkorne vode s pr mesio ali brez primesi drugih pripomočkov, četud' naravna vina ; b) z vinom zmešanega sadjevca; c) polnih in pokvarjenih, zdravlju škod Ijiv h vin, n. pr. jako plesniva, jako žveplana, močno cikasta, vlečijiva. za-vrelična, jako kalna (godlasta), sahari-nasta v na; c) razpečavama posebnih finih, tipičnih vin m vinskih izdelkov pod izmišljenim, goliubvim imenom.
DovoliUje se pa v posameznih poglavjih pri zboljšanju, razkisanju, čiščenju in zdravl|en;u vina že navedenih pripomočkov e) tudi rezanje ali mešame naravnih vm m moštov med sebo|, če tudi raznih vr>t in raznega izvora;
b)	zboljšanje in ojačenje vina z uporabo čistega kristalnega ali kockastega sl dkorja od 1—4 kg na hi po uradni dozvoli ali dodatci« 1/z,do največ 1 litra 96% alkohola (vinskega špirita) na h ter največ 100 gr kristalizirane vinske kisline na hi in končno c) barvanje vina s karamelom (žganim slfrdkonem) ter z naravnim grozdnojagodmm barvilom.
' j.	l . i'-- , i	^ *1 , - ' ! >. ■,	* ■ ■
DNEVNIM REDOM:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo tajništva in uprave »Gostilničar.sk ega Ijista« ter v zvezi s točkama 2 in 3 odobritev celoletnega samostojnega delovanja načelstva in tajništva.
4.	Odobritev obračuna za minulo poslovno leto 1927.
5.	Prenos zveznega sedeža iz Celja v Maribor.
6.	Odobritev proračuna za posl orao leto 1928.
7.	Volitev načelstva, odbora in preglednikov računov.
8.	Sprememba zveznih pravdi.
9.	Slučajnosti.
N AV Z OČI: a) Načelstvo:
1.	Zvezni načelnik g. Drago Bernardi, hotelir iz Celja, ki vodi zborovanje.
2.	Zvezni podnačelnik g. Franc Re-beuschegg, hotelir iz Celja, ki na-domestuje zveznega načelnika.
3.	Zvezni tajnik g. Anton Komac kot vodja zapisnika.
b) Zastopniki oblasti:
4.	Zastopnik velikega župana mar ribarske oblasti, komisar gospod Ignacij Založnik.
5.	Zastopnik sreskega poglavarja in mestne občine ptujske gospod svetnik Zavadlal.
cJ Povabljeni gosti:
6.	Zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani g. dr. Josip Pretnar.
7.	Zastopnik Središnjega Saveza Gostioničarskih Udruženja v Beogradu, gospod Voja'Pekovič, lastnik kavarne »Vardar« v Beogradu.
8.	Avstrijski konzulent za ljubljansko gostilničarsko razstavo in evropski gostilničarski kongres, gospod Aleksander Gracon.
9.	Zastopnik Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani gospod Viktor Engelman, gostilničar v Kamniku.
10.	Zastopnik tovarišev iz Čakovca gospod Mirko Štrakl, restavrater v Čakovcu.
č) Preglednika računov:
11.	Korže Franc, kavarnar iz Ptuja.
12.	Podržaj Franc, gostilničar iz Celja.
d) Zastopniki včlanjenih zadrug:
1. Maribor okolica:
13.	Holc Matija, zadružni načelnik.
14.	Kučer Franc, zadružni podnaj-čelnik.
15.	Trinko Peter in
16.	Posti Herman.
2.	Slovenjgradec:
17.	Eichholzer Josip, zadružni načelnik.
18.	Schuiler Hana.
19.	Goli Karl.
20.	tlbel Anton.
21.	Vrhnjak Ivan.
3.	Slov. Bistrica:
22.	Kos Ivan, zadružni načelnik.
23.	Bauman Josip.
24.	Wallant Ivan.
25.	Auguštin Anton.
26.	Krulc Vinko.
27.	Majcen.
4.	Celje:
28.	Žumer Josip.
29.	Petschuch Franc.
30.	Skoberne Fric.
31.	Bobek Anton.
32.	Perc Karl.
5.	Maribor:
33.	Oset Andrej, zadružni načelnik.
34.	Zemljič Franc.
35.	Serec Josip.
36.	'Starman Rado.
37.	Ingolič Alojzija.
38.	Kos Ivan.
39.	Strehar Alojzij.
6. Ptuj:	T /';;;'
40.	Mahorič Franc, zadružni načel-
> sik..	w.-	-U\;Y
41.	Brenčič Miha.
42.	Slavinec Josip.
43.	Berlič Josip.
44.	Berlič Alojzij.
45.	Damisch Josip.
46.	Grabar Ivan.
47.	Šegula Jakob.
48.	Ben August.
49.	Blass Emil.
7. Rog. Slatina:
50.	Marinc Ernst, zadružni) podnaj-čelnik.
51.	Martino™ Milan.
8. Žalec.
52.	Skoberne Ivan.
53.	Krajnc Matija.
54.	Teržan Franc.
9. Braslovče:
55.	Rossner Viktor, zadružni načelnik.
56.	Fonda Josip.
57.	Brišnik Vinko.
10. Šoštanj.
58.	Ježovnik Matija, zadružni načelnik.
11. Sv. Lenart v Slov. goricah:
59.	Retzer Franc, zadružni načelnik.
60.	Golob Ernst, zadružni podnačelnik.
61.	Čeh Adolf.
62.	Krajnc Josip.
12. Sv. Jurij ob juž. žel.:
63.	Plausteiner Alojzij, zadružni načelnik.
64.	Kincl Franc.
13. Murska Sobota:
65.	Kiihar Štefan.
66.	Sočič Franc.
67.	Mikola Franc.
14. Ljutomer:
68.	Strasser Julij, zadružni načelnik.
15. Ormož:
69.	Golemko Anton, zadružni načelnik.
70.	Petovar Lovro.
71.	Kosi Lovro.
16. Šmarje pri Jelšah:
72.	Gradt Maks, zadružni načelnik.
73.	Narat Anton.
17. Vojnik.
74.	Rožanc Franc.
75.	Pukl Miha.
76.	Stante Rudolf.
77.	Špes Franjo.
78.	Bandi Avgust.
18. Premije:
79.	Rozman Alojzij, zadružni načelnik.
80.	Voukan Franc.
81.	Pšeničnik Josip.
82.	Knez Franc.
Resumirano:
1.	Načelstvo	3
2.	Zastopniki oblasti	....	2
3.	Povabljeni gosti	....	5
4.	Preglednika računov ...	2
5.	Zadružni delegati	....	70
Skupno število navzočih . 82.
Poleg ravnokar navedenih je bilo navzočih še precejšnje število gostilničarjev iz Ptuja in bližnje okolice. Osrednja štajerska vinarska zadruga v Mariboru je poslala zboru brzojavne pozdrave in želela boljšo bodočnost gostilničarskemu in vinogradniškemu stanu v skupnem sodelovanju.
Na podlagi popisane prezenčne liste je zvezni načelnik gospod Bernardi ugotovil, da je na redno sklicanem zboru zastopanih 18 včlanjenih zadrug, katere predstavlja 70 navzočih, od posameznih zadrug pravilno izvoljenih delegatov. Vsled te ugotovitye predoči navzočim, da so vsi sklepi današnjih razprav veljavni, ker manjkajo od 22 včlanjenih zadrug samo štiri zadruge in presega torej število navzočih članov ono število, ki je po zveznih pravilih določeno za veljavno sklepanje v vseh zadevah.
Nadizorstvena oblast je bila o vr-sitvi zbora pravilno obveščena, tako, da- tudi v tem oziru ni zaprek.
Pred prehodom ba dnevni red pozdravi. zvezni načelnik gosp. Bernar-
di zastopnika velikega župana g. ko- , raisarja Založnika in zastopnika j ■sreskega poglavarja in mestne občine ptujske gosp. svetnika ZavadMa. Nadalje pozdravi g. Bernardi zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani g. dr. Pretnarja, zastopnika Središnjega Saveza Go--stioničarskih Udruženja v Beogradu gosi). Voja Pekovića. lastnika kavarne
Vardar« \ Beogradiu, avstrijskega konzulenta za ljubljansko gostilničarsko razstavo in za srednjeevropski gostilničarski kongres g. Aleksandra Graeon-a, zastopnika Zveze gostilni-• carskih zadrug v Ljubljani g. Viktorja Engelmana, gostilničarja iz Kamnika, zastopnika tovarišev iz Čakovca g. Mirka Štrukla in vse navzoče zadružne delegate, se jim zahvali za tako obilo udeležbo današnjega zbora ter otvori zbor ob 10. uri predpoldne. Po končanih formalnostih se preide k razpravam dnevnega reda.
K prvi točki
se soglasno sklene, da se čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora opusti, ker bi zavzelo to preveč dragocenega časa.
K dni (p točki
dnevnega reda poda zvezni načelnik ; g. Bernardi v kratkih potezah poro- i čilo načelstva. Med drugim je pred-očil g. Bernardi navzočim, kako se gnjavi zveza po eni strani od gostilni-čarstva z vednimi zalntevanni za odpravo tdčilcev' stoječim gostom in na kakšne težkoče naleti zveza pri oblastih. kadar želje Lii zahteve svojih članov tolmači, in prosi odpema-či oziroma se pritožuje, ker s;e z ozirom na upravne težkoče in znatno redukcijo uradništva ne more stavljenim zahtevam takoj ugoditi. To priliko uporabljajoč je' zaprosil zveznega tajnika g. Komaca, da prečita pred par dnevi dostavljeni odlok velikega župana mariborske oblasti v Mariboru, v katerem se ostro graja način ponašanja zveze n apr a m oblastim in ton. v katerem se sestavljajo razne vloge in izpadi v »Gostilničarskem listu«. Zvezni načelnik g. Bernardi je mnenja, da, more biti ta odlok le v vzpodbudo za na-daljno delovanje. Zadevo da na razpravo in prosi navzoče, naj se oglasijo k besedi.
K besedi še je oglasil g. Zavedla! kateri je pozdravil navzoče v imenu sreskega poglavarja in mestne občine v Ptuju. K ravnokar prečrtanemu odloku velikega župana izjavi., da stojijo oblasti vzlic temu na stališču iti go-stiiničarstvu kolikor mogoče na roko. Pravi, da nastajajo povsod radi danega težkega, gospodarskega položaja nesoglasja. Upoštevati je treba močno reducirano stanje uradništva pri oblastih. Že šest let ni nikdo vstopil v državno službo vzlic temu, da producirajo univerze vsako leto stotine juristov. Na drugi strani se je že obstoječe stanje uradništva večkrat močno reducirajo. Dolžnost organizacij je. da vplivajo ob vsaki dani priliki na merodajne činitelje, da izpopolnijo politično' upravo z zadostnim številom uradništva'.
V zadevi odloka velikega župana se oglasi k beseda zadružni nadzornik g. Založnik in pravi, da posnema iz besed zveznega načelnika g. Bernardi ja, da zveza razpis velikega župana pravilno shvate. V prečitanem razpisu, naj zbor ne vidi osti proti gostilničarskemu stanu. Dokaz temu je, da uživa zveza pri oblastih dober ugled.
Zveza je prostovoljna organizacija le v toliko, da zadruge niso prisiljene k članstvu. Ce pa zveza obstoja, ji gre položaj obligatnih zadružnih organizacij m ji je predpisan v zakonu delokrog. katerega ne sme prekoračiti. Zveza stoji pod zakonitim nadzorstvom obrtnih oblaste)' in že iz tega razloga ne sme nastopati napram oblastvom z očitki, kakor v predmetnem slučaju. Sicer je pa čisto napačno mnenje, da so ofefetva. zvezi nenaklonjena. Opozarja na izdatne uspehe, ki jih je zveza dosegla v pro-šlem poslovnem letu glede trgovskih točilcev, posebno tudi glede zapiralnega časa za točilnice, in glede točenja lastnega vinskega pridelka. Ti uspehi so bili možni le ob pravilnem umevanju teženj vsega gostilničar-stva. Veliki župan je šel celo tako daleč, da je zvezo pritegnil k sodelovanju pri presojanju usposobljenosti v slu-
, čajih podeljevanja osebne pravice, j Upoštevati je pa tudi treba težkoče uradovanja v vlogi, v kateri se zahtevajo pojasnila kar v 36 različnih predmetih, ki spadajo sicer še v popolnoma ločene referate. Zveza naj enako intenzivno kakor doslej posluje tudi v bodoče, način in ton občevanja na zunaj, posebno z oblastmi, pa je treba spremeniti.
Prenos zveznega sedeža iz Celja, v Maribor ni neobhodno potreben; ako se bo pa izvršil, bo zvezi na sedežu centralnih oblasti delo le olajšano.
V imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je pozdravil zbor zbornični referent g, dr. Pretnar. Govoril je o naši trgovski bilanci in trgovskih in državnih kreditih sploh. Podarjal je nekatera določila naših zakona)', ki so nujno potrebni temeljitih sprememb, če se hoče ustvariti naši državi in nje prebivalcem boljšo bodočnost. Posebno veliko škodo trpi gostilničarstvo vsled proste kuhe žganja, ne da bi imelo kmetijstvo od tega mnogo koristi. V splošnem govori o potrebi obrtne zakonodaje, ki bo predvidevala samo redno gostilničarstvo.
IG. Voja Pekovic pozdravi zbor v imenu Središnjega Saveza Gostioni-i carskih Udruženja v Beogradu. Govoril je o težkem gospodarskem položaju gostiIničarstva sploh, ki nam ne kaže nikake boljše bodočnosti. Zato je treba, da se gostilničarstvo že danes zavoda, da bo doživelo popolen propad. če se ne bo ob pravem času zdramilo in nastopilo v enotni močmi organizaciji proti bližajoči se usodi. Naša lepa primorska in gorska letovišča propadajo vsled pretežke obremenitve gostilničarskega stanu, Z uvajanjem vedno novih taks in drugih dajatev na. gostilničarski stan, se tujski promet nikakor ne pospešuje temveč ovira. Proti takemu strašnemu propadanju gostilničarstva in tujskega prometa. je p od v zel Središnji Savez obilo akcij. Ne bom rekel, da so rezultati podvzetih akcij ničevi, vsekakor pa so taki, da se z njimi nikakor ne moremo zadovoljiti. Temu žalostnemu dejstvu je kriv fakt, da ni včlanjenih v našem Središnjem Savezu več kakor 10% vseh gostilničarjev. Iz teh razlogov je potrebno, da se včlanijo vsi gostilničarji naše države preko svojih sreskih in oblastnih Udruženi v skupni Središnji Savez v Beogradu. Povdarjal je tudi potrebo ustanovitve gostilničarske zbornice, katera se more ustvariti le preko Središnjega Saveza. Govornik je mnenja, da ne bodo ostale naše vloge na. oblasti nerešene, če dosežemo včlanjen je vsega gostilničarstva v Središnji Savez in s pomočjo tega pa ustanovitev lastne gostilničarske zbornice.
Zbor je pozdravil tudi avstrijski konzuient za ljubljansko gostilničarsko razstavo, ki se bo vršila letos v času od 2, do 11. junija. Istotako se bo vršil v Ljubljani med tem časom v dnevih 5., 6. in 7. junija srednjeev-ropejski gostilničarski kongres. Da vrnejo avstrijski tovariši našim gostilničarjem lanskoletni' poset III. avstrijske razstave v Grazu, se' bodo udeležili letošnje gostilničarske razc stave in srednjeevropejskega gostilničarskega kongresa v Ljubljani v velikem številu. Hvalevredno in uvidevno postopanje države 8. H. S. je omeniti v pogledu 50% popusta na voznih cenah na SHR-železnioah. kar se ni moglo doseči od avstrijske države. Kaj nam pomaga govoriti in pisati o po-vzdigi tujskega prometa z dvigom gostilničarskega stanu, če se pa na dru gi strani ta stan kar najtežje obremenjuje z raznimi dajatvami in ovira pri izvrševanju svoje obrti z raznimi šikanami. In ravno iz teh razlogov je treba tesne združitve vsega gostilničarstva v enotno organizacijo, ki bo kos premostiti vse zapreke, ker le v močni in enotni organizaciji leži moč. Jaz grem v tem oziru še dalje in trdim. da gospodarske organizacije celega sveta ne smejo poznati državnih meja. Da to tudi dejansko Dokažemo, vas prosim, da .se udeležite polnoštevilno gostilničarske razstave in gostilničarskega kongresa, ki se bo vršil letos v Ljubljani v času od. 2. do 11. junija, kjer bodo poselili raizstavo in govorili na kongresu zastopniki gostilničarstva vseh srednjeevropskih držav. Na tem kongresu se bo pokazalo, da le v znamenju miru in prijatelj-
stva leži boljša bodočnost gostilničar- j stva.
Zvezni načelnik g. Bernardi apeli-! ra na zbor, naj bodo ravnokar izgovorjene besede v vzpodbudo vsem našim tovarišem, da bodo tudi v bodoče z nami pridno sodelovali, da bomo mogli našo organizacijo še bolj izpopolniti. Ker se k točki poročilo načelstva nihče ne oglasi več k besedi, preide k prihodnji
tretji točki
dnevnega reda. Da se pridobi čas za rešitev drugih važnih vprašanj, se je jako obširno tajniško poročilo tiskalo in odposlalo vsem zadrugam že osem dni pred zborovanjem. Na ta način se je omogočilo vsem delegatom poročilo dodobra premotriti in sestaviti eventuelne dobro premišljene opazke, ki se lahko podajo na zborovanju.
TAJNIŠKO POROČILO
se glasi:
Zveza je štela v minulem poslovnem letu 1927. 25 zadrug, v katerih je bilo včlanjenih 2298 zadružnih elanov in članic. Vsled uradne spremembe zveznih pravil se je omejil naš delokrog na mariborsko oblast. Radi tega sta se izločili iz naše zveze zadrugi v Brežicah in Sevnici ter bile priključene že .s 1. aprilom 1927 ljubljanski zvezi. Iz )' našem strokovnem glasilu »Gostilničarski list« že pojasnjenih razlogov ie izstopila tudi zadruga v Gornjem gradu. Potemtakem se je skrčilo zvezno članstvo od 25 na 22 zadrug z 2072 zadružnimi člani.
Vlažni zapisnik je štel koncem poslovnega leta 1927 756 opravilih številk s približno 3000 rešitvami, ki vsebujejo prošnje in predloge oblastim in : zbornici za zboljšanje položaja gostilničarskemu stanu, ter razna dopisovanja z zadrugami in raznimi drugimi organizacijami v tu- in inozemstvu.
Tekom poslovnega leta 1927. se je vršilo pet širših odborov ih sej in ena seja ožjega odbora, na katerih se je razpravljalo o raiznih zadevah, med .1 a teti mi je omeniti kot najvažnejšo
odpravil točenja alkoholnih pijač po trgovin«It z mešanim blagom, špecerijah in branjarijah,
kar se je nam končno v polni meri po -sreči 1 o. Istotako so rodila naša prizadevanja popolen uspeh, kar se tiče ureditve
odpiralnega in zapiralnega časa
delikatesnih trgovin s pravico točenja alkoholnih pijač.
Spremembe in dopolnitve k pravilniku o gostilnah in ostalih obratovalnicah predvidevajo v izpopolnjenem členu 82 določila, po katerih se je ukinilo s 24. decembrom 1927 vsako na-daljno podeljevanje dovoljenj za točenje alkoholnih pijač v trgovinah z mešanim blagom, špecerijah in branjarijah ter sploh v vseh trgovinah, ki niso okrepčevalnice, prodajalne užij-skih predmetov, vinarsko-žganjar,ske, delikatesne trgovine in slaščičarne. Za ravnokar naštete točilne obrate, ki bodo smeli še nadalje obstojati v mestih, trgih, kopališčih, letoviščih in v vaseh nad 5000 prebivalci, je določen isti odpiralni in zapiralni čas, kakor velja za vse ostale trgovske obrate. Že izdana dovoljenja točenja alkoholnih pijač po trgovinah z mešanim blagom, špecerijah in branjarijah, ki so bila izdana vsled' pogrešne interpretacije določil člena 82 pravilnika o gostilnah, so se uradno pravomoćno odvzela in se mora vsako točenje’po takih obratih, ki so toliko časa obratovali neopravičtemo, .prenehati.
Da je podaljšal veliki župan mariborske oblasti v Mariboru tem obratom pavšalni likvidacijski rok do 30. junija 1928, je iskati vzrok v tem, da so bili pri reševanju proti razveljavljenju potrdil po členu 84, točka 2 pravilnika o gostilnah odnosno proti prepovedim točenja alkoholnih pijač stoječim gostom v omenjenih obratih' v številnih slučajih potrebne dodatne poizvedbe in ugotovitve, vsled česar ni bilo mogoče rešiti vseh slučaj©v tekom starega leta. Podaljšani likvidacijski rok, ki poteče kakor rečeno dne 30. junija 1928, ne bo pod nobenim pogojem več podaljšan. S tem postopanjem se tudi omogoči enak položaj v mariborski in ljubljanski
oblasti ter istočasna ureditev predc metne zadeve.	-	j
S tem je torej rešeno že toliko časa odprto vprašanje glede brezmejnega dnevnega pomnoževianja točilnic stoječim gostom, ki so zajedavale v našo obrt kakor črv v zdravo, življenja se x*adiuijoee, zeleno drevo, katero bi bilo končno omagalo in podleglo bolečinam, ki so mu jih prizadevali zaje-dalci vedno bolj, če ne bi bila prišla še o pravem času pomoč novega pravilnika o gostilnah, ki se je izdal le vsled naših neprestanih osebnih in pismenih predstavk ter večne kritike v našem listu.
Točenje vina lastnega pridelka.
Dosegli smo, da se smejo izdajati dovoljenja za točenje vina lastnega pridelka v smislu odloka velikega župana mariborske oblasti v Mariboru z dne 15. septembra 1927, E. br. 647/3, le za kraj, kjer je bilo vino pridelano in za bližnjo okolico tega kraja. Vsled tega odloka se ne sme prevažati vina lastnega pridelka izven občine, v kateri se je pridelalo, da bi * tam točilo pod firmo »točenje vina lastnega pridelka«. Tudi se ne sme prevažati iz enega kraja v drugega v isti občini, če ni ta kraj bližnja okolica tistega kra-ja, kjer je bilo vino pridelano. Ge bi s reski poglavarji, v katerih kompetenco spada podeljevanje dovoljenj za točenje vina lastnega pridelka, proti našemu pričakovanju ne ravnali točno po navodilih velikega župana. Vas prosim, da prijavite zvezi vsak konkreten slučaj s točnim opisom razdalje kraja, kjer se je vino pridelalo, od kraja, za katerega se je točenje dovolilo, da bomo zamegli ščititi tako težko priborjene pravice' kar nas je stalo nepopisno mnogo truda in zamude časa.
Volitve v zbornico.
Z izidom volite)- v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani smo popolnoma zadovoljni, ker so odpadli na naš stan trije člani in eden namestnik, in sicer vsi štirje iz stalno vske liste, ki jo je postavil »Vrhovni obrtniški svet v Ljuhljaini«, kjer so včlanjene obe zveza obrtnih zadrug, zveza obrtnih društev za Slovenijo ter naša in ljubljanska zveza gostilničarskih zadrug. Možje, ki so bili v to važno korporacijo izvoljeni kot pravomoćni zastopniki naših interesov, nam jamčijo za uspešno delo v korist nas vseh., V zadnjem našem listu smo objavili naše zahteve, stavljene na te gospode, ki .jih bodo morali v zbornici rešiti. Treba je samo še vaše pomoči z odobritvijo proračuna, ki se vam bo predložil pod točko 6 dnevnega reda. Nesložnosti, ki so jih pri teh volitvah pokazali nekateri gospodje, ne bom razlagal, ker upam, da so si pridobili zadostno izkušenj, ki dokazujejo, da je treba, v današnjih, za naš stan naravnost obupnih časih, popolne složnosti iin sodelovanja v strokovnih organizacijah brez vsake druge primesi Ln bodo sledili vsled tega v bodoče navodilom naše zveze, ne pa svojemu političnemu prepričanju, ki ne more biti v gospodarskih zadevah merodajno.
Vrhovni obrtniški svet.
Tudi to leto smo napravili v izpopolnitvi naše organizacije korak naprej. Dne 14. septembra 1927 je zvezni odbor sklenil, da pristopi naša zveza kot oknica k »Vrhovnemu obrtniškemu svetu«. Nova organizacija, v kateri so včlanjene vse zveze obrtnih in gostilničarskih zadrug Slovenije in zveza obrtnih društev, je obrtniška najvišja instanca. Ta združitev najbolj jasno priča, kako čuti vse obrtništvo. potrebo tesne združit)« v svrfio pomoči drug drugemu v današnjih težkih časih, ki jih preživlja celokupno gospodarstvo.
V odbor »Vrhovnega obrtniškega sveta« sta bila izvoljena na zvezni seji vsakokratni zvezni načelnik in podna-čelnifc.
Ustanovitev te nove najvdšje obrtniške organizacije, ki je postala glas in zaščitnik celokupnega obrtništva Slovenije, je tembolj pozdravljati, ker so slovenske obrtniške organizacije v istem času, ko se vodijo po naši domovini najljutejše politične borbe, pokazale toliko samozavesti, da so združile celokupno obrtništvo v skupen tabor, ki bo v vseh stanovskih vprašanjih nastopal v ena sami fronti.
Ali ste že član „LJUDSKE SAMOPOMOČI"?
Ako ne, prosimo čitajte današnji tozadevni oglas!
Osebne pravice.
Spremembe in dopolnitve k pravilniku o gostilnah predvidevalo dve vrste osebnih pravi«. Neomejene in omejene osebne pravice. Z neomejeno osebno pravico se lahko vodi vsake vrste gostilniški obrat bodisi ira deželi ali v mastili, medtem ko se z omejeno osebno pravreo vodijo lahko samo go-stilniški dirati po vaseh. Za dosego neomejene osebne pravice je potrebno dokazati sposobnost, ki obstoja ali v absolviramjn gostiiničarske šole ozir. tečajev.take šote s prakso, ali pa samo štiriletne prakse v enem gostilniškem obratu v mestu. Omejena osebna pravira pa ni vezana na dokaz sposobnosti in se. lahko podeli vsakemu, ki za njo zaprosi. Ta določba, ki se je vnesla i' novi pravilnik na naš predlog', nas bo precej razbremenila in bodo zadovoljni tudi vsi tisti, ki so izstavljali Heresnična spričevala, katera smo morati pobijati m dokazovati, da so bila neresnična.
Delikatesne trgovine in bufeti.
T-sted naših neprestanih osebnih in pismenih pretl-Savk pri cJjlas1i.li. smo dosegli tudi to, da so se nekaterim delikatesnim trgovinam in bufetom odvzela dovoljenja in so jim bili lokali zapjli. ker smo dokazali, da isti niso odgovarjali vsem gradbenim, sanitetnim in policijskim predpisom ter legi. To smo mogli doseči le v onih slučajih. ki so nam bili znani, če obstoja še kje drugje taka delikatesna trgovina. ki ne odgovarja vsem gori popisanim predpisom, vas prosim, da nam nemudoma to spor orite z navedbo točnih podatkov,
Prepimedi točenja alkoholnih pijač.
Istotako se nat« še ni posrečilo doseči omiljen ja zakonov, ki urejajo prepovedi točenja alkoholnih pijač ob volitvah, naborih, vpoklicu vojaških novimrev v vujašku shužbofmnje, prilikom priobčit ve vojnega razporeda vojaškim obveznikom in dajalcem živine in vprege. Tudi v tem pogledu si nismo vsi gostilničarji edini. Mnogi taka določila odsibravajo in nočejo z nami sodelovati. Zato je potrebno, da naše tovariše, ki niso našega nazora, čimprej prejiričamo. da je stvar našega interesa, ne da bi pri tem trpela kako škodo država. Le na ta način se nam bo posrečilo preurediti zakone, ki urejujejo to vprašanje, v smislu naših pravičnih zahtev.
Zadružni komisarji.
(.) postavitvi zadružnih komisarjev, ki so se postavili nekaterim zadrugam na naš predlog, ne bom govoril, ker je to dejstvo preveč žalostno za gostilničarski stan v današnjih časih. To omenjam le mimogrede in na splošno vzpodbudo ostalim zadrugam, ki niso bile še osrečene s takim nezaželjenim in nepričakovanim posetom. V prid celokupnosti smo morali mnogokrat delati tudi v škodo posameznikom. Vzlic temu, da sem naletel pri takem delu na odpor pri prizadetih posameznikih, nisem od nadaljnjega dela v tem smislu prenehal, ker sem se zavedal in upal, da imam za seboj proti prizadetim celokupni gostilničarski stan. ki je s takim ravnanjem le pridobil.
Namestitev zveznega pravnika.
Že opetovano sem predlagal na od-horovih sejah, da bi se namestil pri zvezi mladi pravnik, ki bi se poglobil v vsa naša pravna vprašanja ter olajšal s tem mnogo sedanje obupno stanje našega stanu. Posel tega gospoda bi bil v glavnem preureditev današnjih zakonov in odredb, ki urejujejo naš stan in brezplačno zastopstvo posameznih članov pri sodnijskih in drugih oblastih v vseh zasebnih zadevah, vključno vse davčne in taksne zadeve ža sistemiziranje takega mesta bi bil potreben kredit po 60.000 Din letno, ki bi se kril s tem, da bi plačal vsak član 30 Din letne članarine več kakor jo plačuje sedaj. Vsakdo, ki hoče dobro misliti, mi mora priznati, da je ta predlog dober in bi imeli gostilničarji
od tega mnogo več dobička kakor 30 dinarjev letno, ki bi jih zvezi plačah. In vendar se mi ni posrečilo prepričati večine gospodov iz odbora, da bi se odločili predlagati občnemu zboru, da bi se o tem vprašanju razpravljalo in storilo potreben sklep. Ker nisem pri tem uspel pri odboru, si dovoljujem ponoviti moj predlog pred občnim zborom in prosim za razpravljanje in ‘klepanje o zadevi.
Gostilničarska razstava v Ljobtjani in Grazu.
Kakor je priredil lansko leto Lan-dessverbaind der AVI v tsgen ossereschaf-ten v Grazu III. strokovno razstavo Za gostilniško obrt v Grazu, tako priredi letos ljubljanski velesejem v poletnem času v Ljubljani prvo tako razstavo v Sloveniji. Graške razstave so se udeležili naši gostilničarji v nepričakovano velikem številu. Kakor so pokazali lansko leto zaninmuje za strokovno, prireditev, prirejeno izven naših' državnih mej. tako je pričakovati, da še bodo udeležili ljubljanske gostilničarske razstave vsaj v podvojenem številu, da pokažemo na ta način zanimanje tudi za domačo obrt in industrijo.
0 razstavi v Grazu ne bom svojega poročila, nadaljeval, ker je bilo itak objavljeno jako obširno v našem listu. Cim zvemo za podrobnosti ljubljanske razstave, bomo poročali v listni.
Rasno.
Preobširno bi bilo popisovati vsako zadevo podrobno. Zato bom orisal naše najdaljno delovanje le j- kratkih obrisih. posebno, ker je o vsem že prinesel naš list precej obširna poročila. S ponovnimi našimi vlogami na merodajna mesta smo zahtevali ureditev sledečih vprašanj:
1.	Uvedba .strožjega policijskega nadzorstva nad vinotoči pod vejo, ki. točijo vino lastnega pridelka in nad clelikatesniani trgovinami.
2.	Zavzeli smo se pri vsaki priliki za popolno odpravo točilnih taks, ali pa za spremembo v povišano državno trošarino. Istotako smo ukrenili vse potrebno. da bi se v bodoče ne predpisovale naknadno povišane točilne takse, če .se obrt. med časom od enega do drugega predpisa točilne takse zboljša.
3.	N ajenergieneje smo se zavzeli za. preprečitev uvedbe oblastnih doklad v tako visoki izmeri kakor jih je sklon ida oblastna skupščina. Namesto teh doklad smo zahtevali uvedbo oblastnih doklad na dalmatinsko vino.
4.	Oddajo v zakup državne trošarine privatnikom, kakor se je prakticiralo v predvojnih časih in kakor .se še danes prakticira v južnih krajih naše države. .
5.	Odpis trošarine in občinskih doklad na d rože in vsnšenje vina.
6.	S številnimi vlogami smo nastopili proti v letu 1927. brezmejni podelitvi pravic delikatesnim trgovinam in drugim sličnim vinotočem, osobito proti onim pod vejo.
7.	Nastopili smo posebno energično proti neizmernim okrajnim dokladam, ki so se valile na naš stan. To velja posebno za gornjegrajski okraj.. V zahvalo za naš trud je tamošnja zadruga iz zveze izstopila.
8.	Sestavljalo se je v zvezni pisarni precej vlog' tudi za posamezne včlanjene zadruge.
9.	Vpostavi h smo redno zadružno poslovanje pri več včlanjenih zadrugah, kar nas je .stalo mnogo zamude časa in potnih stroškov.
10.	Tudi udeležba zveznih delegatov na zadružnih občnih zborih nas je stala mnogo časa in denarja,
11.	Energično smo zatirali šuišmar-stvo v gostilničarski obrti ob raznih prireditvah v lastni režiji.
12.	Uredili smo povoljno vse razlike, nastale med gostilničarstvom in pivovarno rada dobaue pive im postrežbe s potrebnimi pridatki.
13.	Z dobro utemeljenimi vlogami, v katerih smo nepobitno dokazali krajevno nepotrebo novih gostiln, smo preprečili podelitev nekaterih krajevnih pravic.
14.	Ob vsaki dani priliki smo sodelovali z vsakomur za povzel igo tujskega prometa. 0 tem smo objavili tudi obširne razprave v našem listu,
15.	Delali smo na to, da bi še iz zadnjih dveh skupnih zadrug v Mareiv bergu in Gornji Radjgoni izločili gostilničarje ter ustanovili za iste posebne strokovne zadruge ali pa jih priključili že obstoječim zadrugam na Prevaljah ki Ljutomeru. Naša prizadevanja niso rodila uspeha, ker ni med te tovariše še prodrla zavest, da je skupna močna organizacija gostilni-čarstva življenjsko vprašanje našega stanu.
16.	Sodelovali snno pri ureditvi šolskega vprašanja za naše vajence. Te šole se vzdržujejo sedaj iz obresti posebnega fonda, v katerega se steka del občinskih davščin na prenočišča v hotelih, Primanjkljaj krijejo zadruge v Mariboru in Celju.
17.	Podali smo na vprašanje Zbornice naše strokovno mnenje v raznih gostilniških in ostalih obrtniških vprašanjih.
18.	Udeležili smo se raznih vinskih razstav in sejmov ter sodelovali z objavljanjem v listu. Niti nismo zamudili prilike predstavljati našo zvezo olj raznih reprezentativnih prilikah. Tudi: to delo je zahtevalo mnogo časa in denarja.
19.	Neprestano smo bili v pismenem in deloma tudi v osebnem stiku z ostalimi gostilničarskimi' organiizaeijamj
i v tu- in inozemstvu ter delali na zboljšanju gospodarskega stanja naših članov.
V splošnem rečeno nismo zamudili nobene dane prilike, dia bi ne bili delali v korist našemu stanu. To pričajo tudi ravnokar naštete zadeve, za katere smo .se najbolj zanimali. S tem preidem k drugemu delu svojega poročila. da vam podam tudi na kratko poročilo in majhno sliko, kako se je Upravljal Gostilničarski list«, katerega gostilničarji kaj radi čita jo in | zasledujejo potom istega najintenzivneje vse zvezno delovanje.
I'prava »Gostilničarskega Usta».
Premnogo sem že pisal v našem | strokovnem glasilu o nezavednosti tistih članov1, ki nam list vračajo z jako neokusno pripombo, da ga ne sprejmejo. Radi tega ne bom na tem mestu tega v stotero poudarjal. Prosim vas le, da poučite vse vaše tovariše, katere zastopate, da pošiljamo list vsakemu brezplačno, in da ni naša škoda, ako nam ga vračajo, ampak njih. Ako bi velike nezavednosti gostilničarstva napram svoji organizaciji ne poznal, bi mi utegnili ti ljudje ubiti nadaljno veselje do dela. Ker sem se pa temu že privadil, si pač mislim o takem gospodu svoje in delam svoje delo naprej.
Saj sem vam že večkrat predlagal, da, bi izdajanje »Gostilničarskega lista« sploh ustavili. Zakaj tega ne storite? Mogoče bo potem bolje, ko si izbijete iz rok edino orožje proti našim nasprotnikom.
Žalostno dejstvo moram ugotoviti tudi pri nekaterih naročnikih oglasov, ki nočejo računov poravnati in goljufivo ravnanje enega naših nabiralcev oglasov, ki je inkasiral za nas precejšnjo vsoto, ne da bi nam jo bil izročil. Ta človek je bil za to dejanje sicer obsojen, vendar pa nima uprava listu od te obsodbe nikakega haska. Če
seštejemo vse tako izgubljene vsote za objavljene oglase, vidimo, da smo zgubili lepo vsoto po 7.664.90 Din. Ta šola nas je v toliko izučila, da prejemamo sedaj naročila oglasov proti naknadnemu plačilu le od povsem solidnih in plačila zanesljivih naročnikov. Kot nabiralca oglasov smo pa namestili povsem izkušeno osebo, ki nam jamči za vsako nepravilnost s svojo pokojnino. Vsled tega upam, da ne bomo zaznamovali v tem letu nikake zgube v upravi lista, kakor smo jo zaznamovali preteklo leto.
Kot gostilničarjem, ki imate vsi opravka z dajanjem na upanje, mislim, da mi ni potreba nadalje opravičevati te zgube, ker se je prav gotovo že vsakemu izmed vas pripetilo, da je zgubil v teku obratovanja tudi večje vsote kakor je naša zguba.
Mnogo .sem si prizadeval, da bi bal dosegel nabiranje oglasov od strani zadrug oziroma zadružnih tajnikov. Tudi tu sem naletel na odpor. Priporočal sem stvar tako dolgo, da mi je nekdo zabrusil v obraz, da se zveznih sej sploh ne bo več udeleževal, ako ne bom nehal z agitacijo za nabiranje oglasov za »Gostilničarski list«, češ, dia niso zadruge zato ustanovljene, da bi nabirale oglase za svoje strokovne liste. Ker je pa to stvar sprožil nek odbornik v zadnji seji in mi indirektno očital, da se v tem pogledu premalo ! stori, si dovoljujem moje stare prošnju, ki so šle za tem, da bi nabirale zadruge oglase za naš list. danes ponoviti in prositi vse zadružne funkcijo-narje, da bi nam šli vsaj v bodoče toliko na roko, da bi prejeli za. naš list. od vsake zadruge vsaj nekoliko naročil. Na ta način se bo list pocenil, kar bo prišlo zopet, v korist celokupnosti.
Ker se čujejo razdiralne tendence, ki gredo za tem, da bi se zveza zrušila, izvršim mm jo dolžnost in vas opozorim, da bi bdi vaš eventuelni sklep v tem smislu jako škodljiv in celo uso-depoln za vse gostilničarstvo naše države. Pomislite, da je ram v današnjih časih skupna organizacija tako potrebna. da bi morali tako ustanoviti, ako bi je ne imeli. Na vrsto pridejo v najkrajšem času različna nova davčna bremena, katerih se bo treba potom organizacije braniti. V teku so jako visoke oblastne doklade, v najkrajšem času se bodo naložile na obrt, trgovino in industrijo, posebno pa na gostil ni-čarstvo občutne doklade, ki bodo na-domestorale dohodnino. Če bi vam skupim organizacija v tem pogledu koristila samo toliko, da se prepreči naložitev gostilničarskemu stanu novih davkov, M marali biti zadovoljni. Ako pa obstoječo organizacijo, ki vam služi naprtim oblastim kot mejnik, katerega pri nalaganju bremen ne morejo prekoračiti, razpustite in greste vsak svojo pot, bodite uverjemi, da se vam bo godilo še mnogo slabše kakor sedaj. Tedaj bodete zopet hiteli zbirati skupaj to, kar hočejo danes nekateri razdreti. Pomnite, da je ustvarjala človeška roka- več stoletij to, kar je svetovna vojna v par letih zrušila, in 'bo treba zopet par sto let, da se bo obnovilo vse to, kar se je v kratki dobi zrušilo. Tako se lahko pripeti tudi vam. če vašo organizacijo razpustite in uistrežete željam vaših nasprotnikov.
Kako stojijo zvezne finance in kako se je obnesel »Gostilničarski list« fi-nancijelno, bodete razvideli iz letnega obračuna, ki se vam bo predložil pod točko 4 dnevnega reda.
Pohištvo, preproge in posteljnino
dobavi točno In najceneje
„HEiir Maribor G
Zahtevajte ponudbe — brezplačno!
Radi tega končam svoje poročilo z iskreno željo, da bi potekel občni zbor z najlepšim uspehom in v največji složnosti, katera je našemu stanu najbolj potrebna.
K tajniškemu poročilu je podal.g. komisar Založnik kot zadružni dan-zornik opazke v zadevi gostilničarske šole in pospeševanja tujskega prometa, kar se je v tajniškem poročilu le mimogrede omenilo. Vsled tega izpopolni tajniško poročilo s podatki o delovanju gostilničarske šole in Tujsko-
prometne zveze v Mariboru, Aleksandrova ulica 35 s priporočilom, da se zveza in vse gostilničarstvo bolj zanima za svojo lastno strokovno šolo ter votira v ta namen nrimerno vsoto za vzdrževanje svojih strokovnih šol.
Zvezni tajnik g. Komac priporoča tudi osebno svoj predlog o namestitvi zveznega pravnika, kar bi bilo v eminentnem interesu vsega gostilni carstva.
Zbor je vzel dopolnilno poročilo g.
kom. Založnika, kakor tudi osebno ponovno priporočilo zveznega tajnika g. Komaca sicer na znanje, ni pa storil v zadevi nobenega sklepa. V zadevi prispevka k vzdrževanju gostilničarskih šol in plačila ustanovnine pri Tujsko-prometni zvezi je poročal zvezni načelnik g. Bernardi, da prispeva gostilničarstvo k vzdrževanju obeh inštitucij itak že s plačilom davka na prenočišča, od katerega se je odstopilo gotovi del tudi v te namene.
Ker se ni nihče oglasil več k besedi,
l je zaključil zvezni načelnik g. Bernar-| di v zadevi debato in dal na glasova-j nje odobritev samostojnega delovanja načelstva in tajništva, za kar so glasovali vsi navzoči. S tem sklepom se smatra celoletno samostojno delovanje načelstva in tajništva odobreno.
K četrti točki
dnevnega reda obrazloži tajnik gospod Komac sledeči
Dohodki.
Obračun za poslovno leto 1927.
Izdatki.
	Tek. štev.	Predmet	Din	P
	1	Članarina včlanjenih zadrug		87.880	—
	2	Oglasi v Gostilničarskem listu		44.298	—
	3	Dvig pri Trg. obrtno kreditni zadrugi Celje . . .	76 352	60
	4	Dvig pri Poštni hranilnici v Ljubljani		11.227	02
	5	Naročnina za list				285	—
	6	Obresti		706	—
	7	Razno 		2.515	
		Skupaj . .	223 263	62
				
Aittiva.
Tek. štev.	Predmet	Dm	P
1	Gotovina		1.332	40
2	Dolžmki :		
	a) Gost lničarska zadruga Pobrežje Din 3 460'—		
	b) Gostilničarska zadruga Kozje .	„ 2 454' —		
	c) Gostilničarska zadruga Vojnik .	„	445 —	6.359	—
	č) Naročniki oglasov		1.645	—
	d) Poštna hranilnica Ljubljana		100	—
	e) Trgovska obrtna kreditna zadruga Celje . .	3.830	—
3	Inventar		 .	5.540	-—
	Skupaj . .	18 806	40
	i		
* i : E— Ji	Predmet	Din	P	/
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 13 14 15 16 '7 18 19	Tiskanje Gostilničarskega lista. . .Dm 44 543 50 Davek na oglase v Gostilničar, listu „	2.450 — Odprema Gostilničarskega lista . . „	1815' — Pavšahrana pošt. za Gostilničarski list „	1 374‘— Provizija oglasov v Gostilničar, listu „ 10.159 — Uradniške plače	 Najemnina zvezne pisarne	 Pisarniške potrebščine	 Znamke in kolki	 Potni stroški	 Vloge pri Trg. obrt. kreditni zadrugi v Celju . . Zavarovalni prispevki 	 Kurjava, razsvetljavo in čiščenje pisarne	 Dvig pri poštni hranilnici v Ljubljani	 Reprezentacije	 Obresti	 Uradni list in strokovni časopisi	 Razno 	 Saldo		60.341 24.000 5 500 7314 1.688 13 840 35.489 1 877 2173 62.588 1.128 170 300 5 520 1 332	50 50 70 32 37 50 33 40	
	Skupaj . .	223.263	62	
		Pas	iva	
Tek. štev	Predmet	Din	P	
	Saldo		18806	40	;
	Skupaj . .	18.806	40	,
	1 1			
Preglednika računov gg. Korže iz Ptuja in Podržaj iz Gtiu todasui poročilo o pregled m h knjigah in za;Lv-nih računskn prilogah ter izjav:*a, da soglašajo vsa vknjižbo a n toženimi prilogami in predlagata zboru, da poda zveznemu odboru absohitor.j Zvezni zbor ‘e predlog racnn-kiti ure-glednikov osvojil in glasoval .-ogkutio za podelitev absoi utori ja zveznemu naboru. S tem sklepom se smatra letni, obračun iot odobren
K peti točki.
Ker sta prenos zveznega sedeža iz Celja v Maribor in sprememba zveznih pravil tesno zvezana med seboj, se na predlog zveznega podnačelnika gosp. Franca Rebeuschegga soglasno sklene združiti točko 8 s točko 5 in sklepati sočasno o obeh zadevah. V zadevi se oglasi k besedi zaslužni gospod Martinovič, hotelir iz Rog. Slatine, ki se spominja predpriprav za ustanovitev zveze in dela v izpopolnjevanju do današnje popolnosti. Omenja zasluge Celjanov in konča po dolgem nagovoru s sledečimi ginljivimi besedami: Če nam usoda zgube sedeža naše zveze ne prizanaša, in da je v interesu organizacije prem s!: sedež iz rojstnega mesta Celja v Maribor, naj se to zgodi, ali vedite gospodje, da nam iztrgate nekaj iz naših src, kajti čuvali smo do danes našo zvezo tako ljubosumno, kakor čuva vrtnar svoje rože. V velikih skrbeh za nje življenje smo radi tega, ker ne vemo v kakšne roke bo prišla. Zato pa apeliramo na mariborske tovariše, naj skrbijo za to, da ohranijo danes izročeno jim, v polnem cvetju in življenja radujočo sa prekrasno našo rožo v istem stanju in da ne bo v Mariboru, v drugem kraju naše zemlje ovenela ali celo usahnila.
Zvezni načelnik g. Bernardi izjav-
lja, da se je tekom zadnjih dveh let načelovanja zvezi uveril. da je v interesu zveze, če se prenese nje sedež v Maribor, kjer jc sedež vseh oblasti. Radi tega apelira na navzoče, naj ne izvajajo nobenih konsekvenc, če bi prišlo danes do sklepa prenosa zveznega sedeža iz Celja v Maribor, ker bo zvezi na novem sedežu gotovo mnogo olajšano poslovanje. Celjani bomo zvezo tudi na novem sedežu krepko podpirali in ji stali radevolje ob strani z nasveti. Pri tej priliki moram omeniti pridno in vztrajno delo našega tajnika gospoda Komaca, kateri ima tudi precejšen del zaslug na tem, da se je naša zveza izpopolnila do take popolnosti. Po dnevu in pozno v noč je bil zakopan v zveznih spisih in mislil, kaj bi bilo ukreniti da bi se gostilničarstvu kar najbolj, koristilo. Jaz bom pa zadovoljen, če me danes razrešite že toliko let vršeče dolžnosti zveznega načelnika in zaupate to mesto drugemu tovarišu.
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, da zvezni načelnik g. Bernardi predlog zveznega odbora glede prenosa zveznega sedeža iz Celja v Maribor na glasovanje, za katerega glasujejo vsi navzoči.
Obenem se soglasno sklene spremeniti besedilo § 1 zveznih pravil v sledečem smislu:
Ime, obseg in sedež zveze.
Zveza ima naziv -»Zveza gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru* ter obsega zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev na ozemlju mariborske oblasti.
Zveza ima svoj sedež v Mariboru.
K šesti točki
dnevnega reda razloži zvezni tajnik gosp. Komac
Proračun za poslovno leto 1928.
Izdatki.
I. redni.
a) Uprava Gostilničarskega
1.	Tiskanje 12 izdaj Gostiničarskega lista . . . Din
2.	Davek na oglase v Gostilničarskem listu . .	„
3.	Odprema in poštnina Gostilničarskega lista . „
4.	Provizija nabiralcem oglasov.............. „
š) Uprava zveze:
1.	Uradniške plače...........................Dm
2.	Najemnina pisarne ...........................
3.	Pisarniške potrebščine.......................
4.	Znamke .............................e . . „ '
5.	Potni stroški ...............................
6.	Kurjava, razsvetljava in čiščenje pisarne ...»
7.	Uradni i strokov d listi.....................
8.	Zavarovalni prispevki  ................... »
lista: 36 000-
2	5<)0-
3	500-15.000'-
Din 57.000-
30.000 —
8.000 —
500 —
2.500 —
4.0o0‘ —
2.000'—
500 —
1.500'— Din 49.000-
H. izredni.
1	Reprezentacije .	. . . . •..................
2	Gostilničarska razstava v Liubljani............
3.	Nabava pisarniškega inventaria.................
4.	Preselitev zveznega sedeža iz Celja v Maribor
Nepredvideni izdatki ..........................
Din
2.000 — 4 000' — 4 000 — 3.000'— 1.000 —
Din 14 000 —
Celokupni izdatki Dm 120.000
Za kritje ravnokar proračunjenih izdatkov so predvideni sledeči:
dohodki
.............Din
1.	Preostala gotovina iz leta 1927 ....
2.	Naložena gotovina v denarnem zavodu .
3.	Naložena gotovina pri poštni hranilnici .
4.	Zaostala članarina včlanjenih zadrug . .
5.	Zaostalo plačilo oglasov.................
6.	Naročila oglasov v letu 1928 .....
Celokupni predvideni dohodki ...............
Ker znašajo proračunjeni izdatki .....
ostane .....................................
proračunskega primankljaja, katerega je treba kriti s prispevki včlanjenih zadrug in sicer po Din 30'— letno r d vsakega zadružnega člana. Vse včlanjene zadruge imajo 2072 članov. Če bi plačat vsaki član Din 30'—za celo leto, bi pridobitna teh : dohodkih .	. V .... * . . ^
>,. jjc
1 332-40 3 830 — 100 — 6.359 —
•	.. •• I..I: ■
1.645 — 45.0P.O —
Din
58 266 40 120 000'—
Di n
Koričem leta 1928 bi ostalo še
- >.t
61.733*60-
s.-'----; -n.
: V '.'.'O1
62160'--'
: . . D.rt 426 fdti;
kateri bi se upoštevali v proračunu prihodnjega leta, kakor se je porabil preostanek minulega poslovnega leta.
Vsled obrazloženega predlaga zvezni odbor zveznemu občnemu zboru, naj naloži včlanjenim zadrugam za poslovno leto 1928 zvezno članarino po D n 30 — za vsakega zadružnega člana.
Predlagana višina zvezne članarine je napram drugim organizacijam tako malenkostna, da ne more vplivati na posamezne gostilničarje nobena sila, da bi se branili plačati tako malenkostno vsoto za lastno organizacijo, ki je dokazala v preteklih dveh letih tako intenzivno in uspešno delovanje, da je prekosila mnogo drugih večjih in starejših organizacij, ki so imele mno- : go več financijelniih sredstev na raz- | polaga Zato pa pričakuje zvezni od- I bor ne le, da ho zbor glasoval za predloženi proračun, ampak da bodo tudi vsi zadružni člani plačali svojim za- ! drugam na nje odpadajočo vsoto še te- 1 kom meseca februarja, da nam ne bo potreba segati po posojilih im plače- j vati visoke bančne obresti, temveč da ! bo zveza lahko prejemala obresti od naloženega denarja, namesto, da bi jih plačevala. Vseeno je posameznim članom, kdaj plačajo malenkostno vsoto po 30 Din, ni pa vseeno zvezi, ki ji nese naloženi denar obresti.
Da je višina predlagane zvezne članarine napram drugim gostilničarskim organizacijam v tu- in inozemstvu res malenkostna, naj služi v dokaz dejstvo, da plačujeio člani teh organizacij letne članarine od 100 do 1200 Din.	|
Spričo teh dejstev bi ne bilo preveč stanovsko častno za gostilničarski stan mariborske oblasta, ako bi se predlagani proračun ne odobril.
ga proračuna, se bo nakazala Središnjemu Savezu v Beoigradu kot podpora. Končno je izrazil zbor željo, da bi se prirejali skupni kongresi vseh tovarišev naše države, na katerih bi se razpravljalo o skupnih interesih.
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, da zvezni načelnik g. Bernardi predloženi proračun na glasovanje, za katerega so glasovali vsi navzoči.
K sedmi točki
dnevnega reda se izvoli sledeče načelstvo in ožji odbor:
1. Zveznim načelnikom gosp. Andrej Oset, restavrater v Mariborskem dvoru v Mariboru.
2. Zveznim podnareln^kom gosp. Matija Holc, gostilničar v Pobrežju.
3.	Ožji odbor:
gg. Strehar, Serec, Starman, vsi iz mesta Maribora,, Posti. Trinko in Ku-čer, iz okolice.
Imena članov širšega odbora bodo sporočile zadruga pismeno, čim bodo izvoljeni.
Novoizvoljeni načelnik g. Oset se zboru zahvali za izvolitev in obljubi, da bo danes od celjskih tovarišev in g. Martinoviča v nadaljno nego prevzeto rožo prav gotovo ohranil do konca treh let v istem starju kakor jo je prevzel in prosi g. Bernardija, naj vodi zbor do konca.
Kako da zadruge prenesejo prora-čunjemo članarino na svoje člane, to je popolnoma njih stvar. Za nas je glavna da proračun jem o vsoto pravočasno prejmemo in sicer polovico tekom meseca januarja ali najdalje do 15. februarja in ostalo polovico pa vraj tekom meseca junija, sicer se bo naše delovanje oviralo. Najprimernejši način prenosa proračun jene član a ran e na posamezne člane bi bila razdelitev članov na razrede, ali pa, da plača vsak član gotovo vsoto od vsakega hektolitra v minulem letu 1927. iztočenega vina. Premožnejšim članom, ki hi prišli pri razdelitvi v prvi razred in ki imajo dobro id oče obrate, naložite lahko višjo članarino kakor onim, ki pridejo v zadnji razred in imajo slabo uspevajoče obrate. V tem slučaju bi premožnejši člani plačali del članarine za revnejše tovariše, n. pr.: A, ki ima dobroidoči obrat, plača letno namesto 30 Din zvezne članarine 45 dinarjev, torej za 15 Din več, kakor je od zveze proračunjeno. Zato bo pa plačal drugi revnejši tovariš samo 15 dinarjev, namesto 30 Din. Vsled tega bodeta plačala oba gostilničarja skupaj 60 Din, kakor če bi bila plačala vsak po 30 Din. Na ta način pride zveza do svojih proračunjenih dohodkov in revnim članom bo znatno olajšano plačalo članarine. S tako razdelitvijo prispevkov bi odpadlo vsako kritiziranje malih gostilničarjev, češ, da se jim godi krivica, ker morajo plačevati istotako visoko članarino kakor jo plačujejo premožni tovariši, ki imajo do-broddoče obrate.
K besedi se je oglasil zvezni tajnik g. Komac in priporočal pristop zveze k Središnjemu Savezu v Beogradu. V ta namen bi se predloženi proračun zvišal za nadaljnih 12 Din letno. Baz-vila se je daljša debata, v katero je posegel g. Brenčič, ki je predlog zveznega tajnika g. Komaca odobraval in predlagal zboru, naj bi storil sklep pristopiti k Središnjemu Savezu. Nasprotno pa so izjavili gg. Kos iz Slovenske Bistrice, Ježovnik iz Šoštanja in Kiibar iz Murske Sobote, da imajo nalog od svojih zadrug, podati zvezi izstopne izjavo v slučaju, da hi se predloženi proračun povišal bodisi za kakršnokoli vsoto. Tem gospodom se je pridružil tudi g. Lovro Pet o var z utemeljitvijo, da je vsota 12 Din letno za revne gostilničarje, katere zastopa, previsoka.
Vsled nadaljnega pojasnila g. Ber-iiČa iz Ptuja je zbor soglasno sklenil, da se formeinemu pristopu k Središnjemu Savezu v Beogradu nikakor ne nasprotuje^ vendar pa je v današnjih ležkih gospodarskih časih plačilo 12 dinarjev letno od vsakega člana ne-^^ogooe. V slučaju, da bo koncem leta ^^ostaia kakšna vsota od predložene-
K deveti točki.
Pri slučajnostih se je oglasil k besedi g. Lovro Petovar, ki je ponovno priznal Celjanom veliko izvršeno delo ustanovitve naše zveze.
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je zaključil g. Bernardi zborovanje točno ob pol 14. uri popoldne.
Po zaključku zborovanja so si zborovalci pod vodstvom gerenta okrajnega zastopa g. Brenčiča ogledali vinsko razstavo.
Dosedanji zvezni načelnik: Drago Bernardi s. r.
Sedanji zvezni načelnik: Andrej Oset s. r.
Zvezni tajnik: Anton Komac s. r.
Hotel »Mariborski dvor‘.
V	Mariboru, na Kralja Petra trgu, poleg državnega dravskega mosta, v palači Pokojninskega zavoda se je otvoril nov hotel »Mariborski dvor«.
Hotel »Mariborski dvor« sta prevzela v najem znana gostilničarja Andrej in Mara Oset, ki sta imela svoj-čas hotel »Beograd« in hotel »Balkan« v Slovenjgradcu, pred prevratom pa znano podjetje »Tolstovrško slatino« na Koroškem.
V	hotelu »Mariborski dvor« so se sedaj odpravili vsi nedostatki, ki so začetkom dajali hotelu nekak malomestni značaj. Sedanja oprema hotela »Mariborski dvor« pa odgovarja vsem velemestnim podjetjem. Ima moderno urejene, čiste in solnčne sobe, kopalnice, krasne restavracijske in klubove sobe ter avtogaraže. Hladilnica in lastna izdelovalnica ledu.
Novi hotel »Mariborski dvor«, ki jo res prvovrstno podjetje ter leži 10 min. od glavnega in 5 minut od koroškega kolodvora ob avtobus-postaji, toplo priporočamo in opozarjamo na oglas v današnji številki.
Vprašanje ustanovitve avstrijskega konzulata v Mariboru.
Ker smo na čim večjem in čim hitreišem razvom tujskega prometa v naši mariborski oblasti močno zainteresirani, uporabljamo vselej vsako dano priliko, da tej dobri stvari čim več koristimo.
N-davno smo čitali v nekem do* mač-m časopisu, da se vršijo poga-eajanja za ustanovitev avstrijskega konzulat« v .Mariboru, da dela uresni-čeniu te dob e ideje mariborska policijska in vojaška oblast zapreke. Mnenja smo, da je to stališče naših oblasti napačno. Politične in narodne
razmere so se pri nas že tako uredile, da prištevamo lahko našo sosedo Avstrijo, poleg Male antante, k največjim našim današnjim prijateljem. Izven par fanatičnih renegatov, katere je na žalost rodila slovenska mati, nimamo ne v Mariboru in ne v drugih mestih naše oblasti naši državi nevarnih iredentistov, ampak le nekoliko pravih Nemcev, naših državljanov, ki se kar čez noč ne morejo preleviti v Slovence, so pa vzlic temu pokorni našim zakonom.
Že sedaj je jako živahni osebni promet med Mariborom in Avstrijo radi preskrbe potnih dokumentov močno otežkočen, ker se podelujejo vizumi edinole pri avstrijskem konzulatu v Ljubljani. Ta okolnost odvrne marsikoga od potovanja v Avstrijo. Kdor hoče potovati iz južnih krajev naše dižave skozi Maribor v Avstrijo, mora podvzeti na Zidanem mostu najprej potovanje v nasprotno smer in se peljati brez potrebe nalašč za preskrbo vizuma v Ljubljano in šele potem lahko potuje naprej skozi Maribor v Avstrijo. Če bi pa imeli v Mariboru tudi avstrijski konzulat, bi pieskrbeli potniki svoje dokumente mimogrede pri avstrijskem konzulatu v Mariboru brez posebnih stroškov in zgube časa s potovanjem v Ljubljano. In če se občuti že danes potrebo take ustanove v Mariboru, se bo občutila tembolj, kadar se bo pomnožil osebni piomet z Avstrijo.
Da je bil ustanovljen ob prevratu sta-e Avstrije avstrijski konzulat samo v Ljubljani, je bilo za tedanjo upravno razdelitev naše države razumljivo, ker je bila Ljubljana sedež enotne pokra jinske uprave cele Slovenije. Danes pa delata Ljubljana in Maribor popolnoma ločeno vsak za sebe in je danes Maribor na enaki stopnji kakor Ljubljana.
Iz teh razlogov smo mnenja, da bi bilo zelo priporočati zastopnikom obeh držav, da bi pri pogajanjih o ureditvi gospodarskih odnošajev med obema državama sprožili in uredili ugodno tudi to važno, danes še odprto vprašanje.
■»Domačija«., strokovni list za agrarno reformo in stanovanjsko vprašanje ter promet s posestvi se priporoča vsem gostilnam in kavarnam. Zahtevajte list brezplačno na ogled. Naročnino in dopise sprejema uprava »Domačije«, Maribor, Koroška c. 10/L
„Maribor - das jugoslawi-sche Meran.“
Minulo leto 1927 je izšla pod tem naslovom v založbi za strokovno literaturo v Mariboru priročna 111 strani obsegajoča knjižica, ki ima namen, seznaniti tujce z lepoto in znamenitostmi mesta Maribora in okoiice. Slika na prvi zunanji strani predstavlja v lepih harmoničnih barvah najzname-niteiše poslopje mesta, starodavni grad Poleg te slike krasi knjižico še preko 30 drugih fotografičnih posnetkov mesta Maribora, oko'ice, Ptuja, Orm Ža, Pohorja, Kozjaka itd. Slike so izdelali po večini domači fotografi gg. C. Th. Meyer in Pelikan v Mariboru in Giudo Wmkler v Ptuju.
V uvodu slavi pisatelj po vsej pravici izredne naravne krasote Maribora in njegove okoiice. Mestni park je največji javni nasad v naši kraljevini. Čudovito lep je spomladi, cčarujoč v jeseni. Prav tako lepa je tudi okolica. P deg lepote pa se odlikuje mesto Maribor s svojim milim, zdravim podnebjem. Zato v resnici lahko imenujemo naš Maribor — jugoslovanski Meran.
Pisatelj opisuje mesto in okolico, Dravsko polje s starodavnim Ptujem in okolico, pokrajino do Celia, Dravsko dolino, Mursko polje, Pohorje in Kozjak. Tujca opozarja na največje znamenitosti in podaja pri znamenitejših krajih kratek zgodovinski pregled.
Kar se tiče sestave ostale vsebine knjige, se moramo izraziti najpohval-neje, ker je vse tako točno obravnano. Znamenitosti mariborskega mesta in Ptuja in sprehodi v bližnjo okolico so najtočneje popisani. Izleti v daijšo okolico Maribora in Ptuja, opisani so natančno in podrobno, tako da je vsakemu dana možnost preračunati čas. ki je potreben za take ture. Da bo ta knjižica služila pospeševanju tujskega prometa pri nas, ni nobenega dvoma.
Pisatelju smo za njegov trud hvaležni, ker smo tako informativno knjižeč, ki jo ima v zalogi Tujsko prometna zveza v Mariboru, Aleksandrove c. 35, že dolgo in težko pričakovali. Cena knjižici je Din 15'— in je tako nizko stavljena, da si jo morejo nabaviti tudi manj premožni sloji, ki se zanimajo za naš jugoslovanski Meran in za njegovo lepo okolico.
Milan Biass
Sv. Barbara v Halozah ppj Ptuju
'srinocfpadn.ik ieis posestnik irraa, clofera kaloskaa 'vina ;po	s*ni ceni vedno
na, pnodaj.
NOVI HOTEL V MARIBORU
Prevzela sva hotel „MARIBORSKI DVOR“ pri državnem dravskem mostu. Hotel »Mariborski dvor« ima 20 urejenib sob. Solnčna lega. Več kopalnic v hotelu ilutogaraža. Kmbove sobe. Najiepši restavracijski prostori. Prvovrstna vma in iznorna kuhmja Vsak četrtek domači praznik. Godba. Autobus postaja. Auto pri vsakem vlaku. Zbirališče potnikov. Telefon 302. — Priporočata se
Andrej in Mara Oset.
Ptuj, vinogradnik
priporoča slavnemu občinstvu SVOj lastni pridelek iz DoltiatlS* berga (Gornje Haloze). — Razpošilja v sodih in buteljkah prvovrstna sortirana vina- Specijaliteta: Vino „VermouUr* last*
nega pridelka presega kvalitativno vse italijanske enake proizvode firma ustanovljena 1. 1869. — Ceniki so vedno vsakomur na razpolago.
Gostilničarji pozor! dinarska zadruga v Ljutomeru ima v zalogi še precejšnjo količino starega vina (1. 1926) in nad 100 M novega, pristnega Ijuto-m er žar a od svojili zadružnikov, iz okoliša. Ako želite dobrega pristnega lijui-tomeržana po zmerni dnevni ceni, tedaj se oglasite pri Vinarski zadrugi v Ljutomeru.
Iljltt SI|I!Č
podpordruštvo za sKučaJ smrti v Mariboru sprejme vse zdrave osebe, bivajoče v Sloveniji, do 65. leta. Podporna vsota znaša od 1009 do IS.000 Din« Društvo šteje danes že nad 3000 članov. Za to podporo plača vsak član v slučaju smrti posameznika samo 25 para oziroma 1» 2 ali 5 Din prometnega prispevka. Zahtevajte še danes pravila in pristopno izjavo zastonj od
„Ljudske samepe-moči** v/ Mariboru,
Mleksasidro^a §5|U.
Za oddajo gostiln
ksvam i. t. d, v najem ali račun, kakor tudi prodajo nudi najbolj ugodno priliko in veliko izbiro resnih reflek-tantov posredovalnica
M a r s t an
MilHIBOB, Koroma cesta 101.
Pohištvo,
posteljnina,
preproge,
linolej,
pohištvene predmete
za gostilničarje in zasebnike ima po zelo nizkih cenah
Karl Preis Maribor, Gosposka 20.
Ilustrirane cenike brezplačno.
URE
ZLATO SREBRO
Amt* Lečnik
Celi e. Glavni frg št. 4
KUPUJE STARO ZLATO SREBRO
šampanjec
k ,$oavier
Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvee R6serv6e (rdeča glavica).
Kletarstvo: Gornja Radgona.
Zastopstvo za Slovenijo:
Kerne in Favai, Ljubljana.
Originalna
Cenik gratis in franke.
v stelcienic^fi
tvrdke
Veleposestvo vinogradov g
CLOTAR BOUVIER I
Gornja Radgona - - - -
Vrste letnik:	1921	Ljutomerski	rizling,
»	1923	Tigermiich,
»	1923	Ljutomerski	rizling,
»	1924	Murski biser
in mnogo drugih.
Delaj, nabiraj	a	« *-
in hrani, varčevati “op©aBioma wa?*no ualozite denarne prihranke pri zadrugi Varčuj v mladosti,
LASTNI DOM
stavbena in kreditna zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
go/
vloge po ^ pa3
Marljivost,
tre<fn''rfrpHrfncm?Obrestuje hranilne co/	Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje.
Jamstvo za vloge nad 2,000 OOO Din.
naložbi zneska po so Din 5>4Sas.IEa v Celju, Prešernova lil. 6.
so predpogoj nravnosti '
Iz malega raste veliko!
se dobi nabiralnik na dom.
]osip Ornig
vinogradnik še« vinsko kletarstvo

Restsvpacija „Narodni dom(C
se priporoča z dobro kuhinjo ter s haloškimi in ljutomerskimi vini.
Josip in Sulca Bulič, restasratepja.

: 1
ss
Svroji Ik svojimi
POZORI
Svoji k svojim.!
Gostilničarji In Rnvornarjil
Po zelo nizkih cenah dobite res najboljše pristno
namizno im sortirano vino
iz vseh všnemradnih krajev pri
FRANJO CAJNKO
VELETRGOVINA Z mU&M V
Lastnik goric v Ljutomeru, Halozah in Kamnici pri Mariboru.
Vina v steklenicah (buteljke) vsehvrst.
Zajamčena solidna in točna postrežba.
Ceniki na razpolago.
SLOVENJGRADCU
Pristno vinsko žganje.
Viško črno in belo dalmatinsko vino za zdravila.
Samo naročite in prepričali se bodete, da ne pretiravam.


a**#«***
;
i
:
i :
!1
: i 'j
: k
! 'j
Ljubljana, Laško In Maribor
'G H ■' ■
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu, „HerlAiiles'% „I^orter" in „Hoclc:*® vsem cenj. gostilničarjem in gostom.
Z odličnim spoštousnjem Delniška pivovarna »Union«, Ljubijono,La!iioinMoFilior.
Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Celju. — Odgovorni so: Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Četina. — Vsi v Celju.