1|28 GOSPODAR jt20 Zaec. »Ze zopet zajec, kolikokrat smo že to slišali,« boste rekli. Počasi, prijatelji Seveda ste slišali, vendar pa je kljub temu vsako pomlad na tisoče in tisoče mladih jablan oglodanih, uničenih, da jim ni nobene pomoči. Ko bi mogli preceniti vso škodo, ki jo naredi ta »zverina« vsako zimo samo v Sloveniji, bi se ustrašili, take številke bi dobili. Poleg voluharjev ali krtice, ki je nemara še večja nadloga za našega sadjarja, moramo vendar zajca prištevati k največjim škodljivcem sadnega drevja. Zato ne bo odveč, ampak neobhodno potrebno je, da opozorimo naše sadjarje na to reč sedaj, ko se bliža čas, da bo dolgouha nadloga začela stikati po sadovnjakih. Sadnih škodljivcev se ubranimo na dva načina: ali jih pobijamo in uničuiemo karkoli jih dobimo in kakorkoli moremo, nli pa drevje zavarujemo, da ne morejo do njega. Zajec uživa posebno varstvo in zadene vsakogar, ki ni za to upravičen, huda kazen, ako ga pobija. Ne preostaja torej drugega nego da mu cabranitno dostop do drevesa. Sadno drevje zavarujemo na razne načine. Kdor ima večje nasade in lahko utrpi nekaj več stroškov, naj si kupi primerno gosto en meter visoko mrežo, ki jo razreže v kose po 40—50 cm široke. Te kose ovije potem okrog drevja in jih trdno spne, da se ne razklenejo. Na ta način ima drevje zavarovano zanesljivo in trajno najmanj za 10 let. Mrežo pustimo okrog debel tudi poleti, ker debel nič ne ovira v rasti. Mreža je iz tanke pocinkane žice. Seveda, v naših skromnih razmerah ne bo mnogo takih sadjarjev, ki bi na ta najboljši način branili svoje mlade nasade. Treba je torej seči po preprostejših sredstvih, kakršna ima kdo pač na razpolago v domačem gospodarstvu. Najnav^dnejši materijal v to svrho je slama. Ako je drevje zanesljivo dovolj na debelo in dovolj visoko zavito v slamo, je izvrstno zavarovano ne samo pred zaicem, ampak tudi pred zimo, ki nam včasih uniči najlepša drevesa, kakor smo se prepričali baš minulo zimo. Pripomniti pa moramo, da je zavijanje s slamo precej zamudno delo, zlast kjer je treba zavarovati večje število dreves, Ce pomislimo, dj je treba spomladi zopet odstraniti zavoje in da moramo to delo ponavljati pet do osem let vsako jesen in vsako pomlad, lahko izra-čunimo, da bi cenejše izhajali če bi kupili enkrat za vselej mrežo in bi imeli mir za vsa leta. Pa imamo še razna druga sredstva, ki se dajo s pridom uporabiti v naš nsmen. Koruznica je dobra, samo tesno in na gosto jo je treba privezati k deblu, da zajec nikjer ne more z gobcem do njega. V skrajnem slučaju se da narediti ograja iz vejevja, trnja in raznega drugega materijala, ki ga nasekamo v grmovju. V krajih, kjer sekajo in belijo spomladi smreke, denejo na stran potrebno množino do 1.50 m dolgih kosov smrekove kože (čreslo), ki jo posuše in v jeseni z njo obdajo posamazna debla in z žico pritrdijo. Kjer so žage, dobimo prav po ceni obrezkov od desk (ža-manje), iz katerih se narede s pomočjo žice lične ograjice, ki so več let za rabo, ako se spomladi vzamejo od drevja in shranijo na suhem do druge jeseni. Ponekod odvračajo zajca tudi z raznimi m a ž a m i. Poudarjati pa moramo, da je menda ni maže, ki bi popolnoma zanesljivo zadržala glodavca. Naisibo maža kakršnakoli, sčasoma jo spere dež, duh se izgubi in če ne prej, na pomlad ne učinkuje več. Pomisliti je pa tudi, da ne smemo mazati debel s čemer bi bilo, ker tnlada koža je občutljiva in drevo lahko na ta način samo poškodujemo. Zbral A. Jamnik, dipl. agr. Samopomoč pri poman kamu krme. (Konec.) Divji kostanj je prav dobro konjsko krmilo, ki ga pa tudi druge živali ne /i-metujejo. Vsebuje veliko škroba, tolšče in razmeroma tudi beljakovin. Posušenega moremo primerjati z vrednostjo ovsa, kuhan pa zaleže trikrat toliko kot pesa. Surov je grenak, kuhan pa prijeten, žival ga bolje izkoristi Svež (zlasti če je na kunu), prav hitro plesni in se sploh tako pokvari, da je za krmo lahko nevaren, zato ga je sušiti na zraku ali v peči. Na splošno je kostanj za krmo uporaben svež (med re-zanico) ali posušen, stoičen ali zmlet, kuhan ali pražen, olupljen ali neolupljen. Konjem dajemo svežega do 5 kg na dan. Deluje istočasno proti glistavosti. Govedu ga pokladamo 5 do 10 kg na dan. Pričenjamo z manjšimi količinami in jih stop-nujerr.o od dne do dne. Ako krmimo svežega, mu je treba prej odvzeti grenkobo s tem, da ga vsaj grobo zdrobimo in potem kuhamo aH pa vsaj daljši čas namakamo (po možnosti v tekoči) vodi. Prašičem pokladamo kuhanega med drugo krmo in vodo, v kateri se je kuhal, seveda odlijemo, ker je grenka. Kostanj, ki ga v svrho večje sigurnosti proti pokvari sušimo, je pred uborsbo olupiti (gre razmeroma lahko) in v svrho razgrenitve 2 do 3 dni namakati v vodi. Lupina nima skoraj nobene hranilne vrednosti. V Turčiji je krmljenje koni z divjim kostanjem sploh v navadi. V Nemčiji so svoj čas mešali zmlet kostanj s sladkorno melaso za pridobivanje melar,-nega krmila »Klimax«. Želod je istotako radi obilnfli prebavljivih hranilnih snovi prav dobro krmilo. Uporablja se olupljen (oluščen). Vsebuje tudi precej čreslovine (6—8 odst.). Rad plesni kakor divji kostanj, zato ga je sušiti kakor le-tega Je precej močno zaporčen, pred uporabo mu je treba odvzeti čreslo- vino, kar dosežemo s tem, ko ga 2 do 3 dni namakamo v mehki tekoči vodi, ako ni te, pa je treba vodo do desetkrat obnoviti. Zaradi zaporčnosti ga je pokladati z drugo mehko (parjeno), želeno ali kisnno krmo, najraje pa kuhanega. V prvi vrsti ga dajemo prašičem, in sicer svežega 1 do 1 in pol kg, posušenega pa pol do 1 kg na glavo in dan. Brejim svinjam ga je dajati po previdnosti. Z uspehem ga pokladamo tudi ovcam in kozam po pol do tričetrt kg svežega na dan. Pražen in zdrobljen deluje pri le-teh proti blerliča-vosti. Govedi (pitani) ga dajemo suhega, in sicer dnevno po 2—3 kg, obenem z veliko pese, repe in druge mehke krme, da živali ne trpijo radi zaprtja. Mlečne krave smejo dobiti dnevno do 2 kg kuhanega in razgrenjenega želoda. Konje privadimo nanj polagoma. Povprečno jim ga pokladamo dnevno svežega do 4 in pol pilo-grama, posušenega pa di in pol do 3 kg na glavo. V nadaljnjem navedem nekaj kuplvnih krmil, ki prihajajo ob sedanjem pomanjkanju zlasti v postov: Oljnate tropine (preše ali prešanje) štejemo za močno krmilo. Pokladati ,'ih je zmlete ali zdrobljene tako, da rezanico omočimo in tropine med njo pomešamo. Všeč so vsi živini ter so zelo izdatne. Vsebujejo zelo veliko rastlinskih beljakovin in razmeroma precej tolšče. Spočetka iih pokladamo v manjši meri, potem pa obrok vsak teden zvišujemo. Teletom jih dajemo in sicer takim pod 1 letom po četrt do pol kg, teletom nad 1 letom od pol do 1 kg na glavo in dan, kravam v početku po pol kg, po enem tednu pa že 1 do 1 in pol kg. Posebno ugodno vplivajo tropine tudi na mlečnost živali in na tolščobnost mleka. Pri nas so najbolj poznane: orehove, sezanove in lanene tropine. Slednjih bo pri nas pač največ v prometu. Oljne tropine so več kot še enkrat toliko vredne kot otrobi, vsebujejo do dva in pol krat toliko beljakovin in tolšče kot oves ali koruza, ter do dvakrat toliko krmilne vrednosti kot pšenični ali rženi otrobi in trikrat toliko kot dobro seno. Otrobi so z ozirom na krmilno vrednost mnogo slabejši kot oljnate tropine, in se mi zdi, da je njihova cena pri nas previsoka, kar izvira posebno iz dejstva, ker so prevozni tarifi zanje previsoki. Le pre-pogostokrat pa se degaja, da otrobi niti niso pristni, ampak so jim primešane razne stvari, posebno zmlete riževe mekine, ki nimajo skoraj nikake krmilne vr^r> Spričo tega bo oni, ki ima denar, krmil z oljnatimi tropinami bolje, bolje in uspešneje kakor pa z otrobi. Sladne kali so tudi dobro krmilo posebno za mlečno živino. V poštev prihajajo v prvi vrsti le za tiste kraje, ki ležijo v bližini večjih pivovarn. Ribjo moko pridobivajo s sušenjem in mletjem ribjega mesa, ki so mu prej odvzeli tolščo. Najpomembnejša njena sesta- 71 vina so živalske beljakovine. Perutninar in prašiči so vsejedci in zato ribjo moko po-kladamo le tem, da v krmi dobijo zadosti živalskih beljakovin, kajti v žitu, tropinah in drugih krmilih dobivajo samo rastlinske beljakovine. Ribja moka je izvrstno močno krmilo. Mladi pujski naj bi je pred dovi-šenim drugim mesecem ne dobivali, nato se jim jo daje po 3 dkg dnevno. Spočetka živali ribje moke morda ne jedo rade, ko pa se nanjo nekoliko privadijo, jo žro zelo slastno in je smejo dobivati pujski končno do 10 dkg na dan. Do končanega 5. meseca se končno ta količina lahko poviša na 25 dkg ali četrt kg dnevno. S tem časom plemenskim živalim lahko polagoma prenehamo pokladati ribjo moko, pitancem pa jo dajemo do konca 7. meseca, ako se jim odtlej daje z drugo krmo zadosti beljakovin. Ako tega ni, tedaj pokladanje ribje moke nadaljujemo. Brejim svinjam in mrja-scem jo pokladamo po 25 do 30 dkg na dan. Pri kokoših pospešuje mesnost. Tem dajemo dnevno do 1 in pol dkg ribje moke pomešano z drugo pičo. Ribja moka je precej slana, zato pospešuje ješčnost. Klajno apno služi v prvi vrsti za učvr-ščavanje kosti, zato je predvsem potrebno mladi živini sploh, tam pa, kjer je v krrri premalo apna, je potrebno tudi odrasli živini. V slabih prehranjevalnih razmerah, v kakršnih smo pač sedaj, bo reja živine težavna. Zato živini ni daiati klajnega apna «amo kot nekako zdravilo, nego ga je pokladati redno. Malim živalim ga dajemo oo eno malo žlico, velikim pa po eno veliko žlico na glavo in dan. V. Kuret: Važna ce a v kleti trgatvi Zelo važna kletarska dela, od katerih , Je odvisna kakovost in stanovitnost vina, bo prva dela v kleti pred in med trgatvijo. Ta dela so: priprava kleti, orod;a in posode ter odbira gnilega grozdja od zdravega, posebno letos, ko je radi deževnih dni ponekod začelo grozdje pokati in tudi gniti. Pri pripravi kleti je glavni pogoj dobrega kletarstva snažnost, kajti nečis'a klet, nečisto orodje in posoda vsebujejo mnogo kali plesni in bolezni, ki, ako pridejo v mošt, vplivajo slabo na novo vino. Klet bi se morala vsaj dvakrat vsako leto pobeliti in sicer najkasneje drugič koncem avgusta. Vso malo posodo, lege za sode in vse lesene dele orodja je treba dobro očistiti s ščetjo in vodo, kateri smo dodali nekaj sode (luga). Železni deli orodia kak« mlinov, stiskalnic itd. se morajo očistiti rje in se namazati z belo, čisto vazellno brez duha ali pa s parafinom. To pa vsled tega, da ne pride železo v dotik z moštom, ker bi sicer v tem slučaju postalo vino črno. Ravno tako moramo paziti na to, da so kadi in sodi popolnoma čisti na zunaj in znotraj ter brez vsakega duha. Ako smo prisiljeni rabiti nove sode ali kadi, jih moramo poprej oviniti: Ker vsebuje les novih sodov razne snovi, kakor čreslovino, lesena barvila, ki so lahko raztopljive v vodi in v alkoholu, ki bi, če pridejo v mošt, po- vzročile zarjavenje in počrnenje vina in mu dala slab okus, moramo te sode prej s kropom izlužiti: Na vsakih 100 litrov vsebine soda vporabimo 201 vroče vode, v kateri smo raztopili 40 dkg sode. Vročo vodo vlijemo v sod, zabijemo čep in kotalimo sod, da para vroče vode prodre v vse luknjice lesa in izluži lesene snovi. Še gorko vodo izlijemo iz seda, ki izteče umazano črna. To ponavljamo dva- do trikrat, dokler končno ne izteče iz soda popolnoma čista voda brez okusa. Voda. katero izpustimo iz soda, mora biti še gorka, ker bi sicer les, ako bi se voda ohladila, zopet vsesal vse lesene snovi iz vode. Nato iz-plaknemo sod s čistOj vročo vodo, da izlu-žimo sodo, nato pa izmijemo sod z mrzlo čisto vodo. Rod obrnemo na veho, ga pustimo, da voda odteče in da se sod osuši. Nato ga ovinimo s tem, da ga izplakneino s 10—15 1 slabšega, zdravega vina ali pa močnega, zdravega petijota. Tak sod porabimo le za vrenje mošta, ne za boljša, starejša vina. Ravno tako postopamo s sodom, ki ima duh po zatohlem. Ako je pa sod poln plesni, moramo najprej ostrgati v notranjosti soda raz dog sivo navlako plesni, nafo ga izlužimo kakor nov sod. Ko je izlužen in že malo suh, ga zažveplamo in sicer vporabimo dva mala azbestra trakova za 5 hI vsebine. Po r>— 6 dneh sod odpremo, izplaknemo z gorko vodo in ga pustimo, da se osuši. Sod zažveplamo, da uničimo še ostale kali plesnobe. Če se pa plesnoba v sodu globoko zajedla v les, tedaj moramo doge ostrgati do zdravega lesa, ga nato izlužiti in zažveplati. Sod. v katerem ie bilo zarjavelo (iztegnjeno) vino, popravimo, da ga izlužimo kakor nov sod in ga po izlužitvl zažveplamo kakor plesnive sode. Ravno tako ravnamo s posodo, v kateri je bilo cikas'o vino, samo da v tem slučaju sod močneje zažveplamo. Popolnoma cikaste in plesnive sede ej tefko popraviti in naj bi se radi tesra no rabili. Že rabl'ene, zdrave sede, ako nimajo preveč nesnage v sebi, pripravimo, ako jih večkrat preplaknemo z mrzlo vodo. Če imajo precej nesnage v sebi, mo- Varu'mo navade naših očetov! Oni niso bili nikdar brez »ALGE«, znati so ceniti vrednost »ALGE«, znali so preprečiti mnoga težja obolenja, ker so v vseh slučajih prehtaienja — influenca, hripa _ posebno, če je imel kak član družine malo vižjo temperaturo (vročico), bolniku malo nadrgnili nogi, roki, vrat, prša in hrbet z »Algo«, lier Jim ie bilo znano, da bo poslal zopet svež, ko lažje dihal in, kar je glavno, vročina bo takoj popustila in nastopilo lahno, prijetno •panje. Poizkusite tudi VI vsa) enkrat »Algo« In postala Vam bo nafbol)!« prijateljica skozi vse življenje. V vseh lekarnah in drogerijah t steklenica s točnim navodilom Din 16'—; kjer je ni dobiti, naročite jo po požti na naslov: LABORATORIJ »ALGA«, SUŠAK 45. 4 steklenice Din 77-—, 8 steklenic Din 131'—, 25 steklenic Din 320-—, ramo najprt) to nesnago odstrgati z ostro ščetko in nato sod izplakniti z gorko vodo Zelo važno je, da odberemo zdravo grozdje od gnilega. Gnilo grozdje ima na sebi kali bolezni zarjavenja in vlačljivosti (voljnosti) vina. Vsled tega moramo grozdje odbirati. Saj se da tudi iz gnilega grozdja napraviti dobro in stanovitno vino. Gnilo grozdje se takoj in ne premočno iz! preša; mošt se vlije v močno zažveplan sod in sicer dvakrat. Najprej se zažvepla sod od 2 hI z enim žvcplanim trakom. Sod napolnimo z moštom do polovice, ga začepi. mo i ndobro povaljamo. Nato ga odcepimo ponovno zažveplamo, vlijemo ostali del mošta, začepimo sod in povaljamo. Po 48 urah se bo mošt izčistil; nato ga pretočimo skozi pipo in močno prezračimo ter prelijemo v drug sod. Ta mošt ne bo vrel, ker je žveplo uničilo vse sabe kali bolezni in tudi vsebne glivice (drože). Zavoljo tega se mu doda 3—41 kipečega mošta. Letos se priporoča zažveplati tudi mošt iz zdravega grozdja, ki je bil v dotiki z gnilim grozdjem in ima tudi kali bolezni v sebi. Sod zažveplamo manj močno, kakor pri gnilem grozdju, po pol traku na 1 hI in sicer predno vlijemo mošt vanj. Tudi v tem slučaju bo žveplo zamorilo slabe kali bolezni, vrelne glivice pa le omamilo. Mošt bo začel malo kasneje kipeti, bo boljše prevrel, se prej očistil in dal boliše in bolj stanovitno vino kakor nezažveplani mošt. Da nam mošt dobro prevre, mora imeti klet za časa vrenia dovolj visoko in stalno toploto. Najboljša toplota je 16 do 18° C. Če je klet mrzla, se io mora ogreti in s tem pospešiti vrenie. Slabo prevreio, nezežveplano vino je podloženo raznim na-pakan in boleznim. Občme "m naklade na žgan e. Da ne bo nesporazuma — pristavljam takoj, da se pod nazivom žganje razume seveda tudi špirit. Oblastni odbor je poslal vsem županstvom okrožnico z dne 4. oktobra 1928, št. 21.717, v kateri jim je dal obširna in temeljita navodila, kako naj sestavljajo občinske proračune in kakšno davščine naj sklepajo. — Opozarjam, da bo radi važnosti priobčsna ta okrožnica v 10, (oktoberski) številki -.Samouprave ki izide še ta teden. Ker je okrožnica važna za vso javnost, naj jo prebere vsak občan. V tej okrožnici priporoča ljubljanski oblastni odbor vsem občinam, da naj vse brez izjeme sklenejo vsaj naklade na žgane opojne pijače zlasti na špirit v enakih — v okrožnici navedenih višinah, ker se s tem prepreči vtihotapljanje pijač iz ene v drugo občino, ki pobira morda nižje naklade ali pa jih niti ne pobira. Mislim, da za občine ne more biti koristnejšega sklepa občinskih odborov nego ta, da slede pozivu oblastnega odbora in sklenejo naklade na žgane opojne pijače v dušno in telesno korist občanov povsod, kjer jih še nimajo uvedenih, a naj jih sklenejo povsod tudi v enakih višinah. Naj ne bo občine, ki bi ne imela uvedenih teh nakladi Tu ne pomagajo nobeni izgovori na krajevne razmere — razen, če je v ne- katerih občinah več sšnopsarjev« nego v drugih. V takih primerih pa je tudi edino pravilno, da ljubitelji žganja več prispevajo v splošno korist celokupne občino. V kakšnih višinah naj se sklenejo naklade, je navedeno v okrožnici oblastnega odbora. — Še podrobnejša navodila pa dobi vsak lahko v knjigi »Alkoholno vprašanje«, ki bodi iznova toplo priporočena. _____Fr. K-n. Pobiranje občinskih koniumnih davščin. Ob največji odpor zadevajo najbolj opravičene občinske naklade na žganje in špirit in doklada k drž. trošarini na vino, vinski mošt in petijot. Točilci pijač in gv>-6tilničarske zadruge nalegujejo oblastva s svojimi pritožbami in vlogami. Gostilničar-ske zadruge za vlaganje pritožb sicer niti niso poklicane, ker sme izpodbijati davščine le tisti, ki jih plačuje, torej Ie fizična oseba. — Najbolj pa je zadnji čas na površju vprašanje, s katerim dnem smejo občine pričeti s pobiranjem te vrste davščin na užitninske predmete. Mislim, da I o koristno za širšo javnost, če priobči nekaj vrst o tem tudi »Domoljub«. Občina je glede dohodkov navezana na svoj proračun. Obsebi umljivo mora računati s proračunjenimi dohodki celega leta. Iz tega izhaja, da je upravičena prejemati tudi dohodke od vseh konsumnih davščin od prvega pa do zadnjega dneva v letu, najsi se postavijo točilci pijač ali gostilniške zadruge stokrat na glavo. Kaj pa, če proračun iz kakršnegakoli razloga ne more biti pravočasno rešen, ampak se zavleče rešitev brez krivde občine morda za pol leta? To bo kaj lahko mogoče pri proračunih, ki se bodo morali pošiljati v Belgrad. Ali naj tedaj izgubi občina dohodke za pol leta? — Načelo je res to, dn naj se pobirajo konsumne (trošarinske) doklade tako, da bodo mogli točilci pijač pravočasno regulirati cene. Drugega zakonskega določila ni, ker je prejšnji državni zakon o užitnini v naši državi odpravljen. 1 Toda ker občine o vseh davščinah javno sklepa jo in jih javno razglašajo, se ne more noben točilec izgovarjati, da ni vedel p nje in da ni dolžan plačati jih prej, nego je davščina oblastveno odobrena. Zato smatram vsako pritožbo v tej zadevi za neopra- | viceno, pa naj odloči bodisi upravno so-disče drugače, kolikorkrat hoče. Sicer sma- i tram vse pritožbe zoper kosumne davščine na pijače za preprosto nagajivost in sem prav trdno prepričan, da ne bo nobeni ugodeno. Konsument, ki edini plačuje te davnine, se ne pritožuje. Cemu naj se pritoke točilec, ki ima običajno le dobiček od njih? _ Občine pa imajo pravico zahtevati, da dobe neokrnjene dohodke za celo leto od 1. januarja do 31. decembra. _______ Fr. K-n. n Išče 8e. Dne 29. maja 1917 je umrl v mestt« »veliš. Mich. Zed. drž. S. Amerike naš državljan ,anc Kinkelor — Kinkela iz Breške vasi. Išče se njegova vdova. Naproša se vsakdo, ki kaj ve o po-kojnilni ali njegovi vdovi, da to takoj javi izse-Ijenlškemu komigarijatu v Zagrebu, pozivaje se na številko 8458 ex 1928. - Izseljeniškl nadzornik v Ljubljani, dne 15. oktobra 1928. ZaKai pusti navadno milo vedno osranefe nesnage v perilu? Del nesnage v perilu je masten, ter se vsled lega ne more izprati z navadnim milom — kakor mastni madež — temveč ostane kot rumenkasto-sivi ostanek nesnage v perilu ter se da — ravno tako kakor mastni madež — razkrojiti samo kemičnim potom. V to svrho izdelujemo Benzit-Nad-milo, ki odstranjuje mastne madeže, najmanjšo in največjo nesnago in ostanek nesnage, ki ostane v vlaknih tkanine, na kemičen način. V bodoče perite z Benzit-Nadmilom! To milo ima dosedaj neznano čistilno moč — in varuje perilo I l zavof Denzfi 5 dinarjev. Denzit Nadmfio WmWW ¥ z dvojnim tičinkoi i Tvornice Zlaforog, Maribor Rszno manufaktumo blago za jesen in zimo kupite najcene,e v trgovini Anton Savnik. ŠKof