DELAVSKA POUTIKA %iaja dvakrat tedensko, in sicer t**ko sredo ki vsako soboto, iifftdnl&tvo la aprava: Maribor, Ruška cesta 5, postni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — bo vije. Delavski dom — Jesenice, Delavski gom. — Rokopisi se ne vračajo, čisfnmkirana pisma se vobče n« sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijaine namene delavstva tei nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50, — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 1®.-—, sa laostsmsiv« mesečno Din 15.—, Čekovni račun št 14.335. Štev. 57 Sobota« 20. julija 1935 Leto X Odkod razpust »Svobode"? Kakor Poncij Pilat se pere „Slovenec“ O celjskem zletu »Svobode« je tudi meščansko časopisje prineslo objektivna poročila od beograjske »Politike« pa celo do ljubljanskega »Glasa Naroda«. Edino-le »Slovenec« je z debelimi črkami zlobno poudarjal, da so socialdemokrati uživali veliko svobode v naši državi in s tem posredno namigaval, kako to, da »Svoboda« še vedno ni razpuščena. Iz nekaj nezrelih mladičev, ki so prišli delat svoje vzklike v Celje, je napravil »Slovenec« večino. »Slovenčevo« pisanje je dalo povod za razna zasliševanja in za nagel razpust »Svobode«. (Pri tem ni bil zaslišan niti en odbornik »Svobode«.) Po izvršenem razpustu se je »Slovenec« najprej delal nevednega, potem pa je vso svojo slabo vest izlil v nove strupene napade proti socialistom in v nova lažnjiva zavijanja. Dočim je 16. julija priobčil le eno poglavje iz dekreta o razpustu »Svobode« s podpisom bana dr. Din-ka Puca s kratko pripombo, da ni »dobil na vpogled razlogov« za razpust — že drugi dan 17. julija odobrava razpust »Svobode«, pri tem se pa nerodno opravičuje, češ, da »Slovenec« ni dal povoda za razpust. Pri tem dobesedno pravi: »Slovenec« je tedaj poročal zgolj objektivno po svoji poročevalski dolžnosti.« Samo nekaj dni prej je pa moral po tiskovnem zakonu priobčiti popravek svojega »objektivnega poročanja«! Ali res mislijo gospodje v Kopitarjevi ulici, da so ljudje tako kratkega spomina? Tako kakor pri »Svobodi« spreminja »Slovenec« svoje barve tudi o stavki jeseniških kovinarjev: dočim skuša 16. julija iz političnih agitacijskih razlogov kazati svoje simpatije napram stavkujočim kovinarjem in nedolžnost svojih gospodov pri raznih ukrepih, ko piše: »Vsa jeseniška javnost je na strani delavstva. Stavkajoče delavstvo upravičeno pričakuje ... posebno od oblasti moralne opore, zlasti še, ker je danes popoldne dobilo vtis, kakor da so javni organi na strani podjetja.« — A drugi dan že isti »Slovenec« na prvi strani priobčuje izjavo Kranjske industrijske družbe brez vsake pripombe! Da ne govorimo o solidarnosti tiskarne Katoliškega tiskovnega društva z drugimi podjetniki proti stavkajočemu grafičnemu delavstvu! »Slovenec« bi ne bil »Slovenec«, če ne bi vse to dvojne vloge združeval z apeliranjem na literarne laži-komuniste, češ, da so socialisti kar veseli razpusta svoje močne prosvetne zveze. Dragi gospodje, potemtakem ste se zelo »oddahnili« tedaj, ko je bila prav tako radi neodgovornih študentov razpuščena »Prosvetna zveza«, po Vašem pisanju ste se zelo »oddahnili in ste že dolgo želeli« razpust »Orla«?! Gospodje, ob priliki evharističnega kongresa ste se lahko prepričali, da delavci niso prišli na »stanovsko« zborovanje, ki ste ga pripravili za nje. Gospodje, ali ste res tako kratkovidni, da upate, da boste s^ takim zadržanjem proti vsaki resnični delavski akciji pridobili kakega delavca zase? Ali mar mislite, da bo en sam član razpuščene delavske kulturne in telovadne zveze »Svoboda« vstopil v »Prosvetno zvezo« in »Orla«, čijilr obnovitev pripravljate? Gospodje, v davnih, davnih letih ste govorili, da ste »ljudska stranka«. Ce Po narodnem prainiku v Franciji Levičarski blok postal dejstvo Pariški poročevalec »Prager ! Presse« poroča o svojih vtiskih s francoskega narodnega praznika dne 14. t. m. Ta dan je obletnica zavzetja Bastile leta 1789., v kateri so francoski klerikalni monarhi in monarhisti zapirali in mučili neljube osebe. Narodni praznik pomeni torej praznik svobode in demokracije. Razumljivo je, da so bile ta dan v Parizu vojaške parade. Pomembnejše so pa politične manifestacije, ki so se razdelile na posamezne dele Pariza. Levičarske stranke so imele svoje manifestacije v vzhodnem delu mesta, desničarske v zahodnem. Levičarske stranke so manifestirale najveličastneje. Udeležilo se je teli manifestacij skoro pol milijona ljudi, sprevod je trajal od pol 3. do pol 8. ure zvečer, dočim so desničarske stranke spravile na noge največ 30 tisoč oseb, pri katerih je sodeloval takozvani fašistični »Ognjeni križ«. Te številke dokazujejo, da imajo v Franciji demokratične stranke absolutno premoč. Fašisti imajo svojo organizacijo le v Parizu in niti tukaj niso mogli z vsem desničarskim aparatom spraviti na noge meščanskega elementa, na katerega se naslanjajo. Iz tega poročila je razvidno, da so poročila o fašističnem gibanju v Franciji pretirana po inozemskem fašizmu. V resnici so v Franciji demokratične sile naroda tako močne iti v taki večini, da fašistično gibanje prav nič ne pomeni ter je smešno trditi o fašistični nevarnosti v Franciji. Manifestacij na levici so se udeležili zlasti socialisti in komunisti, ki imajo tudi v pariški mestni upravi znaten vpliv. Abesinija pred tribunalom velesil Italija resno pripravlja vojno z Abesinijo. Okoli 280.000 vojakov spravi do jeseni v Afriko. Ponujajo se ji madžarski (3800) in angleški prostovoljci, da ji pogum še bolj narašča. Ustanovljeno razsodišče se ni moglo zediniti na predsednika. Zato ni posredovalo. Dne 25. julija pa bo imel sejo svet Društva narodov. Še pred to sejo bodo imele posebno konferenco velesile Anglija, Italija in Francija, da med seboj »razčistijo« vprašanje ter na seji sveta Društva narodov nastopijo enotno. Nedvomno je načrt velesil naperjen proti Abesiniji. Abesinija je članica Društva narodov, toda nje protestov in prošenj na tem mestu niso upoštevali. To zuači, da hočejo vprašanje velesile rešiti privatno na podlagi kompromisa neglede na posebne interese Abesinije. Društvo narodov namerava baje izključiti Abesinijo iz Društva narodov na obtožnico Italije, zlasti tudi zaradi suženjstva, ki bi ga Abesinija v zmislu sklepov že bila morala od- praviti. Ta pritožba je sicer opravičena, toda tudi v modernih kapitalističnih državah imamo danes še izrazitejše suženjstvo, zakaj belih sužnjev vlastelini niti ne kupujejo, marveč jih puste hirati na cesti. Po uvidevnosti velesil, kakor trdijo, dobi Italija protektorat nad Abesinijo, čim bo abesinsko vprašanje proglašeno za kolonijalni problem. Italija pošlje potem v Abesinijo nekaj vojske, dokler Abesinci ne izpolnijo vseh pogojev, če ne bi hoteli sprejeti italijanskih zahtev, ki bodo formulirane v zmislu dogovora med navedenimi velesilami. Cim Abesinijo izključijo iz Društva narodov, ima Italija svobodne roke, v kolikor se ni pogodila z Anglijo in Francijo. Tako važno vprašanje bi spadalo pred plenum Društva narodov, v katerem bi morale vse države članice imeti enako pravico in veljavo, ker sicer Društvo narodov, oziroma velesile, lahko izigrajo male države. Stenitarji Dvojna kriza? Da, gospodarska in duhovna. Gospodarska kriza je posledica izkoriščevalnega sistema v gospodarstvu, ki veča in veča socialno gorje, ker je že eksploatiral ogromno večino naroda. In »duhovna kriza? Duhovna kriza je posledica gospodarskega terorja in gospodarske demagogije, ki jo porabljajo vsi oni, ki to izkoriščanje zagovarjajo in rabijo. Tudi oni odvračajo narode od realne izobrazbe, ker ne marajo, da bi se človeštvo izobraževalo socialno, to je, v duhu človečnosti, v duhu, da je človeštvo ena družba in da bi je še kaj ostalo od nje, potem se poslovite od metod Zaloške ceste, ker sicer vas bo sam Bog preganjal, kakor preganja in kaznuje vaše avstrijske tovariše! se morala ta družba socialno prilagoditi razvoju, v katerem bi imeli vsi ljudje svobodo in enakopravnost in tudi socialno sigurnost, to je, enakopravnost. V tem tiči kriza duha, ki utegne človeško kulturo pokopati, če ne pride kultura socialnega duha. Konference V Sinai se je nnidil princ namestnik Pavle ter se posvetoval z rumun-skim kraljem o, najbrže, političnem položaju. — Na Bledu je bil grški general Kondilis ter konferiral s predsednikom vlade dr. Stojadinovi-čem. Grčija skuša zbližati Italijo z balkansko zvezo. Verjetno so pa bila na dnevnem redu tudi vprašanja avstrijske politike in sodelovanja male antante in balkanske zveze. Vsako živo bitje, vsaka bilka na polju ima svoje zajedavce, proti katerim se mora boriti, če si hoče ohraniti življenje. Tudi delavsko gibanje ima svoje zajedavce, steničarje. — Steničarja prav lahko spoznaš: godrnja nad organizacijo, spletkari proti odboru, sicer se pa ne loti nobenega odgovornega posla v društvu; na društvenem zborovanju ali pa še bolj v gostilni ima mogočno besedo, ob pr- vi nepriliki pa se skrije ali preide na stran delavskih nasprotnikov. Nekateri so take steničarje združili v nekake krože ali celice, ki naj rovarijo v delavskem gibanju, motijo delavske prireditve in z na videz revolucionarnim, v resnici pa provo-katorskim obnašanjem izzivajo preganjanja ali razpust delavskih društev. Taki steuičarji se zarijejo samo tam, kjer društveni odborniki in člani niso dovolj oprezni in sprejemajo v svojo sredo vsakega, ne da bi se prepričali, s kakšnimi nameni vstopa dotičnik v društvo. Bridke izkušnje narekujejo vsem in vsakemu vso opreznost v bodoče in močno disciplino v naših organizacijah. Delavska organizacija ne sme nikdar postati predmet raznih eksperimentov, ampak mora biti stalno vzgojevali-šče delavstva. Tu se nikdar ne smemo bati zamere. Bolje »se zameriti« človeku, ki je prišel v organizacijo samo zato, da seje v njej razdor in jo razbije, kakor pa žrtvovati celo organizacijo na ljubo takemu škodljivcu, ki se potem izza plota smeji, da se mu je posrečila njegova nakana. Svoja stanovanja moremo ubraniti pred stenicami samo s čistostjo in redom. Tako se bomo obvarovali tudi steničarjev v našem gibanju s čistostjo svojih idej in z redom v naših organizacijah. Zakonodajni odbor? Vlada dobi s pooblastilnim zakonom pravico revidirati zakone in jih uveljaviti, če ne zboruje narodna skupščina. Da bo stvar vsaj nekoliko parlamentarna, se sestavi poseben odbor iz narodnih poslancev in senatorjev, ki bo izdelane zakone o društvih, shodih in pogodbah, o volitvah in o tisku pregledal in stavil izpreminjevalne predloge. Po obravnavi v tem odboru bo vlada zakone redigirala in uveljavila. Novi izgredi v Nemčiji Organizacija Stahlhehn razpuščena Gospodarski položaj v Nemčiji postaja z dneva v dan bolj kritičen. V zadnjem času so se silno dvignile cene življenskim potrebščinam, medtem ko so delavske mezde ostale dosedanje, v kolikor niso celo nazadovale. Po celi državi vlada silno nezadovoljstvo. Opozicija sc pojavlja povsod, ne da bi jo režim mogel zatreti. Vlada je te dni razpustila svojo organizacijo Stahlhelm, ker je postala nezanesljiva. V Berlinu se ponavljajo protižidovski izgredi. Ostra napetost pa vlada tudi med režimom in katoliško cerkvijo, ki je rjavemu fašizmu pomagala na krmilo. Bivši voditelji meščanskih strank 'pridno prirejajo seje, konference in shode v nadi, da jim bo mogoče obnoviti stare ali ustanoviti nove stranke. Pojasnilo delavstva Javnosti Stavka dveh tisoč delavcev na Jesenicah in Javorniku Vrhovni medstrokovni odbor, ki je se- | stavljen iz zastopnikov vseh delavskih organizacij pri podjetju Kranjske industrijske družbe in ki vodi zdaj ves položaj na Jesenicah in Javorniku, sporoča vsej javnosti o razlogih stavke in položaju na Jesenicah sledeče: Po dolgi, skoro tromesečni borbi, je delavstvo lanske pomladi sklenilo s KID kolektivno pogodbo, ki naj bi urejala delovno razmerje med njo in delavstvom. Pogodba je šla celo v tisk in dogovorjen je bil tudi način, kako naj se urejajo vsi nesporazumi v posameznih določilih te pogodbe, kakor tudi vse izpopolnitve in dodatki k pogodbi. Toda kršitve pogodbe od strani tovarne so se kar naprej množile, kar je bil zlasti letos slučaj. Zastopniki podjetja so začetkoma sprejemali delavske in organizacijske zaupnike na intervencije, letos pa so vedno bolj začeli intervencije odklanjati, se jim izogibati oz. so nekateri merodajni faktorji celo sploh (prezirali 'delavske zakonito izvoljene zaupnike, kakor tudi zaupnike posameznih strokovnih organizacij. Vse, tudi pismene intervencije niso pomagale in napetost je rasla od meseca do meseca, zlasti, ker so se kršitve kolektivne pogodbe vedno bolj množile. Tudi protesti na inšpekcijo dela in vse druge merodajne oblasti so bile bre*uspešne. Posebno številne so bile kršitve na Javorniku. Delavstvo je zaradi tega bilo prisiljeno prijeti za svoje zadnje orožje in je tako stopilo v tovarni na Javorniku v petek, dne 12. t. m. v stavko. Delavstvo vseh treh izmen je ostalo v tovarni, delavske žene pa so prevzele stražo pred tovarno. Na prvem razgovoru z zastopniki podjetja, ki se je vršil v petek zvečer, je priznal zastopnik podjetja, da kršitev pogodbe od strani podjetja obstoja. Tu je bil določen tudi kraj za razprave, in sicer nevtralna tla šole na Javorniku. Delavstvo je postavilo 18 točk za razpravo, ki jih lahko razdelimo v sledeče skupine: priznanje delavskih zaupnikov in organizacij: sprejem delovnega reda in ureditev zaščitnih in zdravstvenih naprav v obratih; odstranitev onih slučajev, ki jih je podjetje zagrešilo s kršitvijo kolektivne pogodbe in povrnitev škode delavcem,; obravnava o številnih predlogih, ki jih je delavstvo stavilo v smislu člena 15 kolektivne pogodbe kot njeno dopolnitev in dodatek že pred več meseci in o čemur podjetje proti predpisom kolektivne pogodbe ni hotelo razpravljati in končno ureditev posledic stavke. Zastopniki podjetja so se stalno izmikali rešitvi jedra stvari in so odklanjali nadaljevanje oz. podrobnejše razprave, kakor tudi udeležbo tozadevnih obratnih ravnateljev pri pogajanjih. Tudi so povdarjali, da bodo podrobnejše razpravljali šele, ko bo obratovanje spet v polnem teku. Delavski zastopniki so uvideli, da zastopniki podjetja nimajo resne volje spor čimprej likvidirati ter da nameravajo stvar samo zavleči, in so po poganjanjih, ki so se vršila v soboto in ponedeljek, v ponedeljek pozno zvečer zapustili razpravo. Stavke pred rešitvijo najvažnejših vprašanj na noben način niso mogli ustaviti. Delavstvo na Savi je vseskozi sledilo s simpatijami borbi javorniškega delavstva, ker je bilo, kakor omenjamo že zgoraj, prav tako prizadeto. Ko pa so se pripetili še nekateri slučaji, kakor jih naštevamo spodaj, je ustavilo tudi ono v ponedeljek ob 2. uri popoldne delo in se pridružilo javorniškemu delavstvu. Že v ponedeljek zjutraj je bil za-branjen trem delavcem, ki so bili prejšnji teden posojeni v delo na Javornik, vstop v savsko tovarno. Popoldan pred 2. uro so pa prišle delavske žen pred vhod v savsko tovarno, toda tu so jih že pričakali orožniki, ki so jih začeli odganjati. Že pred 2. uro je zasedlo orožništvo vse dohode k tovarni na Savi in je zavračalo delavstvo, ki je hitelo na delo ob 2. uri popoldne. Po teh dogodkih se je delavstvo prve izmene odločilo, da tovarne ne zapusti, ker ni imelo garancije, da bo pripuščeno prihodnjega dne na delo v tovarno. Njih odločitev je še posebno utrdilo tudi postopanje orožnikov z delavskimi ženami, ki so po 2. uri, ko mož oz. svojcev ni bilo domov iz tovarne, prinesle kosila. Orožniki so odvračali delavske žene s silo, in so nekatere celo poškodovali. To je prisililo tudi tretjo izmeno, da se je zvečer pridružila prvi in drugi. Tako počiva delo na Savi in Javorniku popolnoma. V obratih vladata popolni red in disciplina, delavstvo je vedro in čilo in ima polno zaupanje v pravičnost in pravilnost svojih zahtev. V tovarni je postavilo svoje stavkovne straže, ki skrbijo za red in mir in je tako vsa orožniška asistenca, ki ni ravno maloštevilna, popolnoma odveč. Vsa javnost je solidarna z delavstvom in so jeseniški in javorniški pridobitni sloji v javen dokaz svoje solidarnosti z delavstvom celo proglasili za danes popoldne šesturno solidarnostno stavko in sklicali za četrtek ob 10. uri dopoldne javno protestno zborovanje. Pribiti je treba tudi dejstvo, da je nastalo in nastaja mnogo sporov med delavstvom in tovarno tudi zaradi tega, ker je večina obratnih ravnateljev tujcev, ki so nevešči našega slovenskega jezika ter tako ne tolmačijo pravilno niti zakonov, niti kolektivne pogodbe, ki so pisani v slovenščini. Na nekakšen komunike podjetja, ki ga je objavil »Slov. Narod«, pripominjamo tole: Zahteve delavstva so bile znane podjetju že nekaj mesecev in se podjetje nanje ni oziralo. Dejstvo je, da podjetje v nekaterih oddelkih delavstvo ni hotelo plačevati po kolektivni pogodbi nego nižje in je s tem dejansko kar brez razprave zniževalo dogovorjene mezde. Kakor smo omenili zgoraj, delavstvo ni hotelo ničesar drugega kakor vpoštevanje kolektivne pogodbe po obstoječih in neizpremenjenih določilih ter izpopolnitev pogodbe po določbah njenega čl. 15. Mezde, ki jih ima delavstvo, si je priborilo s težkimi žrtvami in so za težko delo, ki ga delavstvo vrši, vsaj primerne, če ne morda prenizke. Starostno zavarovanje ima delavstvo po v velikih bojih izbojevanem zakonu o bratovskih skladnicah in ni to zavarovanje nobena posebna zasluga podjetja KID, kakor bi to morda kdo menil iz poročila podjetja. Energično odklanjamo očitek hujskaštva, ker stoji delavstvo kakor en mož za svojimi izbranimi zaupniki. Vse delavstvo KID je delavoljno, vendar zahteva predvsem spoštovanje zakonov, kakor tudi obstoječih medsebojnih dogovorov s podjetjem. Z ozirom na razne neresnične in nasprotujoče si govorice in poročila o položaju na Jesenicah opozarjamo vso javnost, da naj ne naseda kakršnimkoli poročilom, ker bo podpisani Vrhovni medstrokovni odbor po potrebi in točno obveščal javnost o stanju borbe na Jesenicah. Jesnice, dne 16. julija 1935. Vrhovni medstrokovni odbor. Člani centralnega odbora razpuSCene „Svobode“ vloiili proti .»Slovencu" tiskovno toibo Od članov centralnega odbora »Svobode« smo naprošeui, da objavimo, da so zoper »Slovenca« vsled njegovega pisanja o razpustil »Svobode« vložili tiskovno tožbo radi obrekovanja. Ciril Štukelj: Delavsko glasbeno društvo „ZarJa“ naj Oo matica delavske pesmi in glasbe! Kdo še ne ve, kdo še ni čul čili bral o delavski godbi »Zarja« iz Ljubljane? S požrtvovalnostjo svojih članov in odbornikov se je v kratkem času razvila v glasbeno društvo, kakor ga nikjer drugod pri nas delavstvo nima. Društvo ima v Ljubljani poleg godbe na pihala še tri orkestre in glasbeno šolo za vse inštrumente. Doslej je »Zarja« omejevala svoje delovanje samo na Ljubljano, ker za zdravo organizacijo mora biti predvsem jedro močno in zdravo. Zdaj pa bo razširila delovanje na vso Slovenijo, ker po svojih pravilih lahko ustanavlja glasbene in pevske odseke v vseli krajih dravske banovine. Za ustanovitev odseka je potrebna samo prijava društvu »Zarja«. Odseki poslujejo po posebnem pravilniku. Odseki smejo glasom pravil: prirejati koncerte, pevske, godbene, dramatične in zabavne večere, izlete in veselice, imeti tečaje itd. Društvo sme izdajati tudi glasbena dela in druge publikacije. Društvo »Zarja« ima danes dobro strokovno vodstvo, ki jamči za de- jansko izvrševanje namena, določenega v pravilih. Opozarjam vse delavske pevce po naših industrijskih krajih, naj ne tratijo moči z ustanavljanjem lokalnih društev, ampak naj postanejo člani glasbenih in pevskih odsekov »Zarje«. V Zabukovci in v Celju, v Mariboru in na Javorniku, v Kranju in Hrastniku, povsod naj se čuje mogočna pesem »Zarje«. Pripravite se na jesensko-zimsko sezono. Prijaviti se je treba na: delavsko glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani, Delavska zbornica, Miklošičeva cesta. Predsednik društva je s. Blaž Korošec, tajnica s. Mici Selanova, blagajnik s. Ivan Vuk. Vsakemu prijavljenem bo društvo takoj poslalo vsa potrebna navodila, pravilnik in pravila. Vsak odsek lahko začne z delovanjem, čim ga društvo sprejme. Dolge so naši delavski pevci želeli, da bi dobili svojo matico, ki bi res skrbela za napredek delavske pesmi in glasbe. Ta matica je zdaj tu. Zato se vsi združite okrog »Zarje«! Obvestilo delavstvu in vsej pošteni javnosti! Tiskarniški delodajalci so v celi Sloveniji izprli svoje delavstvo, da bi s tem uničili strokovno organizacijo grafičarjev in prikrajšali pravice, ki si jih je delavstvo v tej stroki po hudih bojih in žrtvah priborilo. Vse časopise, ki izhajajo, izvzem- ši delavskih časopisov, ki se tiskajo v »Ljudski tiskarni«, stavijo stavkokazi. Delavci, nameščenci in vsi, ki ste proti izkoriščanju delovnega ljudstva, čitajte in naročajte delavske liste! Zakaj boj v grafični industriji Nedeljsko »Jutro« z dne 14. 7. 1935 je popisalo razvoj spora med kvalificiranimi grafičnimi delavci in tiskarskimi podjetniki ter istočasno omenilo neka sabotažna dejanja in celo politična nagnenja nekaterih strojnih stavcev, ki so bili do izteka kolektivne pogodbe zaposleni v Narodni tiskarni v Ljubljani. Vsa ta poročila prihajajo izpod peresa zagrizenih političnih osebnosti te tiskarne, katere ne morejo dati duška depresiji drugače, kakor s tem, da izlivajo svoj sarkazem v uničevanju kolektiva, ki obstoja že več kot pol stoletja med grafičnim delavstvom. Grafično delavstvo je s požrtvovalnostjo zgradilo organizacijo, da s tem očuva veliko kulturno pridobitev človeštva ter s humanitarnim delom v obliki podpor lajša stanje nezaposlenih in onemoglih tiskarjev. Na tem mestu ni potrebno opisati funkcij te grafične vzajemnosti, kajti arhivi in statistike jasno govore o velikem socialnem delovanju, ki sega desetletja nazaj in bazira na kulturnem in humanitarnem polju. Ni to delo političnega izvora, ampak delo celote iz vseh pokrajin naše države, delo vseh sindikalnih grafičnih organizacij sploh, ki so obstojale in ki obstojajo. Grafična industrija se ima zahvaliti tem pi-jonirjem, da je dosegla grafični nivo, ki ima v kvaliteti tiska (ne časopisnega) izglede, da stopi na umetnostno višino drugih narodov, ki proizvajajo tisk. Grafični delavci so se organizirali, da bi si v stiski medsebojno pomagali, da bi očuvali umetnost tiska, njega razvoj in mu dali razmaha. In ko so to storili v obliki kolektiva, so s tem zagotovili grafični industriji njeno tarifno podlago, pobijajoč na vsakem koraku sleherne umazane konkurenčne poizkuse, ki bi jih izvajala posamezna podjetja. Gotovi tiskarniški gospodje ne poznajo kolektivnega sistema, ako trdijo, da je organizacija nepotrebna ustanova, ako trdijo, da je sleherni neorganiziran perso-nal uporaben za njihovo obrt, ki v resnici potrebuje razumnih ljudi. V jasen dokaz služijo mnoge netarifirane tiskarne v Beogradu, ki so pa danes v popolnem propadanju in lahko bi trdili, da te muhe enodnevnice poslujejo danes kakor čevljarji pri strgani obutvi. Zato bodi povdarjeno še enkrat to-le: Obsoditi je treba dejanje, ki ga je zagrešila Narodna tiskarna v Ljubljani s tem, da je v času veljavnosti tarifne pogodbe, v času mirnega sožitja in nad vse aktivnega sodelovanja obeh kontrahentov v vseh vprašanjih, ki zadevajo interese grafične industrije, v času našega lojalnega dela vsepovsod, kjerkoli nalaga to interes W. G. Nouhuys: Aretiran Jože je zavil okoli ogla in šel med visokimi poslopji po široki, lepi cesti. Iz podzemlja, kjer so za železnim omrežjem okna navadno odprta, se je dvigal topel kuhinjski vzduh. Ubogi deček je kar požiral, tako pikantno in slastno je dišalo po jedeh, ki jih sploh ni poznal. Tresel se je od gladu, od poželenja in počepnil pred kuhinjskim oknom. Toplota mu je tako dobro dela, da se je kar najbolj tesno stisnil ,k železnemu omrežju. Toda kmalu mu je postalo slabo. Pričel je zdehati, tako zelo prazne občutke je imel v želodcu — zdehati, dokler ga niso pričele boleti čeljusti. »Čujte, gospodična, ali nimate malce jedi zame?« je proseče zaklical v kuhinjo. Ena izmed služkinj se je vsa prestrašena ozrla od kuhinjske mize, kjer je pravkar pripravljala skledo. »Nemarnež — kako si me prestrašil!« »Oh, prosim, gospodična, samo malce jedi!« »Ne, tega ni. Če pričnem s tem, bom imela dela čez glavo. Glej, da izgineš!« »Toda, čujte — saj vas nič ne stane.« »Ali slišiš, Dina? Tak nesramnež! . . .« Nato se je obrnila k hlapcu, ki je pravkar vstopil v kuhinjo z mladim psom v naročju: »Peter, naženite vendar tega beraškega capina od okna.« »Takoj, takoj,« pravi Peter, »moram najprej poskrbeti za psa.« Previdno položi na tla psička, ki veselo poskakuje okoli njega in postavi predenj skodelico jedi. Živalca vtakne svoj fini gobček v jed, podu-ha, se obrne ter se zopet skobaca iz kuhinje. Hlapec je stopil k oknu ter pogledal Jožeta. »Ali hočeš iti na stražnico? Kaj?« »Dajte mi malce jesti — prosim! Samo to, česar noče pes jesti . . .« »Ne — tukaj ne dajemo jesti. Pojdi na ubožni urad . . . Izgini, proč — hitro!« Jože gleda hlapca v rdeči obraz in mu pokaže jezik kot to delajo uličnjaki. »Poberi se! Proč! ti rečem . . .« Pobič se zlobno reži. »No, takega nesramneža v svojem življenju še nisem videl! — Čakaj, takoj pridem . . .« In ves zardel od jeze hiti hlapec h kuhinjskim vratom. Toda Jože ne čaka nanj, steče še nekaj korakov ter se še enkrat ozre na hlapca, ki preklinjajoč stoji pred durmi in mu žuga s pestjo. Zdaj pride beraček na neko manj imenitno cesto in se ustavi pred pekarno. V oknu je več vrst hlabcev kruha, ki jih jasno osvetljujejo plinski plameni in ki zapeljivo vabijo s svojo svetlo in temnorjavo skorjo. Na prodajni mizi pa so razstavljene nizke, štirioglate košarice žemljic. Kako zapeljivo! Jože še vedno misli na slastna jedila v lepo topli kuhinji in stoji s šklepetajočimi zobmi v mrzlem vetru. V svoji tanki obleki se pritiska k širokemu razložbenemu oknu. Če bi si kupil par žemljic? Potem bi ne prinesel domov niti pare in bil gotovo prav pošteno tepen. Če pa prinese domov samo dva dinarja, bi tudi ne bilo prav. Morda bi ne dobil jesti. Ni mogel več zdržati od lakote. Pa naj bo, kar naprej! Vrata so le priprta — zvonec se ne zgane, ko stopi v prodajalnico. Sam je, docela sam, in okoli njega — od toplega kruha — težek, medel duh. Ali ne pride nihče? Prisluškujoč se ozira. V prostoru za prodajalnico je tiho. Ali je kdo tam? Z nogo potrka na tla. Vse tiho. Toda od zadaj iz hiše, iz dolgega hodnika, se slišijo glasovi — zadirčen ženski glas in surove besede nekega moškega. Na klopi ob steni se nekaj pregib-lje — počasi se dvigne rejena mačka, zboči hrbet, zazeha, se pretegne na vseh štirih, skoči s klopi in se splazi v sosednjo sobo, kjer je še vedno vse tiho. Na vseh straneh kruh — topel, duhteč kruh, v kupih in v vrstah. In tik pred njim na prodajni mizi vse polno majhnega peciva ... In pred njim tak velik hlebec — če bi ga imel! (Dalje prihodnjič.) podjetij, v času popolne tarifne vzajemnosti, cb nedeljah izučevala nekvalificirane ljudi, lajike, na stavnih strojih, jih pripravljala za boj proti delavstvu, zlasti proti lastnemu osobju, da, proti lastnemu osobju, ki je vestno izvrševalo svoje dolžnosti, s čimer je izvajala pritisk na delavstvo in ostrila položaj, v nasprotju z duhom kolektivne pogodbe in bistvom tarifne vzajemnosti. To je dovolj nelojalnosti nasproti vsem, ki žele, da v grafični industriji, zlasti v današnjih časih, ne pride do hudih pretresov, ki bi mogli grafično industrijo še bolj pritisniti k tlom in jo ogrožati za cela desetletja. To je objektivno stanje, ki je nazadnje dovedlo do preloma. Ljubljanski grafičarji so s tem prešli v obrambo, katera traja in bo trajala toliko časa, -da se tarifni spor končno sporazumno reši. Grafičarji. Doma in Uredbo o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih lokalov banovinska uprava že pripravlja, kakor je obljubila pred volitvami v narodno skupščino. Ob tej priliki moramo ponovno poudariti, da zahtevajo današnje socialne in gospodarske razmere prvič skrajšanje delovnega časa, ker je preveč delavcev in nameščencev nezaposlenih, in drugič odprava nočnega dela povsod. Naravnost smešno je, da se delodajalci trgajo za daljši delovni čas, ko obenem pravijo, da imajo dela le za tri ali štiri ure. Stotine prošenj in pritožb je bilo vloženih pri bivši narodni skupščini. Finančni odbor je sklenil, da se vložene pritožbe ne bodo obravnavale. Kdor želi njih obravnavanje, jih mora iznova vložiti. Finančni odbor meni, da marsikdo ne bo vložil ponovne vloge, ker je že pozabil nanjo in se tako delo finančnemu odboru olajša. . Katoliška prosvetna zveza v Mariboru bo obnovljena. Meseca junija t. I. je pripravljalni odbor za ustanovitev »Prosvetne zveze v Mariboru«, ki je bila leta 1933 razpuščena radi prekoračenja pravil, vložil pravila za obnovitev ozir. ustanovitev tega društva. Ban g. dr. Puc pa je ustanovitev Prosvetne zveze prepovedal. Odbor se je pritožil pri ministru notranjih del, ki je pritožbi ugodil. Društvo bo torej kmalu obnovilo svoje delovanje. — Tudi centralni odbor »Svobode« je vložil priziv proti razpustu, katerega bo reševal notranji minister. Komedija s »Pofom«. — »Slovenec« pisari o »Pofu«, kakor da je vse lepo v redu razen »Pofa«. Povejte rajši, ali ste pripravljeni nastopiti proti vsakemu fašizmu in dati popolno svobodo delavskemu gibanju. Avstrijski kancler dr. Selrusch-nigg se je vozil z avtomobilom, ki se je zaletel v drevo. Kanclerjeva žena se je ubila, kancler in sin sta lahko ranjena, šofer pa težko. Polkovnik Alfred Dreyfus umrl. Polkovnik l)reyfus je mlajšim neznan. Vendar je njegov veleizdajni-ški proces razburjal več let vso francosko javnost. I)reyftis je bil po rodu Žid in francoski štabni oficir. Major Walsin-Esterhazy (sicer madžarskega rodu) je v francoski vojski špio-niral za Nemčijo. Ko je postajala zadeva vroča, je falzificiral pismo z imenom Dreyfusa, ki je prišel pred vojno sodišče ter bil obsojen 22. septembra 1894 na dosmrtno izgnanstvo na Vražje otoke. Mnogim pomembnejšim ljudem se je zdela stvar sumljiva. I ako zlasti pisatelj Emil Zola in Clemenceau sta pričela akcijo, da se ugotovi krivda ali nekrivda iznova. Zaradi l)reyfusove afere so padale vlade in reakcija je^ triumfirala nad izdajalcem Židom. Šele 1899 sc je obnovil proces. I oda tudi to sodišče ga je obsodilo na deset let ječe, toda predsednik Loubet ga je pomilostil in vrnili so mu tudi vojaški čin, ker ie bilo jasno dokazano, da je^ krivec major Esterhazy. Esterhazy je nato Pobegnil v Anglijo, kjer je 1923 umrl Pod tujim imenom. Strahovite poplave na Kitajskem. Na Kitajskem so imeli tudi letos velike poplave, ki so zt ditevale 12.000 CloveSkih žrtev. Nad 200.000 ljudi pa it brez strehe. Širijo se obenem kužne bolezni. za Cankarjevo dražbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. ===== IZ NAŠIH KRAJE1Z Maribor izprtje delavcev v mariborski grafitni industriji V četrtek, dne 18. t. m. so v znak solidarnosti z delodajalci v Ljubljani izprli mariborski tiskarnarji svoje delavstvo, in sicer: »Mariborska tiskarna«, »Tiskarna Sv. Cirila«, »Podravska tiskarna« in »Tiskarna Sax«. Grafično delavstvo je po 'objavi vesti o izprtju, ki jim je bila prečitana, mirno odšlo in sedaj čaka nadaljnjega razvoja tega 500 zvezarjev je v zadnjih dneh izstopilo iz svoje organizacije v delavnici drž. železnice. Komaj so delavci čutili, da je zlomljen vpliv nacionalističnih generalov, pa so kar v trumah pričeli zapuščati organizacijo, kateri so povečini pripadali itak le iz strahu pred denuncijanti in teroristi. V skupinah so vračali zaprepaščenim voditeljem svoje članske legitimacije in jih trgali na dvoje. Da pri tem ni manjkalo pikrih opazk na račun voditeljev, ki so se še nedavno tega čutili neomejene gospodarje in na račun organizacije, ki se je leta in leta bahala, da stoji za njo 35.000 organiziranih železničarjev, je na dlani. Žal je prišlo spoznanje šele sedaj, ko so železničarji zgubili domala že vse pravice, ki so si jih v prejšnjih letih priborili s tolikimi žrtvami. — Generali brez armade pa sedaj lahko razmišlju-jejo o onih lepih dneh, ko so bili še mogočni, pa niso storili za železničarje prav nič! Sedaj pa je prepozno! Predlogi brezposelnega za Mariborski teden. Uprava Mariborskega tedna bo najela večje število dnevničarjev za razna opravila. Kot se vidi, se ponujajo zopet sami taki, ki bi jim to ne bilo treba. Ako se bodo ljudje take vrste zopet sprejemali v službo, potem naj veljajo te-le direktive: 1. dnevničar ali pomožna moč more biti vpokojenec in mora imeti vsaj dve postranski službi; 2. ako že ni takih moči na razpolago, naj se najame vsaj take z eno postransko službo; 3. ako tudi takega ni nobenega na razpolago, potem nekoga, ki ima vsaj Din 1000 pokojnine. — Ako bo šlo po tem vrstnem redu, potem smo lahko sigurni, da od brezposelnih ne bo nihče prišel na vrsto. Shod članov (železniških upokojencev) ljubljanskega podpornega društva železničarjev, ki se je vršil v sredo, dne 17. t. m. v Gambrinovi dvorani, je bil zelo buren. Po poročilu funkcionarjev se je oglasil k besedi s. Smasek, ki je poročal o poteku volitev leta 1933 in pojasnil, zakaj Trbovlje Praznovanje in izkoriščanje rudarjev Nov sistem izkoriščanja rudarjev se hoče uvesti tudi na vzhodnem obratu v Trbovljah. Zadnje čase se uveljavlja tudi na vzhodnem obratu takozvano široko čelo, na katerem upajo podjetniki, da bodo iz našega nezavednega delavca izčrpali še več sile. Marsikdo, ki je nepoučen, bo mislil, da je široko čelo tehnična izpopolnitev v korist rudarjev. Kakor je pa praksa pokazala, gre ta izpopolnitev največ na račun rudarjev. Do sedaj so nadzorovalni organi radi vsake ovire, ki je nastala pri delu, jadikovali, češ, da ne bo toliko storitve kakor jo podjetniki zahtevajo. Slučaj je bil, da delavec, fizično izčrpan, po 8 urnem delu ni mogel ostati še nadalje na delu, moral je še pred zaključkom meseca od številke, katera se je nahajala na širokem čelu. Zato bi bilo želeti, da se vsako nadurno delo na širokem čelu, kakor tudi drugod ukine in se naj delavcev, ki iz kakršnegakoli razloga niso mogli ostati na nadurnem delu, ne zapostavlja. Upamo, da bo tudi rudarska oblast zato, da se vsako nadurno delo ukine za časa tako velikega praznovanja po rudarskih revirjih. Uvajanje novega sistema gledajo rudarji s strahom In ni izključeno, da bo novi sistem zahteval več nezgod kakor pa stara odkopna metoda. Za vzgled si vzamemo zapadni obrat, kjer so se prav zadnje dni podsule velike plasti; na srečo to pot ni bilo človeških žrtev. Zadruga »Počitniški dom« priredi v nedeljo, dne 21. julija veliki družinski izlet na Mrzlico. Sodeluje delavska godba iz Trbovelj. Družnost! Kranj Izobraževalni tečaj priredi v nedeljo, dne 21. julija podružnica Splošne delavske strok, zveze v Kranju ob pol 9. uri v dvorani Semen. Predavala bosta o delavski zakonodaji, delovnem programu strokovnih organizacij in nalogah delavskega časopisja ss. dr. Avg. Reisman in Viktor Eržen iz Maribora. Predavatelja se bosta posebej ozirala na potrebe tekstilnega delavstva. Naročniki »Delavske Politike« se poživljajo, da se vsi udeleže socialno-političnega tečaja. Poleg s. dr. Reismana bo govoril tudi urednik »Delavske Politike« s. Eržen. Avantgarda proletarijata so naročniki delavskega časopisa, zato naj se ne udeleže samo tečaja, ampak naj tudi organizirajo — zlasti oni v okoliških vaseh — večje skupine udeležencev in korporativno posetijo aktualno predavanje. Naročniki naj ob priliki (pred in po tečaju) poravnajo naročnino, v kolikor so v zaostanku. — Poverjenik. Marksistična Ideja prodira. Gorenjska metropola, nekdanja trdnjava liberalizma in končno »napredno-nacionalna« postojanka, zgublja na svoji pomembnosti. Vsled velike industrije, ki se je v povojni dobi razvila, se je na periferiji mesta — nekdaj klerikat- spora, ki je nastal radi ukrepa ljubljanskih delodajalcev, zlasti vodstva tiskarne, kjer se tiska rodoljubarsko »Jutro«. Slovenski framazoni, katoliška akcija, patentirani Jugoslovani, avtonomisti in unitaristi so se znašli v bratskem objemu v boju proti delavstvu. je oblast razveljavila zadnje volitve. Ob vsesplošnem pritrjevanju govornikovim izvajanjem je članstvo obsodilo tak postopek in zahtevalo, da se morajo sedanje volitve vršiti brez pritiska, popolnoma svobodno. Predsednik je nato vzel s. Smasku besedo, kar je izzvalo nove burne proteste pri zborovalcih, vsled česar je zastopnik oblasti zborovanje razpustil. — Za te volitve delijo že od dne 15. t. m. glasovnice, pri čemer se opažajo nove nerednosti. Tako ni hotela 18. t. m. volilna komisija izročiti nekim članom in članicam glasovnic in so jih dobili šele na ponovno ostro zahtevo, pri čemer je nek član komisije dejal: Pa naj jih imajo, saj bomo itak mi imeli 300 glasov več. Zaenkrat to dejstvo samo registriramo. Vsi člani in članice (vpokojenci) Ljubljanskega podpornega društva železničarjev, ki niso dvignili ali prejeli glasovnic, se naj zglasijo v svrho reklamacije v času od 22. do 24. t. m. v Delavski zbornici, Sodna ul. 9/11. od 8. do 11. in 15. do 17. ure. Članske izkaznice naj prizadeti prinesejo s seboj. Koncert v mestnem parku. V soboto, dne 20. t. m. bo v mestnem parku igrala .godba »Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev«. Začetek ob 20. uri. Mestno kopališče bo prihodnji teden radi snaženja parnega kotla od 21. do 31. t. m. zaprto. Letošnji IV. Mariborski teden bo baje presegal vse dosedanje -tozadevne prireditve. Na ovinku Masarykove in Tržaške ceste so pričeli podirati skladišče, kar bo omogočilo razširitev ceste na tem kraju, ki je važno prometno križišče. Vsled pripravljalnih del za »Mariborski teden« se zapreta: 1. Prešernova ulica med Aleksandrovo cesto in Maistrovo ul.; 2. Razlagova ulica med Cankarjevo in Ciril-Metodovo ulico dne 29. VII. 1935 za ves promet. Omenjeni ulici ostaneta zaprti za čas »Mariborskega tedna«. nem pasu — naselil številen proletarijat, v katerega postopoma prodira marksistična ideja. Tako je že iz same periferije ogrožena ta »napredno-nacionalna« postojanka, da ne omenimo tovarniškega proletarijata, ki je nastanjen v mestu in je tudi povečini že marksistično orientiran. Proletarijat, ki je pri zadnjih volitvah v Delavsko zbornico, še kot simpatizer oddal glasove za prave delavske zastopnike, postaja vedno bolj zaveden. K temu uspehu so veliko pripomogle zadnje manifestacije delavskih strokovnih in kulturnih organizacij. Treba bo samo še bolj aktivnega udejstvovanja v organizacijah; to je, da se začlani in brez dvoma bo že sposoben boriti se za svoje človečanske pravice. Ni še dolgo tega, ko je padla inicijativa s strani naših nasprotnikov — sigurno po direktivah od zgoraj — da hočejo s sovražnimi marksisti »enotno fronto« v akcijah za »zboljšanje« delavskega položaja. Razredno zavedno delavstvo je ta poziv odklonilo, kajti praktične skušnje so pokazale, da so take »enotne fronte« koristile le nasprotnikom delavskega razreda. Proti kapitalizmu ni enotnih front, ampak je uspešna edinole enotnost na temelju prave razredne strokovne organizacije. Proletarijat se mora zavedati tega: kdor ni z nami, je proti nam. To se v glavnem tiče tudi naše buržuazije-. Kapitalizem se mora že iz principa boriti proti delavskemu razredu. Nasprotno pa so višji nameščenci, birokracija, obrtniki in trgovci odvisni od delavčevega zaslužka. Pomilovanja vredni so pač naši nameščenci. Zdi se jim menda pod častjo, voditi boj za svoje pravice; saj ne čutijo potrebe niti po ustanovitvi njim politično sorodnih organizacij. Take organizacije se navadno pojavijo pred kakšno »akcijo«, da razbijajo svobodne strokovne organizacije. Bolj po političnem vetru se pa že sučejo naši gostilničarji, trgovci in obrtniki v prepričanju, da se le pojavi na krmilu mož, ki jih bo razbremenil visokih davkov, saj le v tem vidijo vzroke slabe konjunkture. Da dobre mezde delovnega ljudstva oživljajo trgovino, obrt in narodno gospodarstvo sploh, tega po svoji polmeščan-ski logiki ne pojmujejo. Razen tega je glavni vir njihovih dohodkov delavski in kmečki zaslužek; kljub temu pa se navadno navdušujejo za njim nasprotno politiko. Dvomimo tudi, da bi pri njih imel delavski denar isto veljavo kakor denar »boljših« gospodov. Dejstvo je, da »boljšim« gospodom, kadar pridejo, kaj radi nudijo meščanske časopise — kakršnega prepričanja je pač dotična oseba — samo, da se jim bolj prikupijo; dočim se jim to pri delavstvu ne zdi potrebno. Izjeme so malenkostne; kajti, če pregledamo naročnike delavskega časopisa, ugotovimo, da imajo naročeno »Delavsko politiko« samo 4 gostilne, 1 slaščičarna, 3 brivnice in 1 manufakturna trgovina. V prvi vrsti bi bil pa potreben delavski časopis obrtnikom in trgovcem samim, mogoče bi le spoznali vzroke današnje krize in injekcije za njeno ozdravitev. V drugi vrsti bi na ta način materijelno podprli akcijo, ki gre za tem, da preskrbi boljši zaslužek konzumen-torn, od katerih je odvisna njihova eksistenca. Ker se vsled kratkovidnosti sami tega ne zavedajo, je dolžnost delavstva, da jih' na to opozori. Želeti bi pa bilo, da v politični liniji že enkrat zajadrajo v pravo orijenta-cijo, ker drugače jih bo evolucija časa preživela in se lahko zgodi, da bodo oni, ki so s podpiranjem delavstvu nasprotnih akcij pomagali uničiti konzumenta, ostali uničeni sami. SoStanJ Konferenca. V nedeljo, dne 21. t. m. se bo vršila ob 9. uri v dvorani »Zadružnega doma« konferenca z dnevnim redom; Potreba naše samostojne politične organizacije »Socialistične zveze delovnega ljudstva«. Pesje-Velenje Socialno-politični tečaj se bo vršil v nedeljo, dne 21. t. m. ob 9. uri dopoldne. Govorila bosta ss. dr. Jelenc in Jelen iz Maribora. Konjice Konferenca. V nedeljo, dne 21. t. m. se bo vršila ob 10. uri dopoldnev gostilni Di-mitrovič v Konjicah konferenca z dnevnim redom: Potreba naše samostojne politične organizacije »Socialistične zveze delovnega ljudstva«. črna pri Prevaljah Vsem naročnikom »Delavske politike« sporočamo, da je s. Žagar Franc odložil poverjeništvo za Črno, iz razloga, ker so nekateri zaostankarji bili užaljeni, ako je prišel pobirat naročnino. Iz raznih krajev smo že čitali v »Delavski politiki« dopise, da je ta ali oni obrtnik naročen na »D. P.«. Mi delavci pa moramo na žalost ugotoviti, da je v našem kraju, v Črni, zelo malo obrtnikov, ki so naročeni na naš delavski list, in sicer samo štirje. Samo ti se zavedajo, da je potrebno tudi podpirati delavski tisk. Naročniki-obrtniki so: Filipič Anton, brivec v črni s podružnico v Mežici: Knez Franc (Krulc), gostilna; Geršak Ivan, gostilna in pekarna in Eisin-ger Vinko, gostilna v Žerjavu. — To je žalostno za naš industrijski kraj, kjer prebiva več kot dvajset obrtnikov, ki vsi živijo večinoma od trdo prigaranega delavskega denarja. Ako je kakšna delavska prireditev, kakšen shod, igra, ali kaj drugega, ne vidiš niti enega. Na plačilni dan pa že vsak od daleč gleda, kje bi zagrabil, da bi dobil več delavskih dinarjev. Za delavski list »Delavsko politiko« pa nimajo 10 Din na mesec. Zato, delavci, kupujte svoje potrebščine v Konzumu za Mežiško dolino, zahajajte v gostilne, kjer je naš list, zahajajte samo v brivnico, kjer se dobi »Delavska politika«. Kdor noče naših listov, noče tudi nas in našega denarja in res ne vem', zakaj bi ga komu vsiljevali. Naj spozna sleherni, da so delavci faktor, s katerim je treba računati. »Svoji k svojim!« Družnost! Ptuj Glej človek — 20. stoletja! Izrabljanje delavcev na vseh koncih in krajih je postala že prava moda, o kateri se že ne izplača več pisati. Toda kakšno izredno lepo kulturno cvetko je pa le še dobro obelodaniti: enim za pouk, drugim za kratek čas. Tako imamo tu pri nas v bližini Ptuja mlin, katerega lastnik plačuje svojemu pomočniku mesečno mezdo Din 300 za 12 urno delo na dan. Poleg tega pa svoje delavce obklada z imeni svojih hlevskih prebivalcev. Ravno tako ne zna za tako odlične osebe kakor smo delavci, pri teh ljudeh kuhati nobena služkinja (za svojo obitelj kuha seveda milostliva sama). Tako je n. pr. pred par dnevi morala oditi služkinja, ki je sicer dobro kuhala, pač pa se je o njej zvedelo, da ji je mož brezposeln in da ima dva nepreskrbljena otroka. Za nameček pa naj še povemo, da milostliva ob času izpitov svojih otrok po cele dopoldneve moli v cerkvi za njih srečo in da je nedavno izjavila, da je za delavce ripsovo olje dobro. To za enkrat drugič bom povedal več. — Delavec. RogaSka Slatina Sezona se bliža vrhuncu, kajti povečini ima uprava že vse sobe rezervirane. Krasni dnevi so pripomogli do uspešne sezone. Imeli smo nekaj koncertov, nastope hipnotizerjev in pa nekaj senzacij, n. pr. da je bila uropana zdraviliška blagajna (baje gre za 70 do 80 tisoč Din)). To se je zgodilo na dan sv. Petra, ki ima edini izmed svetnikov ključe. Žato je mogoče, da je v tej denarni krizi naprošen odprl blagajno, da si je kdo lahko mimogrede izposodil omenjeni znesek. (Ali pa so morda v nebesih bili v zadregi radi valute.) — Kdo je faktični vlomilec, do danes ni znano, blagajnika g. G. so pridržali v zaporu. — Vprašanje je, zakaj ni ravnateljstvo uredilo stvari tako, da bi imel blagajnik sozapirača. Po sedmih dneh so začele preiskave pri nižjih nastav-ljencih! Bilo bi pa prav, če bi se preiskovalo tudi pri kakšnih boljših ljudeh, ki niso nastavljenci. Mogoče se da ugotoviti imena tistih, ki so usodno noč ponočevali in even-tuelno imeli priliko priti v bližino blagajne. Dalje ie bilo ukrageno pri nalivalnici 5000 do 7000 Din, za kateri znesek odgovarja g. P., jako trezen in zaupanje vreden mož. Tudi v tem slučaju tatu še niso dobili. Dalje je bilo ukradeno iz kino-blagajne Din 700. Vsi trije slučaji so se zgodili v enem tednu. Imamo pa tudi slučaj poskušane ugrabitve otroka. Dve gospodični sta odpeljali ot neke letoviščarke. Otroku sta že zlato urico in verižico, ki ju je 'me'1? • Gospodični so še pravočasno izsledili in sta že pod ključem. Največja privlačnost sezone je pa bila brezplačna rokoborba pred nekim hotelom. Sporekli so se nek hotelir, nek občinski svetnik, član trgovske zbornice C. in g. S. Gospod C. je dal g. S. zaušnico, ta pa je še bolj hitro reagiral. Gosti so imeli krasen užitek. Nekaj ubogih domačinov je tudi gledalo ta prizor in so rekli, ako se ml spoprimemo, ni to čudno, ker spadamo med neizobražence, da se pa taki gospodje boksajo, pa ni lepo. Radi ugleda našega kraja pa predlagamo, da naj se take rokoborbe, ako se ponove, vršijo raje v Prišlinu. — Sla-tenčan. Fram Krivi preroki vstajajo. Eden se ie pojavil v naši okolici Je to nek bivši1 primorski liberalec, ki je .obuipail nad politiko. Ker pa s svojim čudnim, raztresenim »programom« utegne škodovati delovnemu ljudstvu, je vsakega sodruga dolžnost, da na take »modrijane« javnost opozori. Omenjeni je v svojih liberalnih in klerikalnih »študijah« prišel namreč do »zaključka«, da so vse politične stranke ali organizacije edine v teim, da le delovino ljudstvo. varajo, zliaistd na socialno demokracijo ima piko, čeprav slepec lahko vidi, da socialna demokracija vodi edino in pravo delavsko politiko. Socialna demokracija se ne bori za delavske interese s čuidieži, pač pa s žrtvami vseh svojih pripadnikov, ki jih je reakcija tirala mnogokrat tudi na vislice. Zakaj soc. dem. vrši izobraževalno delo med delavstvom, ga uči razredni boj in ga ne uči hlapčestva? »Delavsko gibanje,« modruje omenjeni gospod, »si ni še ničesar izbojevak) in si ne ibo in zato odsvetuje delavcu, da se za svoj« interese bori s politiko. Pravice, ki jih delavstvo oz. delovno ljudstvo1 že iima, so po mnenju omenjenega gospoda samo milost« od zgoraj in darila kakšne reakcije? »Blagovest delovnega ljudstva,« meni, »je odivisna od' bogastva dotične države.« Tudi rimsko cesarstvo je slovelo na bogastvu, a sužnji niso bili tega deležni; tudi danes je delovno ljudstvo 1® moderno- zasužnjeno. Vzrok krize mu je stroj in preobilica ljudi, zato je potrebna vojna sedaj — ne leta 1914. Le s socialnim gospiodiarstvom se kriza odpravil, ne z ne-ronovim barbarstvom; in stroj je nedolžno orodje. Stroj je delavcu olajšal trpljenje, z njim se več producira in žal, več — profi-tira. Stroja in preobilice blaga se je polastil tisti, ki se mu oči potapljajo v masti od posvetnih dobrin, kateremu je Cankar tipal od božanstva mu »zapisano vest«. »Skrajšanje delovnega časa,« pravi, »ni na> mestu, ker človek, več ko je zaposlen, mani »ma časa za zapravljanje, posledica pa je beda. Vera je potrebna, da se ljudje ne poživinči-io. Vera ni izvor poštenosti in morale, kar dtejstva dokazujejo, n, pr, Nansen, ki je odklanjal vsako vero, a vendar je bil največji človekoljub: ljudje ipoživinčlijo od predolgega delovnega časa in suženjstva. Če bi se bili naši predniki držali take »teorije«, bi bili še danes srednjeveški sužnji. Kakšen mora biti tisti oče, ki ne privošči svojim otrokom boli še bodočnosti? — Ker se z omenjenim »filozofom« ne da debatirati ustmeno, .ga je treba javno opozoriti na nesmisel njegovih besedi, zlasti pa na njegovo nedosledost. Ostal bi bil rajše kar v Italiji, tam bi lahko sedaj žival po svojih nazorih. Trdo delavsko življenje, kapitalistično šikaniranje v takem podjetju bi prepodilo takim pol-gospodom neumnosti iz glave; predvsem bi ga ozdravilo pa poznavanje Marsove teorije in pazno čštanje delavskega časopisja ali berila sploh. Kar se pa tiče krivde nemških socialistov na svetovni vojni pa moramo reči, da ta krivda ni nikjer dokazana, pač .pa bodo na bodoči vojni nosili krivdo vsi taki ljudje v prvi vrsti, kot je naš novi prerok. — Delavec. Prijatelj Prirode Izlet na Veliko planino priredi v nedeljo, dne 21. t. m. podružnica »Prijatelja prirode« v Ljubljani. Odhod v nedeljo zjutraj ob 5.45 z izletniškim vlakom do Kamnika, vrnitev z istim vlakom zvečer iz Kamnika. Zbirališče pred odhodom vlaka na glavnem kolodvoru. — Odbor. »Prijatelj Prirode« Maribor. V nedeljo, dne 21. julija kopalni izlet v Dogoše. Odhod ob pol 8. uri od Kralja Petra trga. V nedeljo, dne 28. julija izlet na Pohorje, do Beigotta. Odhod zjutraj ob pol 6. uri z vlakom do Ruš. Gospodarstvo propada? Če ne delavci in konzumenti? V Novem Vrbasu imajo tovarno sladkorja, ki se v svojem letnem poročilu pritožuje, da se ji slabo godi zaradi konkurence, dasi je nedvomno v kartelu in jo ščiti carina. Če ji škoduje konkurenca, je znak, da dela z mnogo večjim dobičkom, kakor sladkorne tovarne v inozemstvu, ker le inozemska konkurenca bi utegnila prihajati v poštev. Sladkorna tovarna ima 50 milijonov dinarjev delniškega kapitala in 55 milijonov rezerv. To so sami prihranki najbrže od dobička, ker z izgubo se ne zbira rezerv. Dividenda znaša za 1934 12.50% na delnico. Delničarji so prejeli 20 Din na delnico, potem pa še 30 Din iz rezerve. Med upravne odbornike so razdelili kot tantijeme 348.557.08 Din. Če bi jih bilo 30 bi dobil vsak nad 100.000 Din, pa jih ni toliko. Ves dobiček je znašal 3,485.570.79 Din po odpisu 3,112.313.58 Din. Če pregledujemo te številke, vidimo, da sladkor donaša tovarnam, to je delničarjem in upravnim odbornikom, še vedno lepe dobičke. Dvomimo pa, da bi kmeti, ki pridelujejo peso in delavci, ki izdelujejo sladkor imeli tako sijajne dohodke. Konzumenti pa itak lahko plačujejo dragi sladkor, ker mezde in pla-tako hitro »naraščajo«, kakor ce pravijo, da sploh niti za sol ne bodo imeli več ficka. Volilna borba za predsednika Zedinjenih držav ie pričela V Springfieldu v državi Illinois so sklicali tričetrt leta pred volitvami republikanci prvi volilni kongres, na katerem je govoril bivši Hooverjev protikandidat Frank O. Lovvden. Ostro je napadal izpremembo ustave ter zagovarjal svobodno konkurenco. V predlagani resoluciji odločno odklanja Rooseveltovo gospodarsko reformo. Nasproti tej republikanski politiki je pa amerikanska trgovska zbornica sklenila pozvati vse člane, da gospodarske naredbe, čeprav jih je državno sodišče razveljavilo, tako glede mezdnih dogovorov kakor tudi cen prostovoljno spoštujejo. V enakem smislu se je izrekel tudi kongres guvernerjev držav, ker bi sicer kriza privedla do katastrofe, kakršne Zedinjene države še niso doživele. Roosevelt prične z agitacijo že ta mesec po odgoditvi kongresa. Hoover in drugi republikanci očitajo Rooseveltu- evropske metode vladanja. Kar se babi htilo, to se babi snilo »Izdajalec Torvald Stauning Danski socialist Torvald Stau-ning je državni minister na Danskem, kjer socialisti izborno upravljajo agrarno in ribiško deželo. Vsaj smo že večkrat poročali o izborni upravi in zadružništvu na Danskem. Danska sodružna stranka je imela nedavno strankin zbor, na katerem je Stauning govoril o politiki delavske stranke. Poudaril ie, da je stranka bolj kakor kdaj navezana nase, to je na svoje delo in odgovornost, ker je reakcionarni fašizem zaenkrat otežkočil delovanje delavske socialistične internacionale. Iz te Stauningove izjave kuje protidelavsko kapitalistično časopisje kapital, češ, da se je Stauning prelevil v nacionalista in s tem izdal načelo internacionalizma. Taka trditev je bedastoča predvsem, drugič pa tudi zlobno zavijanje in obrekovanje delavskega gibanja z namenom, ki je očividen, češ, Stauning je »izdajalec« in ne zasluži delavskega zaupanja — nekateri bodo že verovali, pa bomo zadali marksistom zopet občutno klofuto. Kako pa je pravzaprav s stvarjo internacionale? Mednarodno delavsko socialistično gibanje je organizirano po deželah, oziroma po narodih. Vsak narod ali dežela ima samostojno socialistično gibanje, ki ga taktično uravnava po domačih razmerah, le da ne krši socialističnega ali marksističnega razrednega principa, ker na tem principu bazira vse delavsko socialistično gibanje. To je princip, ki loči naše gibanje od meščansko-kapitalističnih političnih in diktatorskih kreacij. Danska socialna demokracija ima torej vso pravico in dolžnost, da vrši doma razmeram primerno na- rodno politiko s pospeševanjem zadružništva v svrho socializacije svojega gospodarstva. Opravičena je tudi, da skrbi po svojih močeh za obrambo pred strašno nevarnostjo nemškega kapitalističnega fašizma, ki bi utegnil uničiti vse sadove socializacije, ki jih je doslej priborila delavska stranka. Naš novi podlistek Dne 1. avgusta bo pričel v našem listu izhajati nov podlistek svetovno-znanega pisatelja B. Traven: »B O M B A Ž«. Prevod je oskrbel naš prevajalec s. Talpa. Opozarjamo vse prijatelje lepega čtiva na to krasno delo in jim toplo priporočamo, da si pravočasno naročijo naš list »Delavsko politiko«, da bodo lahko nemoteno sledili in či-tali nadaljevanja. Naš novi roman bo zadovolji! tudi najbolj razvajene či-tatelje. Ali sl 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolZnost! Na Japonskem zapirajo »komuniste«. Komunisti, oziroma socialisti so poizkušali iznova ustanoviti razlaščeno in prepovedano stranko. Tako pripoveduje vlada, ki je dala zapreti 187 oseb, med njimi 37 žena. — Na Japonskem so se pač civilizirali po — evropsko. Zahvala. Vsem sodrugom in sodružicam Mežiške doline, posebno pa kovinarski godbi iz Guštanja in s. Eisingerju se zahvaljuje za obisk Florič Anton, gost. »Jugoslovan«, Celje-Gaberje. Konzumno društvo r. z. z o. z. Poštni predal štev. 3. Telefon interurban štev. 5. za Mežiško dolino v Prevaljah Poštni čekovni račun 12.048. Brzojav: Kode s Prevalje. Osrednja pisarna in centr. skladišče v Prevaljah. Podružnice: Prevalje, Leie, Mežica, trna I, Črna II, Sv. Helena, GuitanJ, Muta In pekarna v Prevaljah. Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjlh cenah. Hranilne vloge sorelema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri Vse nove hranilne vloge se na zahtevo vlagatelja takoj izplačajo. Prodaja se le mcn ¥“c >.....> • Dolet znala urno Din 100-— članom. — Član društva postane lahko vsak. Delavci in delavke l Kupujte svoje Ilvljen* ske potrebiClne le v svojih zadrugah. Delamo da Vas dobro in poSteno oblečemo Naše cene so: Obleke za delavnik Volnene obleke . . Fantovske obleke . Hlače ............... Otroške obleke . . Športske kape . . Nepremočljivi hubertusi 320, 260, 160 Din 120-160 170-390 110-290 75-160 60-130 10- 18 TIVAR-OBLEKE Za konzorcij izdaja tn «rel«Je Viktor Eržen * Marftx»nu - liska: LJad.sk>. tiskarn«, d. d. y Mariboru. predstaTlteli Josip OSlak t Mariboru. Najpodlejši jezuitizem proti grafičarjem Stavka grafičarjev v Ljubljani je v popolnem razmahu. Listi sicer izhajajo v omejenem obsegu in polni napak, kar potrjuje, da opravlja delo nekaj »z velikimi žrtvami kupljenih« elementov, kakor priznava »Jutro«. Med tem elementi so tudi takozva-ni »bodoči inteligenti«, ki padajo v hrbet grafični organizaciji, organizaciji, ki nosi velik socialni riziko za svoje članstvo in se v tej borbi bori, da ohrani to, kar si je v 67. letih obstoja priborila. Ti »kupljeni« elementi zbujajo ogorčenje med dijaško mladino in drugo umno inteligenco, ki najodločneje protestira proti sramoti, s katero se omadežuje ugled in morala dijaštva in inteligence. Če bivši tajnik nekdaj mogočne stranke snaži stroje in poizkuša tipkati, če se dijaki ponujajo v službo ali jo opravljajo, je to po obrtnem zakonu tudi kaznji-vo, ker se tiskarne ne nahajajo v položaju »vis maior«, ampak so same zakrivile, da ni prišlo do normalne obnovitve tarifne pogodbe. Pojasnili smo že vso zadevo. Toda, ker se javnosti hoče dopovedati, da je organizacija zakrivila stavko, oziroma nje vod-svo, moramo iznova pribiti nekaj dejstev, ki jih je »Jutro« zamolčalo, da bi zvrnilo krivdo na organizacijo. »Jutro« predvsem preklicuje, da bi bila stavka politična, kakor je trdilo izpočet-ka. To je razumljivo, ker je borba v tem Primeru popolnoma socialnega značaja in hoče le odbiti pripravljam napad na tarifno Pogodbo in socialno oškodovanje grafičnega delavstva. Na jako prefrigan način so pripravljali napad na tarifno pogodbo. Ker je letos, dne 30. junija potekla tarifna pogodba v dravski banovini, in da se ne obnovi, so pogajanja za obnovitev pogodbe delodajalski zastopniki »taktično sabotirali«. Organizacija je zahtevala obnovitev domače pogodbe vsaj za par let, zastopniki delodajalcev so se pa izgovarjali, da se mora skleniti pogodba za vso državo ali doma največ za eno leto. Organizacija soglaša z zahtevo po enotni tarifi, kolikor bi odgovarjala prilikam, čeprav je vedela, da obstoja tu namen, kako bi ob poteku enotne pogodbe pognali vse grafičarje v državi v stavko. To zahtevo so delodajalci neprestano Ponavljali. Sklenilo se je potem na pogajanjih, da se morajo pogajanja sklicati naj-kesneje 1. novembra ter končati do 1. decembra 1934 in s tem obnoviti pogodbeni odnošaji med podjetniško in delavsko organizacijo. Ta pogajanja se pa niso vršila. Organizacija je ponovno urgirala pogajanja Pa ni dobila niti odgovora, ki bi ga že takt sam zahteval. Temeljni vzrok gibanja je bil torej boj 1 za pogodbo, in ker tiskamarji, vsaj njih zastopniki, svoje prevzete dolžnosti niso izvršili, je prišlo do stavke. Značilno je, kako »Jutro« brani Narodno tiskarno. Dne 28. junija je imela organizacija zadnja pogajanja z zastopniki delodajalcev. Delodajalci so stali absolutno na stališču enoletne pogodbe. V soboto in v nedeljo delojadalci niso dali nobenega glasu. V nedeljo zvečer, to je, 30. junija, pa je bil osobju vstop v Narodno tiskarno k nočnemu delu zabranjen, čeprav je še veljala tarifna pogodba. Sedaj se izgovarjajo na »sabotiranje« in da je osobje odreklo nadurno delo ob takratnih treh praznikih. Z ozirom na položaj je delavstvo nadure res odreklo. Toda v tarifni pogodbi, ki je takrat še veljala, je določeno, da sme organizacija zabraniti nadure, če to zahtevajo zaposlitvene razmere: določeno je pa tudi, da se sporazumno z organizacijo delavcev nadure lahko opravljajo, če to zahteva nujni interes. Takega sporazuma Narodna tiskarna ni iskala. Narodna tiskarna je torej neopravičeno izprla delavstvo pred potekom pogodbe. 2e v pondeljek jo je bolela glava. Sporočila je, da delavstvo ni odpuščeno in da v torek lahko nastopi službo. Toda tudi v torek je bila tiskarna zaprta. Šele po daljšem čakanju je bilo osobje pozvano, da pride posameznik v pisarno ter podpiše osebno pogodbo izven organizacije. Ta zahteva je bila za organizirane in zavedne grafičarje tako nemoralna, da so jo odklonili. Sedaj se je Narodna tiskarna vrgla na lov stavkokazov. Madžari, Nemci, dijaki, inteligenca, vse bi ji prav došlo, da zlorni grafičarsko organizacijo. S stavkokazi, ki niso najboljše kvalitete, sklepa pogodbe na tri leta in jim plača po 70!) Din tedenske plače. Ob takih pogojih bi vstopilo tudi stavkujoče delavstvo rado zopet v delo. Ali jeza na organizacijo je prevelika, da bi- merodajne osebe mogle pokazati vsaj deset gramov več umevanja za pravične zahteve grafičnega delavstva. Motijo se namreč gospodje, da se da organizacija, ki ima ogromen socialni pomen, streti z navadno aroganco. Organizacija grafičarjev pri celotni akciji ni imela prav nobenega drugega namena, kakor da prepreči grozečo stavko, ki so jo pripravljali nekateri tiskamarji s svojim ravnanjem. Še na eno dejstvo opozarjamo. Z ravnanjem Narodne tiskarne se ne strinjajo vse tiskarne niti v Ljubljani, še manj v ostali | državi. Iz krogov Narodne tiskarne so po- I novno prihajale grožnje, da je tiskarna že pripravljena, da sprejme boj z organizacijo grafičarjev. To je organizacija sama vedela. Nočni pouk stavkokazov, pošiljanje ljudi v inozemstvo v svrho izvežbanja v grafični stroki, to je bilo znano. Vse to je pomenilo, da je tu potrebna posebna opreznost. In tako ni nič čudnega, če je bila organizacija previdna in če je firma ostentativno prva sama kršila tarifno pogodbo, in izzivala delavstvo in njega organizacijo, da je pri njej najprej nastala stavka. Iz navedenih podatkov je jasno razvidno, da zastopniki tiskarnarjev niso hoteli skleniti nove tarifne pogodbe in so se izgovarjali sedaj na predolgo dobo, sedaj na enotno tarifo, sedaj, da nimajo časa, da nimajo pooblastila in končno sploh niso hoteli izvršiti niti sklenjenih pogajanj, čemer bi bili v par mesecih lahko ustregli, če bi bili hoteli. O baronskih plačah ne bomo več govorili, ker je tako očitanje podlost. Pomožno delavstvo ima tudi po 60 do 120 Din na teden. Pomočniki imajo nekaj več, toda vzdržujejo z milijonskimi zneski nezaposlene, stare onemogle člane, podpirajo celo njih svojce. Vrše torej občo socialno dolžnost za velik krog svojih poklicnih tovarišev in tovarišic. Klika, ki se bori tu s tako vehemenco proti grafični organizaciji, se bori obenem proti ustanovi, ki je prokleta dolžnost gospodarstva in države, ne pa delavske strokovne organizacije. Bolj nazorno razvoja borbe skoraj ni mogoče prikazati in zadostuje to popolnoma. Gratičarji naj vztrajajo v svoji uslljcni borbi do zmage. Vsa poštena javnost pa mora že vendar biti prepričana, da je boj delavstva opravičen, ker ni bilo drugega izhoda. Izgovarjajo se nekateri delodajalci tudi, da so danes drugačne gospodarske razmere kakor so bile in je treba tarifo prilagoditi. Tudi to je neresnično: zakaj pogodba določa, da se smejo plače zvišati ali znižati, če se razmere izpremene. To se je že zgodilo. Nikakor pa naj ne mislijo gospodje, da bo delavstvo popustilo glede kratkih dopustov, se izreklo za podaljšanje delovnega časa, za odpravo praznikov, ali kaj podobnega. Ne! To ni mogoče! Tudi za delavce so danes drugačne razmere. Kaj bi še pisarili o zadevi. Jasno je, kakor na dlani, da se pogodbe ni hotelo skleniti, in je vsako zvračanje krivde na delavstvo in organizacijo, kakor tudi vodstvo stavke dobro premišljen izgovor, ki naj bi ga javnost jemala za resnico. In le vprašajte javnost! Ta Vam bo v brk povedala isto kakor mi. LJUDSKA TISKARNA MARIBOR r gr •* i-j , ' V i f? ' j- - afe. ' ,T :••• •/. . • ft ■ ■ ■• - v m : ^ & U • r?- F - : - '•-’ .-r S - 11 - 4 ■ ■ * m fv . — — ^ n{ioc.\ir .v?*; .r • ,i-: J, -. ; *: ' . • '....” ? >jV , ...: • v-M •• it- • iojii a;. Uiil.v.o. .v- i. .it .is v ?. j. »jiii ^MI(: ifi . .. *-. jnii;.* :»{-*» .-i t>. .isi0-1 j »••:o!i.\3TC|(. . „ . 110. .ioi! It'.: UIU ■: jiii l*» O . Iti on./in-.. jU>. i>t.;'ti , rii Bfibi ■ ji : i..j I - :. .Uo: •! o.II: j Jm/i m.iiit . /iy : !/ ,o:.:- i aHu .ti i. J.)L* u ",/> - ,i kIJaiiti '. i idj. n. j .y ji .* U q . t ••jI •*/ -v ■!. *- * ■ / ‘Ji. . : - . . - tl lA i.. O ‘ * b .*! * IJt / ^ ' .»viiJOj?')-] t>ff 1 i IiiJ J • > li !/*.- -! Jj . .) :<:i, . ;:J loi »j •: ti t ; o - :! i' .*i;v ■ , n, !!'!.. . JI .................................... .j-j . . t ' ' ort. '.r 1 ' ’ : ) - ,ii, . • A ;r i; /?. : v- i j ,-u ■ ■: -‘Ji ■ Ji;.' r. h ! iti *.’ I 1: i l .. jJv V .. lij j.il. i.i.i '(Ivu) Olj ,.i !'! ., ai .ti: b ..'T ’ ,1(i »:j'i (ji J ,.1! .‘J: . lili . I i.lall.l Ji. . ..t oi- J ■ * ■..<•• : /I .i. IJ iil J -• Oj <. X i iitii - U’ O -liiL .. h!.'-/ - bil o . Oi fj.ii’. ■boi-j-i Ai- .b / f * I <’• "i.j*r . • JiJ j. • ^ »J- i i 1> J r: -iJ;. . U : J (i! I i; ill l - 'b.-.Lu' b oi.ljbail , oi. ij i, i. I f I * J j. . i.l( WI. ij; ,v / - . w .1 j - (•'. /'. O T.JV *. -/'HJ-, t . .. li i l:f j f‘i» j . =•;)■ ,!I >il •' 'Kjč>!. >;y* , - U.iJ ‘C v.li il i ,-ii D... t;Lr iCiC; /J :b »tu I V’ \ : 'tq -‘J'1 )■ n . .. ,i... t h, > •) ••• ■ ^ > v . j.-: .ii i • i:: .i . , ubu/.i l i . ii ' . i 'a l - « i l - ! .i. J . : ) ■ ! ; x'i\, » o. , • 1} : , A !--*c • i ,.4 .. r • ...» .il/ i j»;?: .sl*, .li:. . , ; • ■«.. .. .-.j •. / *1 i 4 s: • . \ i.. .r .‘i # '• ./ ■) x ■ . ... i :••• t Si A'.,i : .i:,‘ t . ; - - ‘ * ->• J oi. • j .i . .-j j tJui/iK... ffi‘ i-■ 'i -J -1 .b,- / -U-JiJ. ti! 1 Ui . i' . 1 .1 i i l Al-'.'1' V ;>i i ii./! ■ iv i : ' if> 1 -sta »i tn* • 4 1 • ? i i;.j ; • • -tir:« A iHt« b il- a. - !■;, tlrsikiti: 'bv-lli : i/i ,Uv > J .: - .. :!ii' ii*j'il» ii Ji,:. r. 'iu:i i j’ I • i. t 'It i./J L ii. i- i.- i.! . !1' bilfO ‘jr O^.v.n i i iI /•; V : wv.- .. ... •.. .. . * . .. r ; ■ ! j. n . j j . j. /U >. l • . . ! . i i "! 3 . ; o , • i • '.i.' t ! a J ) i \ I i •i oi <• V I L ' I C >' 70r't^n (i ii ;> i -' H' ‘ t L * • i.,.. i! j j:» i. ' .1 i ‘A* iv - : u otu. ii b ' i . /! ■ . -i . I ;f-- i i (• ji •, i i 0‘ •Jii \W J Isi^.vi }>: ’ : i« i r- ■ ! i b r -i it ■si ■v*16 '