Gl ASILO Stev. 35 — Letnik IV. PTUJ, 7. sept. 1951 Cena din 5 PoStnlna pïaCana v eotovîn< Uredništvo In uprava Ptuj. MLO. 11 uadstrwpje — Telefon 4tev. 156 — Čekovni račun pri Narodni banki Ptuj 4tev. ^43-90322-0 — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni ured- lik Vrabl Jože — Rokopisov ne vračamo — Meeečna naročnina od 1. maja 1951 dalje 20 din. celoletna naročnina 208 dia. Naročniki, ki eo plačali din 156.— la celo l«to. doplačajo din 52.—— Tiska Mariborska tiskarna- Nad petindvajsettisoč državljanov si je že ogledalo II. ptujsko gospodarsko razstavo Î4 od nedelje 2. septembra t. 1. Je Ptujj, II, okrajno gospodarsko razstavo pri- vatno središče, v katerem se dnevno ^elca tisočglava množica iz ptujskega '^raja ter iz bližnjih in oddaljenih kra_ Slovenje, Hrvatske ter drugih re- "«iubllk. y Razstavljeni predmeti eo na ogled vsakomur, ki se zanima za gospodarski, Apolitični in kulturni razvoj zadnjih ' dveh let v ptujskem okraju. Številno ' jaffitavno osobje z razstavnim odborom ' jia ¿elu, ki mu predseduje tov. Ogore- ' lec Mirko, je dnevno pripravljeno po- ' magati dobrodošlim gostom, da bi jim ' ostal Ptuj z razstavo v najlepšem spo- ' ¡ninu. Številni avtomobili in avtobusi pred razstaviščem kažejo, da so pri- ! speli gosti od blizu in daleč. Med njl- ' mi so tudi najmodernejša vozila naših (iržavljanov, ki so prišli iz inozemstva na obisk k svojcem. Na ptujskem ko- lodvoru in avtobusni postaji vstopa ia Izstopa dnevno veliko število potnikof vseh starosti. Okna na vlakih v smeri Ptuj—Ormož in Ptuj—Maribor so stalno роШ potnikov, ki jih opozarjajo na raistavo plakati, plapolajoče zastave in moćni zvoki godbe iz številnih zvočni- kov. Ta živahnost bo trajala ie teden dfli zaradi podaljšanja razstave do gept&mbra 1951. Razstavo je v nedeljo 2. septembrm t. 1. ob 9. uri olvoril predsednik OLÓ ^tov. Petrovič Janez po kratkem po- ! zdravnem nagovoru. Predstavniki vlade in CKKPS: glavni direktor tekstilna industrije Slovenije tov. Bole, direktor Radia Slovenije tov. Bratko, član CK KPS tov. Goršič, publicist tov. Kozak, predsednik RZKZ tov. Kimelj, direk- tor glavne uprave za kmetijstvo LRS lOV. Simonič, glavni direktor za indu- strijo in obrt tov. Stopar ter predstav- lja okrajev Čakovec in Varaždin ka- tudi drugih окгајел' v Sloveniji so p v spremstATu lokalnih, upravnih, go- spodarskih in političnih predstavnikov ¡ogledali prvi razstavo. Prvi dan — nad 14.000 obisko- valcev Prvi dan razstave, v nedeljo, 2. sep- tembra si je ogledalo razstavo nad 14.000 obiskovalcev, do srede pa 19.000 Glede na njihovo mnenje je treba poudariti, da se ta razstava odlikuje od prejšnje po tem, da je z njo prido- bila »Mladika« po 6 letih zunanje "ге- jeno lice da je z njo pridobila šola ve- liko dvorišče in da je Ptuj še bolj za- slovel po vsej Sloveniji in ostalih re- publikah kot mesto z dragocenimi zgo- dovinskimi in gospodarskimi bogastvi. Notranji in zunanji del razstava predstavljata vidnejši del vsega :ospo- darskopolitičnega in kulturnega ustvar« janja v ptujskem okraju. Kmetijstvo, Vrtnarstvo, vinogradništvo in živinore- ja je v glavnem prikazana na dvorišču, obrtništvo, industrija, kletarstvo šol- stvo, ljudska prosveta in organizacija pa v zgradbi. . V zunanjem obsegu razstave eo na- ^li svoje mesto tudi kulturni, trgovski In gostinski del. Temeljit ogled traja vec ur Najbližji vhodu na razstavo je velik prostor — telovadnica — z razstavlje- ^pii poljskimi, sadjarskimi, vrtnarski- 'ni, cvetUčarskimi, perutninarskimi, če. '^elarskimi in mlekarskimi pridelki. Mestna ekonomija, Kmetijsko gospo- darstvo Etornava in Vrtnarstvo Hr'^^tov Minčo dajejo na razstavišču z razsta- ^tvijo številnih kvalitetnih pridelkov 'čebula, paprika, zelje, cvetača, para- •^Ižniki, pesa itd.) močan poudarek ¡'rednosti vrtnarstva. KDZ 0.sojnik pri- '^azuje v 88 zabojih lepe in okusne •breskve, ki so predmet splošne pozor- ^psti, kar se vidi tudi po številnih kup_ pri paviljonu na dvorišču, čebelarji fo razstavili čebelarske naprave, pa Uidi literaturo o razvoju čebelarstva. V ^^m prostoru in v večini ostalih az- prostorov ne opažamo razstav- Ijalcev, ki bi poudarili pred desettisoči obiskovalcev važnosti literature, kot so znali ra\'Tio čebelarji. Mlekarna Ptuj je na tej razstavi postavila s svoj- stvenim načinom reklame. Slikovito je Prikazala razliko med starimi in no- ^imi hlevi ter med slabimi in cl ' -'imi J^lekaricami. Kot uspeh dobrega mle- '^arstva prikazuje okusno pakirano aj- rnaslo. Z razliko od ©stalih razstav- Oalcev daje poudarek tudi prodajalki i^^elkov svojega TX)d-'etja. V sicer? - i- ^^ obliki (fotografije) so poudarila važ. Jost človeka v produkciji tudi rv-djetja ¡.erutnina > "jsko gosîKDdarstvo Domava in vrtnar- ^t^o Hristov Minčo ter čebelarji. 'Jgod- p v^jno in informativno priliko so i^.^sbili z razstavo veterinarji pri OLO. ^^ so med redkimi razstavi j alci, ki so r^ potrudili z izdelavo grafikonov za l^nazoritev svoje dejavnosti in njenega ^"^iiika Kmetovalci si resno ogledujejo ^^^Pomočke za zdravljenje kihavosti piščancev, serume in ostala razpoložlji- va zdravila. Veliko pozornost zbujajo grafikoni glede borbe proti rvinjsld rdečici, steklini in svinjski ohromelosti. Nadvse zanimiva je konstatacija, da )e poginilo leta 1948 ob nezadostnem cep» ljenju proti svinjski rdečici v okraju 5800 svinj, dočim je letos poginilo v mesecih le 186 svinj. Cepljenih proti tej bolezni je bilo letos nad 40.000 svinj. Enako zanimiv je uspeh borbe proti pasji steklini. Leta 1948 je bilo ceplje- nih le 3600 psov. Takrat je bilo precej primerov stekline pri govedi, svinjah, psih in mačkah, dočim je pojav stekli- ne letos z rednim cepljenjem vseh psov v celoti zatrt. Ohromelost svinj je .a- htevala leta 1949 dva tisoč poginov, do- čim je s cepljenjem letos ta bolezen za- trta. Zraven komentarja je na og"*^' še več slik o glistavosti goveje živine in konj ter o načinu tovrstne okužitve in zdravljenja. Glede na ta primer se močno čuti pri ostalih razstavljalcih pomanjkanje pisanih ali osebnih ko- mentatorjev. To pomanjkljivost je raz- stavni odbor takoj v glavnem odpravil. iVIreža kmetijskih zadrug. Največji grafikon v tem oddelku ima razstavljena Okrajna zveza kmetij; !ah zadrug, ki je z njim ponazorila : režo KZ v ptujskem okraju, Na njem je razločno razvidno in lahko dojemljivo, katere KZ imajo kreditni, živinorejski, poljedelski odsek, delavnice .n drugo Med Središčem in Sikolami, Zetaiami in Trnovsko vasjo. Vurberkom in Tur- skim vrhom ter med Stopercami in Juršinci so KZ, ki že več let vršijo svoje naloge. KDZ razstavljajo v zgradbi in na dvorišču Gospodarsko moč in sposobnost ^'DZ v okraju ponazarjajo razne količine žitaric in raznovrstnega lepega krom- pirja, ki ga razstavljata KZD Sobetinci in Trniče ter ekonomija TAM Starše. Med vinogradniškimi zadruf?ami je za- stopana v tem oddelku kot razstavlja- lec vinogradniška zadruga Dravinjski vrh s posrečeno ponazoritvijo lenega nasada in s količino letošnjega pridelka grozdja. Vidnejše ponazoritve moderni- ziranja vinogradništva in sadjarstva ter gospodarstva KDZ je mogoče vide- ti na dvoriščnem delu razstavišča. Med starejšimi obiskovalci je .ogoče slišati pogovore o zastopanju sadjar- .stva na svoječasnih ptujskih razstavah. Takrat so bili celi oddelki polni razno- vrstnega ranega in poznega, industrij- skega in izvoznega sadja. Sedanja raz- stava ne prikriva dejstva, da je sadjar- st\'o v ptujskem okraju večinoma uni- čil kapar kljub škropljenju v par letih. To pomeni za ptujski okraj isprecen- ijivo škodo. Na dvorišču prikazano uni- čeno sadno drevo nazorno potrjuje to dejstvo. V sredini tega oddelka in zunaj pred zgradbo razstavljata vrtnarja Majce- novič in Vauda. Slednji je pred zgrad- bo napravil okusni elipsasti cvetlični gredi V oddelku razstavljata šjpke, vence ter cvetice v loncih. Žvepleni iz- delki, odkupljena divjačina in prikazan način eksportiranja perutnine in jajc predstavlja ostalo vsebino tega oddelka. Vinska poskušnja vabi V pritličju razstavljajo v treh od- delkih še podjetja Slovenija-vino uj, Vino-sadje Ptuj, Državno posestvo Pod- lehnik in Zavrč ter Vinarska zadruga Ormož. Slednji imajo tudi 'ins>o poskušnjo. V svojem oddelku prikazu- je eksportno podjetje »Slovenija-vino« način kleten j a in exporta vin ter ->ve laboratorijske pripomočke in kletne naprave za filtriranje vin, polnj^je buteljk ter tekoči trak za napolnjene ziiboje s steklenicami. V slikah je pri- kazan celotni delovni proces med kle- tenjem In eksportom vin v inozemstvo. Podjetje »Vino-sadje« Ptuj ima svoj oddelek urejen v obliki vinske kleti 8 13 etolitrskimi sodčki in s kladiščem za buteljke ter laboratorijem. Prav za- nimive so razstavljene velike buteljke z vsebino Po 40 litrov muškata. Pouda- rek važnosti kulturne postrežbe pri po- skušnji vin dajejo enako oblečene na meščenke podjetja Zlata, Silva, Ani in Tonka. Labomtorij je oddeljen cd kleti s stelileno stetio in je močneje osvetljen kot klet, kar vzbuja.posebno pozornost. V oddelku, kjer razstavljajo: Držav- no posestvo Podlehnik, Zavrč, Vinar^^ka zadruga Ormož in Vino-sadje Ptuj, so na steni večje slike in motivi iz Ha- loz, ki poudarjajo lepoto haloških vi- nogradnih hribčkov in marljivost vino- gradnikov, ki svojevrstno oblikujejo ta lepi in dragoceni del naše domovine. Obrt in industrija Prvo in dugo nadstropje Mladike sta posvečena obrti, industriji, šolstvu, ljudski prosveti in organizacijam. Najvažnejši so vsekakor oddelki, v katerih je ponazorena obrtna dejav- nost, ki zavzema tudi največji del pro- stora. Med to pa zopet zavzema najvid- nejše mesto obrtna prc-delava lesa ш v tej mizarji. Večje število teh je raz- stavilo več kompletnih spalnic, katerih kvaliteto bi lahko razvrstili v kakšne tri kategorije: i^vprečno lepe izdelke mojstrov Vidoviča iz Ptuja, Sabeder í'ranca iz Nove vasi. Krajevne obrtne delavnice v Lovrencu, Marinič Vlada iz Sp. Hajdine, zelo lepe izdelke (spalnica) mojstra Podgorelec Draga iz Lešnice, ki naj bi predstavljal srednjo kategori- jo ter končno dovršeno lepo spalnico, ki so jo izdelali v Mestnih obrtnih de- lavnicah v Ptuju (orehova korenina), Id je po mnenju večine obiskovalcev najlepši obrtni izdelek na razstavi. Precej prostora so zavzeli tapetniki, ki so razstavili nekaj kaučev, divanov, naslonjačev in drugega, povprečno ena- ke kvalitete in okusnosti izdelave. Posebno pozornost je vzbujala in to zaslužila razstava ptujske »Pletarne«, ki je zavzela en celoten oddelek. V njem je razstavila vse, že znane, vrhunsko kvalitetne izdelke: otroške košare, pekovske koše, košarice za kruh, pletene stole, stojala za cvetje, kauč s pletenim okvirjem, copate, ko- šare za perilo, opletene steklenice, pot- ne košare, odlično izdelane, s svetlo svilo tapecirane kasete, rogozove teka- če ter druge izdelke. »Pletarni«, ki je slavila letos 30-letnico obstoja in dela, razstavljeni izdelki potrjujejo renome solidnega zadružnega podjetja in ino- zemskega dobavitelja. Glede na les, kot surovino za izdelke, je treba omeniti še sodarje, med njimi Marčec Andreja in Trstenjak Feliksa iz Središča; kolarje: Sagadin Ivana, Soštarič Jožeta, oba iz Ptuja ter kolar- sko delavnico Mestnih obrtnih podje- tij v Ormožu, ki so vsi razstavili ročne vozičke, nadalje Slavinec Antona iz Oreš j a, ki se okvar j a z mozaikom, s pomočjo katerega ustvarja razne slike. Razstavil je mozaike, ki predstavljajo Prešerna, Zupančiča, ljubljanski nebo- tičnik, ptujski grad in druge. Struci Simon, lesorezbar, je razstavil lepo ptič- jo kletko ter v istem oddelku še .-"odar- ja Kočevar Franc iz Obrežja in Cvetko J iz Brstja drobne sodarske izdelke. Oddelek Tovarne glinice in alu- minija v Strnisiu razstavlja svoje izdelke in izdelke v aluminijevi barvi. Sola učencev v gospodarstvu v Strnišču je razstavila kolekcijo orodja, tovarna sa. ma, oziroma njene delavnice pa prime- rek kalupa za zlivanje aluminijevih "trakov za električno peč, lansirni apa- rat za uravnovešenje In brušenje osi, električno peč v miniaturi (1:10), ope- n j alno napravo za izdelovanje predme- tov pod določenim kotom, koleno de- bele transportne cevi, vse domače iz- delave lastnih industrijskih delavnic tovarne. Na steni shematski "prikaz proizvodnega postopka ter vljudno po- jasnjevanje uslužbenca tovarne prika- zuje pot boksita do aluminija — ko- vine bodočnosti. Slike na stenah foto- ^materja Hroneka iz Stmišča ponazo- ruje faze gradnje velike tovarne na ptujskem polju. V zadnjem oddelku prvega nadstrop- ja razstavljajo kleparji Lukaček iz Or- moža, Brenkovič in Strmšek iz Ptuja, ključavničarji in mehanild Seguía Pe- ter, llec Jože, Mor Drago in strojno kij u- čavničarstvo MOD, vsi iz Ptuja, kotlar S0l0ši Ludvik, ter Rojs Franjo, elektro- radio delavnica, Ptuj. Vsi ti so razsta- vili svoje različne izdelke, posebno po- zornost kmečkih ljudi pa vzbuja kotlar öölösi s kotli za žganjekuho ter -írugi- mi izdelki. V drugem nadstropju razstavljajo fi- latelisti, ki so za to priložnost izdelali razglednice s posebnim žigom. Nasled- nji oddelek je zasedlo skladišče piva in mineralne vode, »Petovija« alkoholna industrija, Ptuj ter ptujski medičarji in slaščičarji. Skladišče piva je razstavilo pivo vseh slovenskih pivovarn ter priznane do- mače slatine, pokalice in druge osve- žujoče pijače. »Petovija« :'ma bogat asortiment odličnih alkoholnih pijač: yermut, bririjevec, pelinkovec, malinov elrup, rum, konjak, slivovko ter bri- njevo olje Za veterinarje ter drugo kar Jo razstavila. Medičarja Memik in Puž sta razstavila razne svoje izdelke iz lecta, sveče in podobno v okusni iz- vedbi. Slaščičarja Vodovič in Redjepo- vi č ter Invalidska slaščičarna iz Ptuja nudijo vsakovrstne slaščice, republiški mlini — obrat Ptuj pa priicazujejo vzorce svojim mlevskih izdelkov 'n od- padnih krmil. V naslednjem oddelku razstavlja Mestna tkalnica in Tovarna perila. Ta oddelek je brez dvoma eden najokus- neje aranžiranih oddelkov razstave s temu primernimi vzorci. Mestna tkal- nica razstavlja vzorce barhenta, flanele, krepa in posteljnine v lepih vzorcih in barvah, tovarna perila pa iz prav 'ako lepih tkanin svoje izdelke: moško pe- rilo, ženske obleke, predpasnike in dru- go. Ta oddelek zapusti v obiskovalcu zelo ugoden vtis. Sledeči oddelek so zasedli krojači, ši- vilje in pletilje. Od krojačev razstav- ljajo: Vrbnjak Jože, drž. mojster, Ptuj, Kokol M., Ptuj, ZnidariČ Kari, Obrer, Kukovec Franc, Ptuj, Krojaška delav- nica, Kmetijske zadruge, Polenšak, kro- jaški salon Rajh iz Ptuja, i)Osamezne kose ali celotne garniture moških obla- čil skrbne izdelave in priljubljenega kroja. Šivilje Muzek Ljudmila, Kuko- vič Marija in Šiviljska produktivna za- druga Ptuj so razstavile ženska obla- čila, pletilje Kostanjšek Erna, Pečnik Nežica ter Medved iz Brega pa razne pletene stvari ter nekaj okrasnih pred- metov presenetljivo okusne izdelave. V tem oddelku je še nekaj izdelkov fine- ga lesorezbarstva tov. Jakopec Dorote- je iz Ptuja. Vsakega obiskovalca razstave je ugodno presenetila tudi kolekcija vol- nenega sukna, ki ga je razstavila to- varna volnenih izdelkov v Majšperku. Prikupen arangement in dobro blago je sploh karakteristika volnenke v Maj- šperku; na razstavi ga jele še potrdila. Razstavljene so tudi lepe volnene odeje. V istem oddelku razstavlja dež- nikar Zadravec Jurij iz Ptuja nekaj najnovejših modelov moških in dam- skih dežnikov, Krojaška produktivna zadruga Ptuj ter »Obutev« iz Ptuja pa vse vrste čevljev, razen otroških. Ročne torbice in aktovke je razstavil Simonič Jože iz Pobrežja, vulkanizerja Korošec iz Brega in Cizerl iz Ptuja pa vrsto svojih izdelkov oziroma izvršenih reparatur. V tem oddelku so nadalje zastopani čevljarji Kocen In Ladič iz Središča, Preac iz Ptuja, sedlarji Bel- šak iz Muretinc, Kline iz Markovec, Tkalec Vinko iz Središča, torbar Hor- vat iz Središča ter Spaner Rupert, vr- var iz Ptuja. Vsi so razstavili kvalitet- ne izdelke, vendar je bilo opaziti, po- sebno pri čevljarjih, da ne posvečajo posebnih skrbi novim modelom. Šolstvu in Ljudski prosveti je posve- čen na razstavi samo en oddelek. V njem so razne šole iz ptujskega jkraja na grafičen način prikazale svoj šolski obisk, razna učila in pomagala, Id so jih izdelali učiteji in učenci sami in drugo. Prikazano je delo ptujskega okrajnega gledališča ter Ljudske pro- ^vete v okraju sploh. Oddelek Ljudske tehnike vsebuje razno literaturo, izdelke amaterjev, med kateremi je najpomembnejši trofazni transformator za preizkušanje elektro- motorjev za do 500 V napetosti, ki ga je v elektrostrojnem klubu pri MOD kon- struiral Jaki Rudolf in ki sedaj ¡^luži Mestnim obrtnim delavnicam v Ptuju. V oddelku raestavljajo še fotoamaterji iz Fotokluba v Strnišču in ptujski fo- tograf Langerholc. (nadaljevanj» ne 2. êtranij Stran 2 »PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 7. sept. 1951 Razstavo podalisana do 16. septembra 1951 (Nadaljevalje « 1. »tranl) Zadnji oddelek v Mladiki je zaseden po lončarjih in opekarnah ter okrajnem prei-nogovniku »Vičancl«. Na dvoriščnem delu razstavišča .*o na j privlačnejše strojne naprave ra no- Ijedelstvo in vinogradništvo, teiji in lažji traktorji selektorji in mlatilnice, krožne brane in drugo, kar d kmeto- valci ogledujejo s posebnim zanima- njem Maketa ekonomskega dvorišča KDZ Sobetinci se zdi nekaterim -»le- dalccm le zamisel, dočim o zadru'^nikl prepričani, da bo to prej ko slej za nje velika nova stvarnost, ki je šla tilmo ovir in težav proti svojemu dlju. Re- lief KDZ Osojnih kaže uresničeno stvarnost in sliko pred začetkom evo- ludonamega dela te zadruge, ki je spremenila obličje zemljišča, ki a je prevzela v last upravo, obdelavo in i/koriičanje. V zgradbi razstavljene breskve so priporočljiv dokaz, da za- družniki te zadruge niso zastonj varo- vali v uspehe svojega velikega iela, ki je moralo iti nemoteno preko '-ar.nih »strokovnih« klevet In obrekovanj ter prerokovanj ljudi, ki so sproti poslru- šali rušiti, kar so zadružniki ustvarjali. Vse to j C vzela preteklost. Kolo časa obrača dalje. Breskvini nasadi dajejo dragocene sadove domovini in inozem- stvu. V nadaljevanju reliefa KDZ Osojnik je relief sedanjega in bodočega vinogradništva, v katerem bo iomini- rala ¿ična opora za trto mesto doseda- njega dragocenega kolja. Relief prika- zuje tudi rajoniziranje vinogradništva mesto dosedanje anarhične mešanice njiv. pašnikov in sado\Tijakov z vino- gradi. Vinska klet Vinarske zadnige Ptuj ter síídna klet podjetja »Vino- sad je« Ptuj sta posebnosti letošnje raz- stave, Pr\'a ima mnogo obiskovalcev, sai ima obenem vinotoč z dobrimi vini Mnogo občudovalcev ima stalno 425 kg težki prašič Državnega posestva Zavrr. Rejci malih živali in lovci rrikazujejo doma-e zajce vseh pasem, domače ko- koši, fazane, srne, ribiči pa v no'vox:re. jenem bazenu sladkovodne ribe. S posebno skrbnostjo se jc pripravilo na razstavo Vrtnarstvo Hristov Minčo iz Ptuja, ki prikazuje tehniko ele- niadnih gred, vzornega плтбкапја in skrajnega izrabljanja vode, Cvetlična greda ekonomije zdravilnih ziUšč iz Ormoža ter Kmet. gospodarstava 'z Dor- nave in cvetlični okras s frontnim /zna- kom in maketo Triglava, ki iu je pri- pravilo vrtnarstvo Mestne ekonomije v Ptuju predsta\'ljajo re.sno voljo raz- stavljalcev, da bi l^udsix'-o videlo 'Im- vor. Lesno industrijsko podjetje Maribor, obrat Ptuj, se ni zadovoljilo z razsta- vitvijo raznih vrst in obdelav lesa, temveč je tudi prikazal ocijcmalcc, ki kupujejo naš les. Razstavni objekt je zelo okusno pripravljen in je tudi •'Slo obiskan. Velik prostor za počitek in okrepitev gostov v sredi razstavišča je stalno poln. Paviljoni za vino, pivo, klobase, ćevapčiće sendviče in drugo imajo od jutra pozno v noč polno dela. Ptujslco gostinstvo prestaja trdo preizkušnjo, saj gre pov.sod za to. kdo bo goste tim kulturneje postregel. Ссгачт^о je raz- stavni odbor predvideval velik promet, za kar je tudi poskrbel za več paviljo- nov kot jih je bilo pred 2 leti, vendar je bil dotok ljudstva mnogo večji lil jo moral zlasti prvi dan marsikdo - alo l>očakati predno je prišel na vrsto. Delo v paviljonih je sedaj tako ureje- no, da je ob vsakem številu obiskoval- cev postrežba takoj mogoča. Vse kar vidijo obiskovalci pri obhodu raz.stavišča se ne da z besedo opirati. Njihove ocene pa se medsebojno uje- majo s trditvijo večine obiskovalcev, da je letošnja gospodarska razstava da, leč prekoračila prvo razstavo iz leta 1949. To potrjujejo tudi sledeče ''.jave obiskovalcev, ki so vpisane v spomin- sivo knjigo razstave: Dr. Tominšek Teodor, ljudski poslanec in sodnik Vrhovnega sodišča, Ljubljana. Obetali ste mnogo, duli ste še mnogo več. Ptuj je z dejstvi dokazal, da ni samo mesto zgodovinskih kulturnih znamenitosti. Uspehi na gospodarskem področju, ki jih kaže v vsej svoji ele- mentamosti ta razstava, dokazujejo, da je ptujski okraj med gospodarsko najnaprednejšimi; revolucionarne pri- dobitve naprednega kmetijstva, obrt- ništva in lokalne industrije nakazujejo njegovo nepremagljivo pot v sociali- zem. Varaždinci, predstavniki OLG Va- raždin. Iznenadjeni smo Vašim uspehom go- spodarske borbe, to jest borbe za uspon gospodarstva u Vašem okraju. Na uspjehu za podignute Vaše po- ljoprivrede, vinogradarstva, voćarstva, proizvodnje lokalne industrije i obrti, Vam iskreno čestitamo. Predstavnik partijskega komiteja Poljčane. Pod vtisom poljčanske razstave in lokalpatriotizma sem ogledoval Vašo gospodarsko razstavo ter m.oram iskre- no priznati, da me je zunanji del zelo izncnadil, v katerega so razstavljalci vložili mnogo truda, kateri pa jim je poplačan 2 izvrstnim uspehom. Kar se notranjosti tiče pa te mi Ml, da se Poljčančani lahko pomerimo z Vami. V celoti Vam je prireditev daleč odskočila od prve razstave. Čestitam! Margareta Kinel, visoka funkcionarka mednarodne organizacije socialističnih žena. Švica. Z želo velikim interesom sem gle- dala razstavo in sem srečna, da smem reči, da sem dobila dober vtis od nje. Predvsem je raz.staiya dokaz sodelova- vanja vsega ljudstva pri graditvi nove Jugoslavije. Želim junaškemu narodu od srca uspehe pri njegovih naporih! Auer Franc, predstavnik stranke levih socialistov, Gradec. V času mojega bivanja v jugoslo- vanski državi Sloveniji sem se pre- pričal, da je tukaj na delu marljivo ljudstvo, ki ne gradi samo novo poli- tično, temveč tudi novo družbeno go- spodarstvo. Naj uspe jugoslovanskim narodom z ohranitvijo miru doseči njihove cilje. To Vam želi celotni socialistični svet. V. B. JNekaj pripomb k sestavku koffìcifììeiitf Alie poliáiciio s^liiJarisíra ж Veseiicevim iiatiraiijeiíi?" Piseć članka z gornjim naslovom v 33 žtevilki i>Ptujskega tednika« z dne 24. avgusta t. 1, je ob mojem zagovoru obtoženega Veseliča Franca na razpravi dne 7. vgusta 1951 v Ptuju naslovil na- me javno vprašanje, ali politično soli- dariziram z Veseličevim naziranjem in obenem že v zadnjem odstavku članka sam odgovoril s prikrito grožnjo. Ne nameravam polemizirati o vsebini in načinu mojega zagovora, zdi se mi pa nu.tno potrebno obširnejše razložiti po- jem solidariziranja zagovornika z obto- ženim, Na IV. plenumu CK KP, je minister tov. Rankovič v svojem referatu o pra- vosodju govoril tudi o odvetništvu. Na- glasil je, da bi vsako mnenje o odvet- nikih kot pomožnih državnih organih dovedlo do birokracije in neaktivnosti odvetništva in do slabitve funkcije obrambe ter zaščite pravic človeka in ustânov. Tov. Rankovič je pokazal tudi na dve slabosti odvetnikov, ki sta v tem, da se posamezni odvetniki premalo zavzemajo pri zastopanju strank tudi tedaj, kadar imajo stranke prav, na drugi strani pa se poltično solidarizi- rajo s sovražnim vedenjem in nazira- пјеш varovancev. Slednjo slabost sku- ša pisec očitati tudi meni. Clankar je očividno prezrl, da je tov. Rankovič nakazal smernice za delo odvetnikov na podlagi veljavnih zakonitih predpisov in nikakor ni imel namena utesnjevati ali razširjati pravice in dolžnosti od- vetnikov, kakor so določene v zakonih. Nepravilno je torej zgolj šablonsko in prakticistično uporabljanje smernic tov. Rankoviča pri. oceni odvetnikovega na- stopa. Ce bi se pisec resneje bavil z zakoni, ki določajo meje odvetnikovega udejstvovanja, bi ne mogel prezreti, da nalaga odvetniški zakon odvetniku dolžnost, da v okviru zakona zastopa in varuje pravice 5Л'оје stranke. Po- sebno je to jasno izraženo v osnutku novega zakona o odvetništvu. Zakon o kazenskem postopku pa predpisuje, da mora zogovomik razložiti zagovor ob- toženega glede dokazov, glede obstoja kazenske odgovornosti, glede pravne kvalifikacije kaznivega dejanja in gle de okološčin, ki bi vplivale na odmero kazni. Bistvo vsakega zastopanja, po- sebno pa še obrambe v kazenskem po- stopku je torej oceniti s stališča za- stopanega zbrano gradivo in pokazati dejanski in psihični odnos obtoženega do izvršenega kaznivega dejanja. Vsa- ko zastopanje, v največji meri pa obramba, pK>meni nujno solidariziranje zagovornika z obtoženim, vsekakor ne politično. Na tej osnovi pa se more z gotovostjo zaključiti, da bi tov. Ranko- vič imel v mislih to nujno solidarizira- nje, brez katerega je vsaka obramba nemogoča, ampak je ožigosal nastop odvetnika, ki s svojim vedenjem in de. lom pokaže, da se je postavil na stran zločina, na stran nasprotnikov naše državne in družbene ureditve. Pri presoji mojega zagovora in izreku moralne sodbe nad menoj ni pisec prav nič razlikoval med tzv. zakonitim, ob- veznim in nujnim solidariziranjem In političnim solidariziranjem, kakor ga je grajal tov. Rankovič. Prizadevanje zagovornika o okviru prej naštetih za- konitih dolžnosti ne pomeni političnega solidariziranja. Taka svojevoljna in razširjajoča razlaga referata tov. Ran- koviča bi nujno dovedla do tega, da bi odvetniki v strahu, da bodo proglašeni za izdajalce domovine, tatove, morilce, nečistnike itd., pričeli odklanjati sploh vsak prevzem obrambe v kazenskem postopku in to tudi v slučajih, ko je obramba po odvetniku zakonito obvez- na. Najvažnejša pravica vsakega obto- ženca je pravica do obrambe in tudi do obrambe po pravnem zastopniKu. Zanikati to pravico, se pravi deiati silo naši demokratični ureditvi sodstva in jemati ugled ljud.skim sodiščem, ki so- dijo saino po zakonu. Prepričan sem, da pisec tega članka teh važnih nalop, odvetništva ni prezrl hote, vendar je prav zaradi tega treba postaviti stvari na svoje mesto. Kljub nejasnosti veje vendar iz član- ka želja, da bi naj zagovornik istovef . svoje stališče z naziranjern — javne obtožbe. Zdi se mi, da tudi tukaj pojmi niso popolnoma jasni. Končni tmoter udejstvovanja javnega tožilca in zago- vornika v kazenskem postopku je res- da eden in isti, toda naloge in način ustvaritve se že po naravi stvari raz- likujejo. Javni tožilec je predvsem po- zvan k pregonu kaznivih dejanj, ugo- tavljanju s kaznivimi dejanji prizade- tih družbenih razmerij k dokazovanju obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Nasprotno je težišče od- vetnikovega dela v tem, da zaščiti pra- vice obtoženčevega dejanskega sodelo- vanja in psihičnega odnosa do kazni- vega dejanja. Res je, da mora javni to- žilec že v preiskovanju sprejeti uteme- ljene obtoženčeve predloge v njegov obrambo in sploh čuvati, da ostanejo pravice do obrambe neokrnjene. Prav tako ne sme odvetnik obtoženca utrje- vati v njegovi misli, da je storitev kaz- nivega dejanja koristna, ampak mora tudi s svoje strani na delikventa vzgojno vplivati. Toda značaj funkci, enega in drugega je tako različen, da ju je nemogoče istovetiti. Oba pa na- stopata v eni pravdi, pred istim so- diščem in v izvrševanju svoje dolžnosti pomagata sodišču ugotoviti materialno resnico, družbeno nevarnost dejanja storilca ter dajeta sodišču predloge gle- de kazni, ki bi dosegla namen kazno- vanja in zaščitila ogrožene objekte, na drugi strani pa prevzgojila in pobolj- šala storilca, ne pa ga zagrenila. Ljudska sodišča so demokratična so- dišča in to ne zgolj formalno, ampak v resnici. Demokratičnosti sodišča bi pač ne pripomoglo, če bi se odvetnik istovetil z javnim tožilcem in opustil vsak napor, ne da rešuje, ampak da brani v okviru zakona. Praksa odvet- nikov na zloglasnih procesih v inform- biro j evskih deželah ne ustreza demo- kratičnosti sodstva, prav tako pa tudi ne zagovornik, ki — iz strahu — zgradi okoli sebe 10 okopov in potem izza teh izstreli nekaj puščic s prošnjo na mi.o kaznovanje. Odvetnikova dolžnost je, da povsod in vedno pokaže in dokaže, da ima pred ljudskim sodiščem vsak storilec, pa bilo še tako hudega kazni- vega dejanja, vso pravico, da se brani, njegov zagovornik pa dolžnost, da iz- koristi vsa sredstva obrambe. Prav pn odvetniku, ki bi se plašil te svoje na- loge, bi se moglo postaviti vprašanje moralnega stališča in privrženosti no- vim družbenim pridobitvam. 2elim pa popraviti dve manjši ne- točnosti v članku, ki bi utegnili koga zavesti v zmoto. Zdi se mi, di si pi- sec ni na jasnem o nastajanju obramb- nega govora. Kar pavšalno proglaša odgovornim za bistvena obeležja moje- ga zagovora mojega poklicnega tovari- ia dr. Slup.a Jurija. katere.ga sem pri tej razpravi nadomestoval. Obtožba, vložena po javnem tožilstvu in podatki v sodnem spisu so le temelj in okvir kazenske obravnave, v teku katere se naj kontradiktorno dožene materialna resnica, ugotovi kaznivo dejanje ter de- janski in psihični odnos obtoženca do ka.Tnivega dejanja. Glavna obravnava kot taka je res središče dejavnosti vse- ga kazenskega postopka. Nemogoče je pred razpravo dati kakršnokoli obelež- je plaidoyeju zagovornika, ker obramb- ni govor nastaja In se Izoblikuje v teku obravnave same Ob takem položaju je pač odveč pripominjati, da je trditev dlankarja, da bi naj dr. Sluga po meni hotel dati inkriminiranim dejanjem ne- ko posebno obeležje, ne\^držna. Odvet- nik, ki je pooblaščen za zastopanje ali zagovarjanje, odgovarja zgolj za ma- terialno škodo, ki jo je zastopanemu povzročil njegov namestnik, nikdar pa ni in ne more biti odgovoren o očita- nem smislu. Pisec članka me vprašuje, zakaj se nisem odrekel takoj v začetku medkli- cem in ploskanju, misleč s tem na vprašanja, ki sem jih stavil obtožen- cem in pričam V kolikor so nekateri poslušalci nedisciplinirano sledili ob- ravnavi in reagirali na posamezne iz- jave obtožencev in prič, četudi podane na moja, preko predsednika senata stavljena vprašanja, je bila pač dolž- nost predsednika senata, da discipli- nira nemirne poslušalce. Ko pa so po- slušalci prekinili moj obrambni govor, sem takoj zaprosil predsednika senata, da naj prepreči vsako nadaljnje glasno izražanje mnenj v sodni dvorani. Pisec je očividno prisostvoval celi razpravi in je mogel +o sam zaznati. Odvetnik nima niti pravice niti dolžnosti, da bi poslušalce opominjal k disciplini, ker bi s tem posegal v oblast predsednika senata. Z ozirom na gornje fi dovoljujem piscu odgovoriti s vpra.4anjem: Ali bi bila afirmacija mojega moralnega .sta- lišča in odraz moralne privrženosti no- vim družbenim pridobitvam, če bi ob koncu razprave pred ljudskim sodi- ščem najpreje zavaroval sebe z vda- nostnimi Izjavami in z nekaj lepimi besedami prosil za milo kazen. Tako udejstvovanje odvetnika-zagovornika, bi bilo pač v najostrejšem nasprotju z vlogo odvetništva v naši socialistič- ni družbi. Prav tako si ne bi mogel ustvariti nobene politične rehabilitaci- je, v kolikor bi je bil т czirom na to razpravo potreben, če bi te pripwrnbe zaključil z nekaj vdanostnimi frazami. Ce je kdo proti moji volji začutil y mojem zagovoru zvoke in odtenke, ki jih ni bilo, si lahko v uredništvu »Ptuj- skega tednika« pregleda celotno bese- dilo. Clankarju samemu pa: Ne en od- vetnikov nastop, napačno sprejet, am- pak celota odvetnikovega udejstvova- nja, njegov konstruktiven odnos do ne- zakonitosti in prizadevanje, da bi od- ločbe vseh državnih organov bile za- konite, pokažejo, ali je odvetnik resnič- ni prijatelj ljudske oblasti ali ne. Alič Franjo, odvetniški pripravnik. Zgodovina vinogradništva v ptujskein okraju Prav je, da se ob pomembnih dneh naše okrajne gospodarske razstave ozremo na zgodovino ptujskega vinar- stva, ki je kot vodilna gospodarska pa- noga skozi stoletja bogatila razne go- spodarje. Dolgo so pripisovali I^imljanom, da So v prvem stoletju po našem štetju zasadili v naši okolici vinsko trto. Toda pri Juriju ob Sčavnici in prav lako pri Tomažu pri Ormožu so našli ob kopanju vodnjaka list okamenele vinske trte. Tedaj je postalo jasno, da je ta žlahtna rastlina uspevala pri nas ¿e v prazgodovinski dobi, že v tercieru, to je pred diluvialno dobo. Torej so vinsko trto poznali nekdanji davni pre- bivalci naših krajev že več tisoč let pred našim štetjem. Od rimskih cesarjev je pospeševal naše vinarstvo predvsem Probtis v 3. stoletju našega štetja, ki je bil tu do- mačin. Prihod Slovanov v 6. stoletju je spremenil pomen vinarstva. Kultura vinske trte Je propadla. Ponovni гаг- n'et jc vinogradništvo doživelo v dobi fevdalizma po devetem stoletju. Druž- beni, geografski in kultumozgodovinsk vzroki so privedli do tega, da je vino- gradništvo dobilo novi razmah. Za po- .svetne in сегкл^епе fevdalce je postalo vino važen doprinos. Eksportirali so ga o neroodvitne severne kraje. Fev- dalec je zopet začel uporabljati antično prešo, ki jo vidimo v ptujskem mest- nem muzeju. Preša je spet prišla v naše kraje preko Poren j a, odkoder so jo prinesli Sponhajmovci, posestniki vinogradov v Slovenskih goricah. Tako so nekako 1000 let po odhodu Rimlja- nov spet stiskale naše grozdje rimske preše. Novi razmah je naše vinogradništvo doživelo z renesanso. Sod je popolnoma izpodrinil mehove in velike glinaste posode. Za cerkvenimi in posvetnimi fevdalci, ki jim je kot podložnik obde- loval gorice slovenski kmeč^:i človek, je po letu 1848 stopal na njegovo mesto predvsem nemški in nemškutarski me- ščan. Kakor preje fevdalec, tako je po- zneje meščanski trgovec pošiljal naše dobro vino daleč v svet. Slovenski pod- ložnik in viničar sta skozi stoletja ob- delovala vinograde tuji gospodi, ki je spravljala težke zlatnike za prodano vino v svoje žepe. Viničar je životaril, njegov gospodar pa si je v tujih de- želah kupoval dragocene predmete in kopičil svoje bogastvo. Ko smo si po letih okupacije znova priborili svobodo, smo postavili tudi vinogradništvo na nove pravične teme- lje demokracije. K zaključku naj omenimo še ptujsko vinarsko zbirko mestnega muzeja, ki hrani dragocene priče razvoja in po- membnosti vinogradništva ptujskega okraja. V Beograd je prišel predstavnik OZN v Beograd Je prispel generalni di- rektor uprave za tehnično pomoč Or- ganizacije združenih narodov, da bi s predstavniki vlade FLRJ razpravljal o načinu in sredstvih tehnične pomoči, ki jo je naša država dobila od OZN. ZDA, Avstralija in Zelandija so podpisale pakt o obrambi zahodnega Pacifika v soboto 1. septembra so v San Fran- clscu podpisali pakt o obrambi jugoza- hodnega Pacifika pred Japonsko, ko bo ponovno oborožena. Malo upanja na nadaljevanje pogajanj v Kesongu Po obtožbah, ki jih vedno znova na- stavljajo Sevemokorejci in Kitajci na poveljstvo sil Združenih narodov na Koreji zaradi »incidentov*, ki naj bi jih zakrivile čete Združerih narodov, je ostalo le še rr.a:o upaaja, da bi se po- gajanja obnovila. DOMA IN PO SVETU Prehodne zastave In nagrade najboljšim delovnim kolektivom Za itredne «asJuge pri iapolnJ«vanJu planskih nalog v prvem polletju ie ilo- bUo 53 delovnih kolektivov nazive *јж- siaini kolektiv« in prehodne Ka.stave ter nagrade Glavnei^ odbora Zveze sindikatov JuROsIaviJe in «veznih reso- rov. V ptujskem okiuju »o bili пакгк- jenî sledeči kolektivi: Trg. podjetj« Okrajni ma^acin, Ptuj S.n.OOO din; Gradbeno podletje »Gra. kdo jih ]e poslal. »Mar kominfomun, ci?« ga Je vpraSala. Tedaj je pritrdili prikimal. Zdravniška preiskava nI ugotovil vzroka smrti. Dr. John Fourman je Ij Javil, da je bil Adamič veHk častili Tita. Na svoji farmi je pisal zaključi poglavja knjige, ki naj bi imela 500.01 besed in se imenovala »Položaj Jug( slavije v boju proti ruskemu komuni: mu«. Mnenja so, da je njegova žena Kaliforniji. V ljutomerskem okraju pripravljajo arondacijo v ljutomerskem okraju je 63 oèî, obdelovalne zemlje v zadružnem Ф torju. Vsa ta zemlja pa je zelo railrft- sena. Zato bodo vso zemljo, tudi ^^^ zadružno, afôndlrall, poeg tega pa i bo združilo nekaj delovnih zadrug. Priprave za elektrifikacijo železnic Na progi Reka—Zagreb in Reka—Ljub Ijana so se začele priprave za elektri fikacijo. Lokomotive in druge napravi bodo stale okrog 750 milijonov dina^ jev. liCtno pa se bo prihranilo okro 55.000 ton premoga. Električno energi jo za ti progi bo dajala centrala Vino dol. 4. septembra se je zaCela kon ferenca za sklenitev miru z Japonsko V sredo 4. septembra se Je v Sai Franciscu začela konferenca 31 zaiiïte resiranih držav v prisotnosti nad 50 novinarjev iz vsega sveta za sklenite* mirovne pogodbe z Japonsko. Otvorit veni govor na konferenci je imel pred sednik ZDA Harry Truman. Albanski graniuarji so zopet ubili enega naših graničarjev 2. septembra je skupina albinsldi graničarjev prekoračila jugoslovanski mejo ter v globini okrog 200 metrd na našem ozemlju odprla ogenj n skupino naših graničarjev. Po enour nem boju so Albanci zapustili naš ozemlje ter pustili enega mrtvega v« Jaka, tri ranjence pa so odnesli s seb^ Naša viada Je napravila oster protes proti temu izzivanju. Dragocena vinska kapljica Pred kratkim Je bilo večkrat poudaf Jeno v Ptuju, da se neki ponočnjaki kl3 tijo v poznih nočnih urah in razgr»' jaJo ter tudi razbijajo zaradi preW' memega pijančevanja. Pred dnevi se Je pa cena vina zn'' žala in so navedeni izkoristili prIlil^^' Napili so se in začeli razgrajati ter s' motili počitek delovnih ljudi. Kot primer vam bom navedel sit"' čaj, ki se je dogodil v noči od 31. gusta na 1. september 1951. Okrog zjutraj se je iz kavarne »Moskve pi^ klatil v pijanem stanju Bartun AntoJ iz Prešernove ulice št. 8, ki se je mis*' vrniti domov. Med potjo je začel ç^^ ter razgrajati. Ko je prišel v viü^ Krekove ulice pred trgovino >Trigla^' ga je zaneslo v šipe omenjene trgovii^^ katere je tudi razbil. S tem je narejevniki« cele dežele. Drugi dan se je pričel ples že pri prvih vlakih. Glavni napad pa je bil po prihodu dopoldanskega vlaka iz Pra- gerskega, s katerim je dospel glavni del slovensldh gostov. Stotine napadalcev, oboroženih z okovanimi palicanu, jer- meni in kamenjem, je navalilo na nič hudega sluteče skupščinarje. Kmalu je bilo več ranjenih, drugi zopet so bili politi s črnilom in barvo. Napadalci so metali na Slovence jajca, napolnjena z vijoličasto barvo. Huronsko vpitje in žvižganje se da težko popisati. Pod pri- tiskom napadalcev se je formiral spre- vod, ki s prva ni bil nameravan, in kmalu se je oglasila slovenska pesem. Posebno pred vrati Narodnega doma. Napadi so se ponavljali ves dan, po ulicah so se podile nemčurske tolpe, ki so si dajale znamenja z žvižgi. Policija je vse to trpela, pač pa je aretirala več Slovencev. Intervencija slovenske de- putacije pri Omigu in okrajnemu gla- varju Weissu ni zalegla ničesar. Za od- ila j ajoče goste k popoldanskem vlaku je obljubil Ornig svoje spremstvo; sko- zi mesto res ni bilo dejanskih napadov, zato pa na kolodvoru, kjer je bil v Or_ nigovi navzočnosti napaden celo po- slanec dr. Ploj. Hujše je bilo pri ve- černih vlakih in celo v vlaku samem, )r p 't ! "-"varna si' '"'a. da so bili napadeni Slovenci prisiljeni potegniti prisilno zavoro. Sele proti jutru se je nemško divjanje poleglo. Avstrijski uradi so kazali čudovito toleranco napram nemškim napadal- cem; sodno postopanje, ki je sledilo, je bilo prava farsa. Zato pa je bil odmev nen^škega na- silja pri Slovencih v mestu in na de- želi velik in pomenljiv. Vzbudila se je narodna zavedno.st in borbenost. Začel se je gospodarski boj, Ze prvo nedeljo smo sklicali dva shoda — na Hajdini in v Novi vasi, naslednjo nedeljo pa se jih ie vršilo osem okro.g in okrog Ptuja. Nemška ohclnost je bila znatno manjša in tudi gospodarske posledice niso izostale. To je pokazal zlasti prvi veliki jesenski sejem. Za to oriliko smo organizirali veliko bojkotno akcijo z letaki, s katerimi smo nastlali vs3 dohode v mesto 13 september je bil signal za novo nacionalno življenje Res se je tekom časa poleglo prvo navdušenje, toda prejšnja mlačnost se ni več povrnila, začela se je pot navzgor. Pa ne samo za Ptuj in okolico, za ves naš narod so bili septembrski do- godki važen mejnik. Spoznali smo, da v Avstriji za nas ni mesta in obrnili smo svoje oči na slovanski jug. Ptuj je dal leta 1908 pr\ä signal za našo nacionalno revolucijo, ki nam je že v kratkih desetih letih prinesla zmago, svolx)do in zedinjenje. (»Spominski list« — 1933) V Ameriki so aretirali ArtukoviSa Enega med največjimi ustaškimi voj- nimi zločinci, Artukoviča, Paveličevega »notranjega ministra, so v Ameriki na zahtevo jugoslovanske vlade aretirali ter ga bodo verjetno v krajšem času predali našim oblastem, da bo dajal odgovor za svoje zločine med zadnjo svetovno vojno. Stran 4 »PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 7. sept. 1951 Uredba vlade LRS o odkupu kmetifsicih pridelkov Naša republiška vlada je izdala na- slednjo uredbo o odkupu kmetijskih pridelkov v gospodarskem letu 1932-53, oziroma v koledarskem letu 1952. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V gospodarskem letu 1952-33, oziro- ma v koledarskem letu 1952 se bodo obve/Jio odkupovali naslednji kmetij- ski pridelki: a) v gospodarskem letu 1952-53 žito (pšenica, rž. oves in ječmen); b) v koledarskem letu 1952 svinjska mast oziroma debeli prašiči in volna. Razen pridelkov pod a) in b) iz pred- njega odstavka ne morejo organi vla- de LRS in ljudski odbor-i predpisati obvezne prodaje za druge kmetijske px-idolke. 2. člen Pridelki iz 1. člena le uredbe se bodo obvozno odkupovali samo v tistih pri- delovalnih okoliših, ki imajo tržne pre- sežke teh pridelkov. Z o¿:irom na pridelovalne možnosti bolih žit in pogoje reje prašičev se področje Ljudske republike Slovenije razdeli v tri окоИче: uj га odkup žita spadajo: v prvi okoliš okraji Lendava, Lju- tomer. ?vîurska Sobota. Ptuj in Rad- gona; v drugi okoliš okraji: Celjo- okolica, Grosuplje, Kamnik, Kranj- okolica, Krško. Ljubljana-oko'.ica, Maribor-okolica, Novo mesto, Polj- čane in TreVjnje; v tretji okoliš mesta oziroma okraji: Ljubljana-mesto, Maribor-mesto, Celje-mesto, Kranj- mesto, Črnomelj, Kočevje, Postojna, Radovljica Slovenj Gradec, Šoštanj in Trbovlje. V okrajih Gorica, Idrija. Ilirska Bi- strica, Sežana, Tolmin in v m-os'u Jesenice se žito ne bo obvezno od- kupovalo. b) za odkup masti spadajo: v prvi okoliš okraji Lendava, Ljuto- mer. Murska Sobota, Ptuj in Rad- gona ter mesta Celje, Kranj, Ljub- ljana in Maribor; v drugi okoliš okraji Celje-oko'':ca, Grosuplje, Kamnik, Kranj-okolica, Krško, Ljubljana-okolica, Maribor- okolica, Novo mesto, Poljčane in Trebnje; v tretji okoliš okraji: Črno- melj, Kočevje, Postojna, Radovljica, Slovenj Gradec, Šoštanj in Trbovlje. V okrajih Gorica, Idrija, Ilirska Bi- strica. Sežana, Tolmin in v mestu Jesenice se mas't ne bo obvezno od- kupovala. Izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora sme s privoljenjem Glavne uprave za državne nabave uvrstiti po- samezne kraje ali predele okraja glede na njihovo gospodarsko strukturo, ro- dovitnost zemlje in višinsko lego v višji ali nižji pridelovalni okoliš ali določiti, da se v posameznih krajih, kjer ni no- benih tržnih presežkov ix)sameznih vrst pridelkov, ne predpiše obvezna prodaja teh pridelkov. Volna se bo odkupovala v vsej repu- bliki ne glede na pridelovalne oziroma pasemske okoliše. 3. člen Kmetijske pridelke iz 1. člena te uredbe morajo oddajati državi indivi- dualna kmetijska gospodarstva, kmeč- ke obdelovalne zadruge in gospodar- stva kmetijskih zadrug, ki so v rajonih, določenih po 2. členu te uredbe. Kmetijske pridelke morajo po tej uredbi oddajati tudi polovinarji in za- kupniki zemljišč in pa nekmetje, ki so lastniki ali koristniki zemljišč. 4. člen Gospodarstva podjetij in zavodov, ki prideluj e.jo pinico in rž, morajo od- dati celotno pridelano količino teh pri- delkov, razen količine, ki jo potrebu- je.io za seme in prehrano stalno za- poslenih delavcev in njihovih družin. Ce ta gospodarstva redijo ovce, mo- rajo oddati celotno količino pridelane volne. 6. člen Da bi pridelovalci lahko pravočasno začeli 8 pridelovanjem kmetijskih pri- delkov, ki Jih bodo morali oddati, jim morajo krajevni ljudski odbori izdati odločbe o predpisani obvezni prodaji žita in masti oziroma debelih praši'ev še pred jesensko setvijo. Odločbe o obvezni prodaji volne mo- rajo krajevni ljudski odlx>ri izdati rej- cem ovac naji)ozneje do L aprila 1952. 6. člen 2k>per odločbo o predpisu obvezne prodaje se pridelovalec lahko pritoži na okrajni ljudski odbor v osmih dneh od dneva, ko je prejel odločbo. Ce je bil donos žita zaradi hudih elementarnih nezgod popolnoma nezna- ten, lahko pridelovalec v času dozore- vanja zahteva, da mu krajevni ljudski odDor obvezno prodajo zniža. Z-iper odločbo, s katero niu je bila zahteva za znižanje obvezne prodaje odbita, se pridelovalec lahko pritoži na okrajni ljudski odbor v osmih dneh od dneva, ko je prejel odločbo. Pritožba se poda pismeno ali ustno pri krajevnem ljudskem odboru. Kra- jevni ljudski odbor mora pritožbo po- slati okrajnemu ljudskemu odboru v treh dneh. Okrajni ljudski odbor mora o pri- tožbi izdati odločbo v 30 dneh od dneva, ko ]o je prejel. Vse pritožbe, ki jim ni ugodil, mora okrajni ljudski odbor poslati Glavni upravi za državne nabave, ki nezako- nite ali nepravilne odločbe po svoji nadzorstveni pravici razveljavi ali odpravi. 7. člen Po pravomoćnosti odločbe o obvezni prodaji se pridelovalcu ne more pred- pisati naknadna obvezna prodaja istih kmetijskih pridelkov. 8. člen Pridelovalci, ki so izpolnili dospele obveznosti, lahko s preostalimi količi- nami kmetijskih pridelkov prosto raz- polagajo. II. DOLOČANJE OBVEZNOSTI 9. člen Drža\'Tia kmetijska posestva oddajo del kmetijskih pridelkov na podlagi svojega gospodarskega plana. Kmečke obdelovalne zadruge in go- spodarstva kmetijskih zadrug oddajo določeni del kmetijskih pridelkov na podlagi svojega gospodarskega plana v okviru družbenega plana ljudskega od- bora. 10. člen Obvezna prodaja kmetijskih pridelkov se predpiie praviloma vsakemu posa- meznemu kmetijskemu gospodarstvu, ki ima tržne presežke, ne glede na ve- likost zemljišča, če je v pridelovalnem okolišu, določenem po 2. členu te uredbe. Vrsta kmetijskih pridelkov, ki jih mora posamezno kmetijsko gospodar- stvo obvezno prodati, se določi glede na značaj njegove proizvodnje, obseg predpisa pa glede na njegovo gospodar- sko moč. Krajevni ljudski odbor lahko posa- mezna gospodarstva glede na njihovo gospodarsko moč in druge okoliščine oprosti obvezne prodaje vseh ali po- sameznih kmetijskih pridelkov. 11. člen Obseg obvezne prodaje se izračuna na podlagi norme, ki je določena za kategorijo, v katero gospodarstvo spa- da. upoštevajoč pri tem dejanske mož- nosti gospodarstva za pridelovanje kmetijskega pridelka, ki se mu pred- pisuje. Izjemno od predpisa prednjega od- stavka krajevni ljudski odbor v so- glasju z okrajnim ljudskim odborom lahko predpiše posameznemu gospodar- stvu glede na njegovo možnost pride- lovanja in gospodarsko moč količino kmetijskih pridelkov, ki je večja od najvišje ali manjša od najnižje norr--. določene za kategorijo, v katero go- spodarstvo spada. 12. člen Vsa gospodarstva se razdele glede na površino obdelovalne zemlje na tri ka- tegorije: I. kategorija do 3 hektarov obdelo- valne zemlje; II. kategorija od 3 do 8 ha obdelo- valne zemlje; III. kategorija nad 8 ha obdelovalne zemlje. Za obdelovalno zemljo se štejejo nji- ve, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi in travniki. 13. člen Obseg obvezne prodaje se izračuna: pri žitu in masti oziroma debelih pra- šičih po površini njiv, vendar brez po- vršin s kontrahiranimi industrijskimi rastlinami; pri volni po površini njiv, sadovnja- kov, vrtov, travnikov in pašnikov, po številu ovac in po možnosti za rejo ovac. 14. člen Norme obvezne prodaje veljajo na 1 hektar površine določene v 13. plenu, in so naslednje (v kilogramih): a) za žito: Vel. skup. I. okoliš II. okoliš III. okoliš I. —300 —250 —100 II. 80—400 —370 —140 III, 180—600 110—500 20—200 b) za mast: I. _i4 —10 — 5 II. 7—20 5—15 3—10 III. 10—25 7—20 5—15 C) za volno: od vsake ovce 400 do 900 gramov. 15. člen Pridelovalci izpolnijo obveznost v žitu s prodajo predpisane vrste žita v obi- čajni (trgovski) kakovosti. Posameznim kmetijskim gospoJar- stvom se predpiše obvezna prodaja ma- sti v čisti masti. Tistim gospodarstvom, ki imajo predpisane več kot 25 kg '^a- sti, se predpiše prodaja masti v debelih prašičih. Pri prodaji debelih prašičev se prizna prodajalcu za izpolnitev ob- obveznosti dejanski iz-plen masti. Gospodarstva, ki imajo predpisano obvezno prodajo masti do 25 kg, kakor tudi gospodarstva, ki imajo predpisano obvezno prodajo debelih prašičev, pa z oddanimi debelimi prašiči ne izpolni- jo v celoti svoje obveze v masti, so dolžna oddati čisto mast, lahko pa iz- polnijo svojo obvezo tudi v maslu ali olju v predpisanem sorazmerju. III. POSTOPEK PRI DOLOČANJU OBVEZNOSTI 16. člen Izvršilni odbor krajevnega ljudskega odbora izdela na podlagi odkupne kvote, ki jo prejme od okrajnega iz- vršilnega odbora, za kmetijska gospo- darstva na svojem področju predlog obvezne prodaje in ga objavi na kra- jevno običajen način. Takoj po objavi predloga skliče iz- vršilni odbor krajevnega ljudskega od- bora sestanek pridelovalcev :n na njem razpravlja o obsegu obvezne prodaje za vsako posamezno gospodarstvo. Proti predlogu obvezne prodaje lahko vsak pridelovalec ugovarja pismeno pred sestankom ali ustno na sestanku. Krajevni ljudski odbor mora o teh ugovorih na sestankih pridelovalcev razpravljati. Krajevni ljudski odbor mora v petih dneh po opravljenih sestankih predlo- žiti svoj predlog obvezne prodaje s.kup- По z vsemi ugovori pridelovalcev, koli- ko jih ni že sam upošteval, izvršilnemu odboru okrajnega ljudskega odbora v potrditev. 17. člen Na podlagi potrjenega predloga ob- vezne prodaje izda krajevni ljudski od- bor pridelovalcem odločbe o obvezni prodaji. 18. člen Kraj, čas in način prodaje žita določi izvršilni odbor okrajnega ljudskega od- bora s posebno odredbo glede na žetev in opravljeno mlačev v dotičnem oko- lišu. Oddajo masti oziroma debelih praši- čev ter volne predpiše krajevni ljudski odbor pridelovalcem največ v dveh obrokih, upoštevajoč postavljeni časov- ni plan oddaje. 19. člen Ce pridelovalec ne izpolni obveznosti v določenem obsegu oziroma 'asu, ga mora krajevni ljudski odbor prijaviti javnemu tožilcu. 20. člen Podrobnejša navodila za izvajanje te uredbe izda po potrebi predsednik Sveta za blagovni promet LRS. 21. člen Ta uredba velja od dneva objave v Uradnem listu LRS. Pnpravl.iajimo kompost Ing. Zoreč So.on O kompostu se vse premalo govori in piše. Vendar pa je to izvrstno gnojilo, posebno za nekatere rastline, ki potre- bujejo lahko dovzetne hrane. V dobro preperelem kompostu so nakopičene hranilne snovi v taki obliki, da ne ško- dujejo rastlinam, četudi jih posadimo vanj. Vrtnar ne more delati brez komposta; rabi ga namreč za gnojne grede ter cvetlice, ki jih posadi bodisi v lonce ali na grede in pa za tiste rastline, ki ne prenesejo gnoja Pa tudi sadjarjem, vi- nogradnikom ter živinorejcem služi kot zelo pripravno gnojilo, ker z njim po- množino humus, oziroma poglobimo ro- dovitno plast zemlje. V poštev pa pri- haja tudi za travnike, sadovnjake, vi- nograde in lahko dostopne pašnike. Kompost pripravljamo iz kuhinjskih, kmetijsko-gospodar.skih in obrtnih od- podkov: smeti, kosti, saj, pepela, od- padkov iz drvanice, gnoja, ki ga lahko utrpimo, listja, slame, nedozorelega plevela, in drugega. Korenine presile in podobnih rastlin, ki imajo veliko živ- ljenjsko silo, moramo predhodno na soncu dobro posušiti ter šele na to po- rabiti za kompost. Za kompostiranje je dalje zelo praktična žagovina, grozdne tropine, nerabne cunje, stari čevlji in nerabni odpadi usnja, cestno blato, blato iz jarkov, ribnikov in grab, ostanki karbida in apnenega prahu, ki ga je mogoče dobiti zelo poceni pri apnenicah. Ce ui>orablJamo cele apnene koee, jih Je treba pokriti z zemljo, da r«padejo ter Jih šele nato vkompostltL Apoo Mio poñ>«iuJt raidcroj organakih tvarin ter je zaradi tega v kompostu dobrodošlo. Za kompost pa ni dobro uporabljati premogovnega pepela ter rastlin, ki so okužene Po kakšnih nalezljivih bolez- nih, n. pr. močno od rje napadene sla- me, od gnilobe napadenega sadja in podobnega, kar bi škodovalo zdravju rastlin. Najboljše je, da take stvari predhodno sežgemo ali pa zakopljemo globlje v zemljo. Zelo izpopolnimo kompost, če mu med prekopavanjem dodajamo umetnih g-nojil. Vse omenjene snovi spravimo potem plast za plastjo na nepropustna tla, če mogoče v bližini gnojišča, ter napravimo do 2 in pol metra širok in poljubno dolg nasip, ki se proti vrhu malo zoži. Kup naj ne bo nad en me- ter visok, tako da ima zrak dostop tudi do spodnjih plasti. Dobro Je kompost med letom večkrat politi z gnojnico ali pomijami, ki jih ne rabimo za drugo. Najmanj trikrat letno kompost prekop- Ijemo, da pridejo spodnje plasti na vrh in obratno ter dobi zrak doStop do sno- vi, ki se dalje časa upirajo razpadanju. Zrak, vlaga, toplota in zmrzovanje po- spešujejo razpadanje. Tako narejen kompost je v dveh le- tih pripravljen za uporabo. Dobro je, če ga pred uporabo presejemo, da mo- rebitne preostale nesprstenele predmete porabimo za drugi kompost. Ni dvoma, da je komi^stiranje eden ukrepov za dvig kmetijske proizvod- nje. Napredni kmetje so se koristnosti t*ga ukrepa zavedli, zato ga izvajajo v horlift cTojf kmeti)«k0 prouvodnjt. PRESKRBA Potrošniki na zagotovljeni preskrbi bodo v mesecu septembru 1951 prejeli sledeče artikle: Mîevske izdelke in to samo enotno 90 od.st. moko. Poslovalnice, ki še imajo koruzne izdelke in rženo moko, bodo potrošnikom delili po želji tudi koruzno moko ali zdrob ter rženo moko. Seveda bodo pri tem poslovalnice upoštevale predvsem gozdne delavce in pa druži- ne z večjim številom otrok. Dalje si lahko upravičenci nabavljajo testenine in pa pšenični zdrob po želji, dočim pre.imejo potrošniki D-1 po 1 kg Og bele moke proti odvzemu 14 odrez- kov za kruh in odrezek rep. dopolnilne preskrbe štev. 1 september 1951. Istočasno sporočamo, da so v teko- čem mesecu vsi odrezki za kruh ena- ko veljavni za enotne izdelke t. j. bela žita. Maščoba se bo delila v 100 odstotnem obroku na vse živilske in dodatne na- kaznice. Poslovalnice so dolžne deliti potrošnikom 90 odst. masti in 10 odst. margarine, v kolikor pa potrošnik želi nabaviti samo margarino, lahko isto v celoti dvigne, nikakor pa v obratnem primeru. Sladkor bodo takoj po prejemu za- dostnih količin prejeli vsi potrošniki kot v prejšnjem mesecu. Vsi upravi- čenci, ki pa v mesecu avgustu pripa- dajočih količin niso prejeli bodo lahko na proostale odvezke meseca avgusta nabavili sedaj pripadajoče obroke slad- korja. Riž si lahko na odrezek rep. dopol. preskrbe štev. 8. september 1951 naba- vijo potrošniki D-1 po 500 gramov. _ Istočasno sporočamo vsem potrošni- kom, da si odslej nabavljajo lahko kruh v prosti prodaji samo na podlagi pred- ložene nakaznice za kurivo t. j. K- KARTA. 80"^ kruh v prosti prodaje stane od- slej 45 din za 1 kilogram. 90"'o kruh v prosti prodaji stane od- slej 30 dinarjev za 1 kilogram. Od 17. IX. t. 1. dalje se vrši zame- njava industrijskih bonov po navodilih, ki so jih prejeli KLO in podjetja. NB Ptuj, posameznikom ne bo zamenjavala bonov. Opozorilo knjižnioam. šolam, prosvet- nim druJtvom. prosvetnim delavcem in množičnim organizacijam! Državna založba Slovenije je na po- budo Izvršilnega odbora Ljudske pro- svete Slovenije in Republiškega odbo- ra za proslavo 400-letnice slovenske knjige izdala knjigo »Cvetnik naše reformacijske misli«. Tiskana je na lepem papirju in vezana v platno. Knjiga obsega 3 dele: 1. del obsega odlomke in razprave o reformaciji, ki so jih napisali E. Kar- delj, Fr. Kidrič, M. Rupel in drugi; 2. del obsega izbor iz spisov naših protestantov: Trubarja, Dalmatina in Bohoriča; 3. del obsega prvič zbrano leposlov- no gradivo v zvezi z življenjem in de- lom naših reformatorjev. Knjiga lahko služi med drugim kot predmet diskusije o začetkih slovenske knjitevnostl v izobraževalnih tečajih. Nove družine v mesecu avgustu 1951 Arnuš Anton iz Dornave in Horvat Terezija iz Spuhlje, Pravdič Matija iz Zabjaka in Vnuk Marija iz Ptuja, Ko- vačič Avgust iz Ptuja in Stopar Tere- zija iz Ptuja, Kokol Vincenc in Domave in Jurič Marjeta iz Domave, Soštarič Jožef iz Ptuja in Hadner Silvestra iz Ptuja, Kukovec Peter iz Markove in Zemljarič Marjeta iz Markove. Rojeni v mesecu avgustu, in sicer: 55 moških in 40 ženskega spola. Umrli v mesecu avgustu: Seguía Jera, roj. 1908, iz Mezgove; Zagoranski Da- nica, roj. 1950, iz Velike Varnice; Hor- vat Barbara, roj. 1873, iz Markove; Pe- tek Marija, roj. 1950, iz Podvinc; Bi- skup Juljana, roj. 1928, iz Višnjice; Svajger Simon, roj. 1875, iz Ptuja; Ram- šak Jože, roj. 1864, iz Ptuja; Silak Te- rezija, roj. 1867, iz Muretinc; Dolamič Anton, roj. 1899, iz Logarovec; Stum- berger Franc, roj. 1890, iz Formina; Bombek Liza, roj, 1908, Iz Moškanjc; Strakl Alojz, roj. 1951, iz Vinskega vrha; Narat Anica. roj. 1951, iz Narapelj; Ve- ronek Ana, roj. 1893, iz Ptuja; Kuko- vica Marija, roj. 1875, iz Ptuja; Deč- man Milena, roj. 1951, iz Sp. Brega. T O M Б O L Ä RK bo v nedeljo, dne 9. septembra, «b 14. uri na Titovem trgu (Mestne tr/nice) in ne na nogometnem igri- šču, — V slučaju slabega vremena bo tombola v nedeljo, dne 16. sep- tembra ob istem času na Titovem trgu. 22 TOMBOL: 1. motorno kolo 2 spalnica 3. radio aparat 4. kuhinjska oprema 5. moško kolo 6. žensko kolo 7 dve svileni odeji 8 sod vina 9 perzijske preproge — garnitur« 10. volneno blago za moški plašč 11. volneno blago za ženski plašč 12. strešna opeka — 1090 komadov 13 moški zimski plašč 14. ženski zimski plašč 15. moški zimski plašč 16. ženski zimski plašč 17 svinja 18. globok otroški voziček 19. gojzerji 20 drva — 4 prm 21. grozdni mlin 22 sejalnica za koruzo in 3000 drugih praktičnih dobitkov. ZA .TEDACO IN PIJACO JE POSKRBLJENO! Egipt je odklonil priporočilo o ukinitvi blokade Sueškega prekopa v Varnostnem svetu so neda\Tio sprejeli priporočilo egiptski vladi, da naj ta ukine blokado Sueškega prekopa, ki Jo je uvedla, ker hoče prisiliti umik tujih čet iz prekopovega območja. Egiptska vlada pa to priporočilo od- klanja. PrekUc Skupina ljudske inšpekcije v Mai šperku preklicu j e trditve zapisnika, j je bil prečitan na zboru volivcev Majšperku glede poslovanja tajnilj KLO Majšperk in se mu zahvaljuje, d Je odstopil od kazenskega postopka. V imenu skupine Hojnik Staniti OBVESTILO Uprava kina Ptuj obvešča vse kljio obiskovalce oziroma starše, da je prç povedano obiskovanje kinopredsta' otrokom izpod 6 let starosti, bodisi i spremstvu staršev, bodisi otrok samit Za otroke izpod 6 let se bodo vráiL posebne predstave v slučaju primerni! filmov. Prepovedano je obiskovanje kino predstav (večernih) mladincem Izpo, 16 let starosti brez spremstva staršei ali starejših oseb. Uprava kina- Ptuj. MALI OGLASI Prosim morebitnega najditelja ukradetH mi denarnice z osebno izkaznico nt • ime J u r h a n Marija iz Polenšak« št. 11, da mi Ju vrne, eicer razglašam osebno izkaznico kot neveljavno. Našel sem aktovko z notami, godbenin» stojalom ter tlačilko za kolo. Naslov v upravi lista. Prodam motorno kolo »Sachs« na et ar- ter. Naslov v upravi. Razveljavljam šolsko spričevalo ptuj. ske gimnazije za 2b razred letnika 1948-49 na ime Tomanič Štefka. Prodam mlin za mletje zrnja na mo- tomi pogon in ročni mlin za liiščenje koruze. Naslov v upravi lista. Obialujem in preklicujem neresnici« besede, ki sem jih izrekla o mojem možu. dne 30. 8. 1951. Mlakar Eliza, beta, Zg. Breg 2, Ptuj. Razveljavljam delavsko knjižico, roj«t. ni list, osebno izkaznico ter potrdilo o samstvu na ime Sabarovič Bajram, Ptuj, Krekova 3. Dobre vinske sode posodim za zmje ali svinjsko hrano. — Kajfež, Ptuj, Ljudski vrt. 5 lepo opremljenih knjig za din 292.- »VZREJA MLADIH ZlVALI« spisal dr. Marjan Pavlič, mani živinozdravnik. Ta knjiga bo iz- redno razveselila naše kmetovalce in živinorejce. V njej nam pise« zanimivo popisuje, kako naj rav- namo z malimi živalmi: teleti, žrebički, prašički, kozami in dru-^ giîni, da nam tK>ao icpo uspevale. Knjiga je opremljena z nuiogimi slikami, ki jjonazorujejo besedila »KAJ SO VIDELI KMETIJSKI STROKOVNJAKI PO SVETU« zelo poučna in zanimiva knjiga naših agronomov: inž. Adamiča, dr. Janežiča, inž. Jelačina, inž, Re- panška, inž. Fajdige, inž. Mastna- ka in F. rencaT ki so jiotovali po Ameriki, Angliji, Holandiji, Svici, Nemčiji in Italiji, da bi vi- deli, kako drugod po svetu obdelu- jejo zemljo, rede živino, pridelujejo sadje itd. Svoja opažanja in mnoga doživetja nam opisujejo tako na- zomo in napeto, da knjige ne odlo- žimo prej, dokler je ne preberemo do konca. Velezanimivo besedilo bodo pojasnjevale lepe slike. »GOSPODINJSKI NASVETI Ko smo se odločili za izdajo te knjige, smo mislili predvsem na naše gospodinje, saj se že dolgo čuti potreba po knjigi, ki bi na polju- den način govorila o tistih stvareh, s katerimi se vsak dan srečuje go- spodinja, Poleg nasvetov, kako si uredimo dom: dvorišče, kuhinjo, spalnico itd. je v njej še okrog 1000 praktičnih nasvetov, ki jih tu sploh ne moremo podrobno opisovati. Ta knjiga bo priročnik, ki ga ne bo mogla pogrešati nobena žena. »POVESTI IVANA TAVČARJA« Za to knjigo smo izbrali najlepše Tavčarjeve povesti iz kmečkega življenja. Na šaljiv način pripove- dujejo Poljanci na lovu v Zali pre- tresljive ljubezenske zgodbe iz svo- jega življenja; kaplan, ki je tudi z njimi na lovu, pa pripoveduje zgodovinsko povest, ki se je godila v Zali še za časa protestantov (Trubarja in Dalmatina). Pretres- ljiva je tudi zgodba o rokovnjačih, ki so se v Napoleonovih časih zbi- rali v škofjeloških hribih. »KMEČKI ŽEPNI KOLEDAR 1952« Tega priljubljenega koledarja nam ni treba še posebej priporočati. Kot dosedaj bo najboljši svetovalec in pomočnik pri Vašem delu: na polju, v hlevu, v gozdu, na vrtu, v vino- gradu, v sadovnjaku ali na potova- nju. Letos bo vseboval še več stro- kovnih navodil in zanimivosti kot druga leta. Prav zaradi koledarja Vas se v^' sebe j opozarjamo, da naročite zbir- ko pravočasno, ker bo verjetno ka- kor doslej tudi letos na mah raz- grabljen. , . Vsaka izmed teh knjig bo ze^ okusno opremljena. Koledarček bo v platno vezan, ostale knjige P» kartonirane. Vseh teh pet knjig Vam pošlje za- ložba »KMEČKA KNJIGA« za 29^ dinarjev. Naklada je omejena, zato pohitite z naročilom in nakažu^ tudi takoj denar! Knjige bodo do- tiskane in jih boste prejeli v za- četku decembra. ZAL02BA »KMEČKA KNJIGA« Ljubljana. Gajeva 6 — Poet predal S"^*