NOVI TEDNIK NT&RC Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Urednica NT Mileno Brečko Poklic ŠT. 3 - LETO 54 - CELJE. 21.1.1999 - CENA 280 SIT TEKAČEVO IN RADAKOVO POVEZANA? Bo dvojni umor na Hrvaškem pripeljal do Kamenikovih sostorilcev ali potrdil njegovo nedolžnost? Stran 31. Kartica za tretje tisočletje Predvidoma junija kartica zdravstvenegazavarovanja tudi v Celju, stran 5. Dejstva, združena z domišljijo laor Kariovšek odvetnik Nicholasa Omana in prvo pero sFovenskffljStilnih krimi v intervjuju na stran. 17. VIACRA NASTAJA Kronika s Celjskega na strani 48. v CEUU - MORSKI RAKI IN PRAVUlCE Vladimir Verdnik, potapljač in pravljičar v reportaži na strani 15 Foto: GREGOR KATIC Zima ali pomlad? Jasni, sončni dnevi so v doiini privabili na dan prve cvetlice, v hribih pa se očem razicriva vsa nesicončna lepota zimske narave. Pravi čas za umirjene sprehode, za skolc v gore. tudi za plezanje po zaledeneiih slapovih (na posnetku slap Paienic v Logarski doiini). pa seveda za smučanje, sanicanje. drsanje... Narava nam ponuja vse. icar si duša poželi, izberite. Je k jezeru pribrundal medved? " stopinje v snegu dopuščajo možnost, da se Je ob velenjskem Jezeru sprehodil medved. Stran 5. sto kmečkih žensk na morje Prvi kupon za letošnji izlet objavljamo na strani 13. 2 DOGODKI Po podžupanih še podiupcm jci v Mestnem svetu Mestne občine Celje bo, kot smo že poročali, delovala široka koalicija, ki jo sestavljajo ob SLS še LDS, ZLSD in SKD. V torek se je župan Bojan Šrot z vodstvi koalicijskih strank uskladil glede predlogov za podžupanska mesta in v manj kot štirinajstih dneh bo Celje dobilo 2 podžupana, po spremembi občinskega statuta pa še podžupanjo. Župan Šrot bo svetnikom na drugem zasedanju mestnega sveta, ki je napovedano za 2. februar, v potrditev za podžu- pana predlagal Zdeneta Podlesnika (LDS) in Marka Zi- danška (SKD). Podlesnik naj bi v mestni občini bdel nad področjem financ, Zidanšek pa se bo po županovem predlo- gu ukvarjal s komunalnimi vprašanji. Na tem zasedanju bodo svetniki obravnavali tudi predlog za spremembe občin- skega statuta, v katerem je določeno, da ima lahko Mestna občina Celje 2 podžupanski mesti. Po obstoječi zakonodaji o lokalni samoupravi bi Celje glede na število prebivalcev lahko imelo 3 podžupane, vendar bodo v predlogu statutar- nih sprememb to določilo pustili bolj ohlapno, saj je priprav- ljen predlog, po katerem naj bi imela Mestna občina Celje enega ali več podžupanov. V primeru, da bodo svetniki potrdili statutarne spremem- be, bo župan Šrot za podžupanjo predlagal še Janjo Romih (ZLSD), ki naj bi se ukvarjala s področji kulture, turizma, humanitarnih dejavnosti in usklajevala delo s krajevnimi skupnostmi ter mestnimi četrtmi. Vsi trije celjski podžupani bodo svoje delo opravljah nepoklicno, saj bo, kot pravi župan, v prihodnje v Celju potrebno zelo varčevati, da se čimprej pokrije proračunski primanjkljaj. I. STAMEJČIČ Percic noče nadomestnega lokala »Sam lokal za opravljanje dejavnosti je drugotnega po- mena, zame je še vedno na prvem mestu odločenost, da se ugotovi zakonitost dena- cionalizacijskega postopka za stavbo v Linhartovi 18,« zavrača celjski črkoslikar Ladislav Perčič ponudbo Mestne občine Celje in sta- novanjskega sklada, da se mu prednostno odda v na- jem nadomestni poslovni prostor. Ponudbo za najem dobrih 32 kvadratnih metrov velikega poslovnega prostora z izložbo v Linhartovi ulici 22, ki bi Perčiču po dobrih štirih letih spet zagotovil pogoje za opravljanje poklicne dejavno- sti, je celjski župan Bojan Šrot črkoslikarju poslal v četrtek, do ponedeljka, 25. januarja, pa pričakuje njegov odgovor. Kot nam je v torek povedal Perčič, se za selitev v drug lokal ne bo odločil, pri čemer ima podporo državnozborske komisije za peticije, ki je lani decembra Mestni občini Celje priporočila, naj črkoslikarju prednostno dodeli poslovni prostor v Linhartovi 18, ki je njena last. Kot kaže, poteza dobre vo- lje, ki jo je z željo, da se Perčiču spet omogoči oprav- ljanje črkoslikarske dejavno- sti, pokazal župan Šrot, ne bo uspela, saj črkoslikar še na- prej vztraja pri ugotavljanju zakonitosti denacionalizacij- skega postopka. IS Vroče ob računih Te dni plačujejo Celjani precej visoke zneske za decembrsko ogrevanje - Ne gre za podražitve Visoki zneski na položni- cah za plačilo decembrskega ogrevanja v celjskih blokih so marsikoga presenetili. Ne gre za podražitve, kot bi kdo pomislil, pač pa za obračun toplote po dejanski porabi v objektu, kar počne Energeti- ka Celje že od avgusta 1997 skladno z občinskim odlo- kom. To pomeni, da so v po- letnih mesecih zneski na po- ložnicah bistveno nižji kot v času kurilne sezone. December je bil za razliko od prejšnjih let precej bolj hladen, saj je po podatkih Hidrometeo- rološkega zavoda srednja me- sečna temperatura znašala -3,7 stopinje C (za primerjavo: de- cembra 97 je bila srednja tempe- ratura 2,1 stopinje C). Normalno je, da je bilo zato porabljene več toplote, to, kar bi moralo skrbeti lastnike stanovanj, pa so precejš- nje razlike v porabi med bloki na posameznih območjih mesta. Največ so porabili v objektih, ki so stari 25 let ali več ter slabo izolirani. Takšnih objektov je največ na območju Zgornje Hu- dinje - Ulica frankolovskih žrtev ter na Otoku. Primerjava poka- že, da je bila decembrska pov- prečna poraba toplote najnižja na Lavi, v Plavi laguni ter v Novi vasi (nekaj več kot 27 kWh na kvadratni meter), višja na Spod- nji Hudinji (nekaj več kot 29 kWh/m^), Otoku (čez 30 kWh) in najvišja na Zgornji Hudinji (33,7 kWh/m^). Tako so bili tudi zneski za porabljeno toploto različni, od 126 do 322 tolarjev na kvadratni meter stanovanjske površine. Največ so plačali tam, kjer živijo v starih in slabo izoli- ranih blokih, kjer jim slabo te- snijo okna in vrata, kjer stano- valci nepreudarno zračijo stano- vanja... Ponekod so temperature v stanovanjih še vedno previso- ke, kar pa morajo lastniki urejati z upravljavcem bloka. Že za stopinjo manj ogrevani prostori lahko prinesejo do 6 odstotkov manj porabe! Tako različni zneski plačeva- nja ogrevanja lahko v celem letu dosežejo več deset tisoča- kov razlike. V Energetiki so primerjali 55 kvadratnih me- trov veliko- stanovanje v objek- tu z največjo in najmanjšo po- rabo (gre za bloke vjiajnovejši soseski Dolgo polje). Decem- bra je stanovalec v takšnem stanovanju plačal v najboljšem primeru dobrih 7 tisočakov, v najslabšem pa skoraj 19 tisoč tolarjev! V celem letu je za slednjega ta izdatek pomenil namesto dobrih 50 tisoč več kot 90 tisoč tolarjev. Razlika pa lahko pomeni že skoraj nakup dveh novih oken. V Energetiki, kjer s 110 pod- postajami s plinom ogrevajo več kot 6 tisoč stanovanj v Ce- lju (do nedavnega tudi več kot 200 v Štorah, kjer pa so prešli na svoj sistem), ugotavljajo, da doslej večjih težav s plačilom položnic niso imeli, vprašanje pa je, kako bo te dni, ko bodo zapadli decembrski računi. Na razlike pri plačevanju so opo- zarjali že ob uvedbi novega načina obračuna, vendar se v zadnjih dveh letih na področju zmanjševanja izgub toplote v blokih ni nič spremenilo. Last- niki stanovanj nimajo denarja za večje naložbe v nova okna, fasade... Verjetno bi morala več na tem področju storiti dr- žava oziroma občina. Določe- na sredstva za pomoč pri odlo- čitvi za energetsko varčne si- steme obstajajo, vprašanje pa je, koliko so ljudje s tem sezna- njeni (oktobra lani je na primer Aeenciia za učinkovito rabn energije razpisala 11,5 milijo na tolarjev spodbud za vgrad njo energetsko učinkovite za steklitve in oken). T CVIR^ Pilotni projekt, ki ga Ener- getika izvaja v dveh sosed- njih blokih na Kraigherjevi 5 in 11 v Novi vasi bo pokazal, kakšne so razlike med stano vanji. Radiatorje so opremili z delilniki toplote in ti bode pokazali, kdo se ogreva racio nalno, kdo pa porabi preveč Ob koncu kurilne sezone bo do opravili tudi poračur ogrevanja na osnovi opravlje nih meritev. Učinkovitejša državna uprava »Ob enakem številu zaposlenih, ki se že dve leti vrti okoli številke 100, smo v Upravni enoti Celje lani zabeležili 4- odstoten porast upravnih postopkov, kar za 17 odstotkov pa se je povečalo število rešenih zadev oziroma učinko- vitost dela upravnih delavcev,« je na ponedeljkovi novinarski konferenci de- jal načelnik UE Celje Damjan Vrečko. Za upravne delavce, ki v Celju vodijo upravne postopke in opravljajo druga dela s področja desetih ministrstev, je to potrditev, da je njihov trud za racionali- zacijo državne uprave pravilno zastav- ljen. Povečano učinkovitost dela gre pri- pisati zlasti angažiranosti zaposlenih, do- bremu sodelovanju z lokalnimi skup-" nostmi, približevanju državne uprave lju- dem, kar je bilo lani zlasti odmevno s predstavitvami upravne enote na sejmih ter v sodelovanju z mediji, racionalizaciji poslovanja in nenazadnje tudi sprejemu vrste podzakonskih aktov, ki so jasneje določali izpeljavo upravnih postopkov. V UE Celje bodo tudi v prihodnje pos- večah poSebno pozornost sodelovanju z lokalnimi skupnostmi; ob Mestni občini Celje ter občinah Štore in Vojnik letos še občini Dobrna. Načelnik Vrečko se je že sestal z vsemi štirimi župani, s katerimi se je dogovoril, da kot redno obliko sode- lovanja s posameznimi občinami ohrani- jo kolegije, občinskim svetnikom vseh štirih občin pa je predlagal, da čimprej imenujejo svoje člane v sosvet načelniki ki je v preteklem štiriletnem mandat odigral pomembno vlogo na področj usklajevanja dela in skupnih nalog loka nih skupnosti. ' L STAMEJČI »Na opazen porast učinkovitosti del naših upravnih delavcev vpliva tud dejstvo, da vse več občanov ob predaj vlog poskrbi, da so le-te popolne. Me nim, da je to tudi posledica publikacij ki smo jih o delu in pristojnostih upraA ne enote izdali v Celju, podatki v njil pa so v 95-odstotkih uporabni za vs državo,« meni načelnik UE Celje Dan ian Vrečko. -1 Za Konjicami Velenje in Kranjsica Gora Po lanskem uspehu Slo- venskih Konjic in Žič se bo- do na tekmovanju Entente Florale letos za naziv najlep- šega evropskega mesta pote- govali v kranjskogorski in velenjski občini. V Konjicah, ki bodo ostale prvi slovenski kraj, ki se je pomeril (in sku- paj s še dvema mestoma tudi zmagal) v tem tekmovanju, pa ostaja sedež projektnega sveta za pripravo slovenskih udeležencev v tekmovanju Entente Florale. Projektni svet se je prejšnji teden že drugič sestal, tokrat z namenom, da podpišejo izja- vo o sodelovanju ministrstev za malo gospodarstvo in turi- zem ter za okolje in prostor. Turistične zveze Slovenije in Centra za promocijo turizma. Ob tej priložnosti so projekt- nemu svetu tudi razširili pri- stojnosti za vsa mednarodna tekmovanja, ki se jih na po- dročju okolja in turizma ude- ležujejo slovenski kraji. Poleg tega pa so še uradno predali tekmovanje občinama Velenje in Kranjska Gora. Na četrtkovem srečanju sta konjiški župan Janez Jazbec, ki odslej tudi predseduje pro- jektnemu svetu, in slovenski predstavnik v mednarodni ko- misiji Entente Florale arhitekt Anton Schlaus na kratko predstavila lansko tekmova- nje, ko je slovenski par dose- gel zavidljivo uvrstitev:vas Ži- ce je pridobila bronasto priz- nanje, mesto Slovenske Konji- ce pa najvišje možno - zlato priznanje. Vodja promocijsko informa- cijskega centra Velenje Alojz Hudarin je povedal, da so v Mestni občini Velenje veseli, da bodo lahko zastopali Slov nijo v konkurenci večjih kr jev. Tekmovanje pri njih so pada prav s štirideseto obl< nico mesta. Župan Občil Kranjska Gora Jože Kotnik ] je dejal, da njihovo turističi društvo praznuje 95-letni delovanja, občina pa tudi s deluje v kandidaturi za pripi vo zimskih olimpijskih ig^ Oba dogodka bosta obarvč njihove priprave na tekmo^ nje. Srečanja projektneg*a sveta se udeležili tudi predstavn Mestne občine Ptuj, ki so pn stavili priprave njihove obči na tekmovanje Nations bloom, kjer so se med 33. s tovnimi mesti uvrstili v finale konkurenci osmih najbolj mest bo zaključek tega tekr vanje prihodnji teden v Zdru nih arabskih emiratih. ■■■■■■■■■■■■■■i B Župan z duhovniki Tradicijo novoletnih srečanj z duhovniki v občini Žalec nadaljuje tudi župan Lojze Posedel. Duhovniki iz sedmih župnij z območja nove občine Žalec so se prejšnji teden zbrali na srečanju v Gotovljah na turistični kmetiji pri Mlinarju. Prišlo jih je enajst. Prvotna namera, da bi srečanje z vsemi duhovniki nekdanje žalske občine skupaj pripravilo šest novih županov, se niuresničila. V pozdravnem nagovoru je Lojze Posedel to obžaloval in izrazil prepričanje, da je bila nesmiselna takšna delitev občine in, da bo na posameznih področjih prišlo do ponovnega povezovanja. Duhovnikom se je zahvahl za korekten odnos v času predvolilne kampanje in poudaril, da bodo skupaj nadgrajevali že začeto delo. V imenu duhovnikov sta se županu in sodelavcem zahvalila dekan Branko Zemljak in pater Manes iz Petrovč. T. TAVČAR Šf. 3.-21. januar 1999 DOGODKI 3 Odločitev za študij Med učenci zaključnih letnikov srednješolskih programov ter tistimi, ki bi v študijskem letu 1999/ 2000 radi začeli študirati, bo naslednje dneve zago- tovo najbolj brana publi- kacija letošnji razpis ljubljanske in mariborske univerze ter samostojnih visokošolskih zavodov za vpis v prve letnike. Razpis je minuli petek iz- šel v nakladi 33 tisoč izvo- dov, vsem, ki jih podatki o prostih študijskih mestih zanimajo, pa so podrobno- sti dosegljive tudi na Inter- netu (http://urww.uni- Ij.si/razpis). Obe univerzi ter samostojni visokošolski zavodi - letos je Vlada RS na novo podelila koncesije trem visokošolskim zavo- dom; visoki šoli za podjet- ništvo v Portorožu, za poli- tehniko v Novi Gorici ter za upravljanje in poslovanje v Novem mestu - so za študij- sko leto 1999/2000 razpi- sali 21.448 prostih študij- skih mest za redni in izred- ni študij. Datumi, ki so za bodoče študente te dni najbolj za- nimivi, pa sta seveda infor- mativna dneva, ki jih vsi visokošolski zavodi pri- pravljajo v petek, 12. fe- bruarja ob 10. in 15. uri, za bodoče redne študente ter v soboto, 13. februarja ob 10. uri, za bodoče izredne študente. V petek, 5. mar- ca, pa poteče rok, do kate- rega morajo s priporočeno poštno pošiljko bodoči štu- denti poslati svojo prvo pri- javo visokošolskim prijav- no-informacijskim služ- bam. IS V Stopčcih je vroče Pendolino bo začel voziti jeseni prihodnje leto M Ob magistralni železniški progi med Štorami in Grobel- nim bodo letos ukinili 5 ali 6 nezavarovanih železniških prehodov. Med remontom železniške proge, ki je omo- gočil vožnjo do 160 kilome- trov na uro, so zato zgradili obvozne ceste. O ukinitvi železniških pre- hodov, so se v ponedeljek po- govarjali v Šentjurju predstav- nik Slovenskih železnic An- ton Gliha (za področje infra- strukture), šentjurski župan in poslanec Jurij Malovrh ter Marija Rataj, ki ima v občini na skrbi okolje in prostor. Gre za priprave pred začet- kom vožnje hitrega vlaka pen- dolina, ki bo začel redno voziti med Ljubljano in Mariborom jeseni prihodnje leto. Sloven- ske železnice morajo namreč ob magistralni progi v Zasavju ukiniti le še 4 nezavarovane prehode, marsikaj so udejanili tudi na progi do Celja, veliko dela pa jih čaka na prehodih med Grobelnim in Poljčana- mi, kjer bo nadaljevanje veli- kega remonta proge. Gre za nalogo za prihodnji dve leti. V šentjurski občini se naj- bolj zapleta zaradi ukinitve »sedmega« prehoda, v Stopčah pri Grobelnem, kjer nekateri krajani temu zelo nasprotuje- jo. Slovenske železnice zato rešitev še iščejo, pri tem pa je med različnimi možnostmi mogoče slišati tudi za zavaro- vanje z avtomatskimi zaporni- cami. To naj bi pomenilo za železničarje razmeroma dra- go rešitev. V letošnjem držav- nem proračunu namreč ni več postavke za modernizacijo in ukinitev cestnih prehodov, za- to se nameravajo železničarji poslužiti vira za usposobitev proge za hitre vlake. Pri vsem skupaj zamujajo graditelji tudi z remontom proge med Grobelnim in Po- nikvo ter naprej, saj je projekt- na dokumentacija že priprav- ljena. Krivo naj bi bilo dejstvo, da je iz državnega proračuna izpadla prav tako postavka za remonte prog. Sicer pa bi mo- rali pred prihodom pendolina opraviti remont železniške proge še na nekaterih odsekih med Ljubljano in Celjem, kar pa se očitno ne bo zgodilo. Zato pendolino v začetku očit- no ne bo hitri vlak v pravem pomenu besede. i BRANE JERANKO Celjani hitrejši od države V Upravni enoti Celje so do konca decembra rešili 64 odstotkov vseh denaciona- lizacijskih zahtevkov, de- lež izdanih odločb pa niha od 58 odstotkov pri zahtev- kih za vračilo stanovanj- skih hiš, stanovanj, poslov- nih prostorov in stavbnih zemljišč preko 75 odstotkov pri vračilu kmetijskih zem- ljišč in gozdov do 82 odstot- kov pri denacionalizaciji podjetij. Po besedah načelnika UE Celje Damjana Vrečka je rezultat dela upravnih de- lavcev pri vodenju denacio- nalizacijskih postopkov znatno boljši od državnega povprečja, od skupno 1.072 vloženih zahtevkov pa je bi- lo do konca decembra izda- nih 687 odločb. Konec lan- skega leta in prvi januarski dnevi so bili v Oddelku za okolje in prostor UE Celje v znamenju vlaganja zahtev- kov po izplačilu odškodnin, do katerih so po zadnji spre- membi Zakona o denaciona- lizaciji upravičeni tako na- jemniki, ki so vlagali svoj denar v obnovo nacionalizi- ranega premoženja, kot tudi upravičenci do vrnitve na- cionaliziranega premože- nja, ki se mu je v toku let znatno znižala vrednost. Zahtevke za izplačilo odš- kodnine je v Celju vložilo 115 ljudi, v kar 101 primeru pa prednjačijo zahtevki za odš- kodnino vezano na stanova- nja in poslovne prostore. Do 5. januarja so morali zahtevke za izplačilo odškod- nin vložiti vsi tisti, katerih denacionalizacij ski postopki še niso zaključeni, stranke, poslej torej tudi najemniki, v denacionalizacijskih postop- kih, ki so že zaključeni s prav- nomočno odločbo, pa imajo za vlaganje odškodninskih zahtevkov na voljo še nekaj mesecev časa, saj se zanje za- konsko določen rok izteče v začetku novembra. IS na kratko Ločitev brez težav LUČE - V občini pripravljajo in sprejemajo vse potrebne dokumente in akte, ki bodo omogočili »ločitev« občin Luče in Solčava - sprejeti morajo namreč zaključni račun in proračun, do takrat pa sredstva prihajajo na ločen račun. Pri delitvi nepremičnin lučki župan Mirko Zamernik ne pričakuje težav, i^akor pa kaže, bo občina Solčava, kjer je župan Vojko Klemen- Šek, kmalu popolnoma samostojno zaživela. (US) Odslej bolj zmerno LAŠKO - Župan Jože Raj h se je pred dnevi sestal s predstavni- ki strank, ki imajo svoje svetnike v občinskem svetu. Dogovorili so se, da se bodo vodstva strank sestala pred vsemi pomembnej- šimi sejami občinskega sveta, da se ne bi zopet ponovila obstrukcija s konstitutivne seje, ko so svetniki iz vrst SLS in SDS zaradi nestrinjanja z dnevnim redom protestno zapustili zase- danje. Župan se je s strankami tudi dogovoril, da se bodo čim prej poskušali uskladiti o dnevu praznovanja občinskega praz- nika. V občini Laško se namreč že štiri leta prerekajo, kateri datum je za praznik najbolj primeren. (JI) Le enkrat 4 zvezdice CELJE - V UE Celje so v podaljšanem zakonskem roku prejeli vlog za kategorizacijo nastanitvenih objektov, doslej pa so izdali 6 odločb. Le hotelu Toplice na Dobrni so odmerili 4 zvezdice, preostali nastanitveni objekti z območja celjske, Vojniške, štorske in dobrnske občine pa so prejeli po 3 zvezdice. (IS) Na drugem mestu za Ljubljano CELJE - Potem, ko je lani poleti resorno ministrstvo preneslo delitev dovolilnic za mednarodni promet vozil na večje upravne ^note, ki imajo sedež v posameznih registrskih območjih, so v Celju razdelili 23.183 dovolilnic. Po številu dovolilnic, ki jih je prejelo 410 avtoprevoznikov, se je celjsko območje uvrstilo na drugo mesto v državi, takoj za Ljubljano. (IS) Vse manj majhnih trgovcev CEUE - Med upravnimi postopki s področja gospodarstva so lani v UE Celje izdali kar 60 odstotkov vseh odločb, vezanih na obratovalna dovoljenja, sledilo pa je število odločb, izdanih gostincem za podaljšanje obratovalnega časa oziroma opravlja- nje dejavnosti izven lokalov. Zanimivo pa je, da je precej upadlo število izdanih obratovalnih dovoljenj za trgovinsko dejavnost. To si v Celju razlagajo s splošnim položajem trgovine v državi, ko se vse bolj uveljavljajo velika in srednja trgovinska podjetja, mali trgovci pa se vse težje kosajo s konkurenco. (IS) Maček na celu ZLSD ŠTORE - Prejšnji teden so na volilni konferenci občinske organizacije ZLSD za novega predsednika izvolili Francija Mačka. Dosedanji predsednik Jože Kragelj, ki je štorsko ZLSD vodil kar pet let, ostaja še naprej predsednik strankine Delavske zveze, je pa tudi eden od dveh svetnikov te stranke v Občinskem svetu Štore. Še januarja naj bi se ustanovila občinska odbora ZLSD tudi v Vojniku in Dobrni. (IS) Še brez zadnjega podpisa TABOR, ŽALEC- Županja Vida Slakan tudi v preteklem tednu ni podpisala sporazuma o razporeditvi in prevzemu kadrov, saj meni, da je treba poiskati drugačno rešitev za občino Tabor. Sicer so se župani spodnjesavinjskih občin v ponedeljek sezna- nili z organiziranostjo Občinske gasilske zveze in zaenkrat kaže, da bo zveza delovala tudi v prihodnje, seveda na osnovi novih dogovorov. Sicer se bodo o organiziranosti gasilstva v Spodnji Savinjski dolini dokončno odločali znotraj gasilske organizacije. (US) Jubilej obrtnikov CELJE - Letos bodo v Območni obrtni zbornici Celje praznovali 30-letnico organiziranega delovanja celjskih obt- nikov. Z drugačnim imenom in seveda tudi pod pdrugačnimi pogoji je bila pred 30 leti zbornica ustanovljena med prvimi v Sloveniji, jubilej pa bodo obrtniki proslavili z vrsto prireditev. (IS) posvetu Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv Srbski pokol Srbska vojska in policija sta v petek napadli vasico Račak na jugu Kosova in ubili 45 ljudi. Opazovalna misija Organizacije za var- nost in sodelovanje v Evro- pi, ki se je v soboto uspela prebiti v vas trdi, da so bile žrtve vaščani in kmetje. Srbi pa vztrajajo, da so varnost- ne sile v spopadih ubile tero- riste Osvobodilne vojske Kosova. Po becledah vodje misije OVSE Williama Walkerja je šlo za masaker, saj so bile žrtve ustreljene v glavo iz ne- posredne bližine, nekatre so bile obglavljne. Videl pa je tudi trupla brez obrazov. Po mnenju tujih opazovalcev gre za enega iiajhujših zločinov proti človeštvu v tej nemirni pokrajini. Beograd pa trdi, da so bili v vasi Račak navadni teroristi, saj naj bi v vojaški operaciji zasegli tudi velike količine orožja in streliva, vendar teh dokazov zaenkrat ne morejo predstaviti. Srbsko vodstvo je vodjo opazovalne misije OVSE Walkerja obtoži- lo laganja in ščuvanja medna- rodne skupnosti proti Zvezni republiki Jugoslaviji, zato mora najkasnje v 48 urah za- pustiti državo. Vstop na Koso- vo so Srbi prepovedali tudi glavni tožilki haaškega med- narodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Louise Arbour. Mednarodna javnost je ogor- čena. Na izrednih sejah zveze Nato, OVSE in Varnostnega sveta Združenih narodov so ostro obsodili ravnanje jugo- slovanskih varnostnih sil. Po- boj civilistov je najostreje ob- tožila tudi zaveznica Zvezne republike Jugoslavije Rusija. Mednarodna skupnost od predsednika ZRJ Miloševiča zahteva brezpogojno spošto- vanje resolucij Varnostnega sveta OZN in kaznovanje od- govornih za pokol. V Beograd je zato odpotoval vrhovni po- veljnik zavezniških sil v Evro- pi ameriški general Wesley Clark. Srbsko vodstvo bo opozoril na možnost vojaške- ga posredovanja Svernoat- lantske zveze na Kosovu, če ne bodo spoštovali dogovorov in še naprej vztrajno zavračali sodelovanje z mednarodnim opazovalci. ZRJ opozoril ne jemlje resno, saj se ofenziva srbskih policij sko-vojaških sil na Kosovu nadaljuje. Pred- stavniki človekoljubnih orga- nizacij poročajo o novem va- lu beguncev. Italijanska obal- na policija je v ponedeljek pred obalo Alupije odkrila ladjo s pribhžno 600 begunci. Med njimi je največ žensk in otrok iz Kosova.-Vodstvo Os- vobodilne vojske Kosova je zato kosovske Albance pozva- lo k oboroženi vstaji proti Srbom. Slovensko-hrvaški odnosi Slovenski in hrvaški poli- tiki tudi na zadnjih sreča- njih niso uspeli rešiti odpr- tih vprašanj med državama. Glavna tema pogovorov med slovenskim zunanjim ministrom Borisom Frlecem in njegovim hrvaškim kole- gom Matejem Graničem na gradu Bežanec v hrvaškem Zagorju je bila medržavna meja. Ministra za gospo- darstvo Metod Dragonja in Nenad Porges pa sta na Brdu pri Kranju govorila o statu- sni in finančni ureditvi Jedr- ske elektrarne Krško. Frlec in Granič sta se dogo- vorila le, da se bosta spet] sestala konec februarja. Drža-: vi namreč glede kopenske meje ostajata pri izjavi z no-h vemberskega srečanja na gra- du Strmol, da je 99,1 odstotkafi poteka kopenske meje uskla- jeno. O 0,9 odstoku pa bodo; govorili na naslednjem se- stanku. Ministra sta se dotak- nila tudi vprašanja meje v Pi-^ j ranskem zalivu, vendar sta delegaciji poskušali to dejs-^ tvo pred novinarji in javnost-*' jo prikriti. Granič je prepri- čan, da se bosta s Frlecem že na prihodnjem sestanku, v za- četku februarja, dogovorila za začasno rešitev tega vpraša- nja. Hrvaška stan je tudi pred- lagala arbitražo, če državi v doglednem času ne bosta naš- li trajne rešitve. Za pomoč naj bi prosili mednarodno sodiš- če za morsko pravo v Ham- burgu. Tudi ministra za gospodars- tvo Dragonja in Porges sta samo pribiliževala stališča glede lastniškega preobliko- vanja nuklearke, upravljanja, pogojev dobave elektrilčne energije, zaposlovanja, raz- gradnjo, skladiščenje radi- oaktivnih odpadkov. Ministra sta zatrdila, da sta pri tem dosegla visoko soglasje in da bosta državi problematiko v celoti rešili najkasneje v dveh mesecih in pol. Finančna ne- soglasja, določanje cene in nepračevanje električne ener- gije bosta urejali elektrogos- podarstvi obeh držav, sloven- ski ELES in hrvaški HEP. Sojenje BilluCIitonu V ameriškem senatu se je v četrtek tudi uradno začelo sojenje predsedniku ZDA, demokratu Billu Clintonu. Sodijo mu na podlagi dveh točk obtožnice kongresa, ki zahteva Clintonovo odstavi- tev zaradi laganja pod prise- go in oviranja pravice. Člani pravosodnega odbora kongresa, ki nastopajo kot to- žilci, so kar tri dni utemelje- vali obtožnico in zahtevo po odstopu, vendar niso postre- gli z ničemer, česar ameriška in svetovna javnost ne bi vede- li že doslej. Z dramatičnim branjem obtožnice in predva- janje videoposnetkov Clinto- novih pričanj, so poskušali senatorje prepričati, da pred- sednikovo razmerje z nekda- njo pripravnico v Beli hiši Monico Lewinsky predstavlja kaznivo dejanje, celo izdajo. Zdaj so na vrsti predsednikovi odvetniki. Ta teden bodo se- natu predstavili 130 strani dolgo poročilo, v katerem tr- dijo, da je obtožba proti Clin- tonu neutemeljena in ne za- došča za njegovo odstavitev. Na Clintonovi strani je tudi ameriška javnost. $K3.-21.ianvar1999 E DOGODKI Čez Pavličevo sedlo že poleti BHkjIl končno se bo pričela gradnjo ceste, ki je pogoj za normalno delo mednarodnega mejnega prehoda mmm v začetku aprila leta 1997 sta si slovesno segla v roke slovenski premier Ja- nez Drnovšek in koroški deželni glavar Christian Zernatto in odprla medna- rodni mejni prehod Pavli- čevo sedlo. Razen tega, da je bil dogo- dek izjemno odmeven v me- dijih, se na Pavličevem sedlu ni nič spremenilo - mejni prehod je bil še vedno odprt samo ob vikendih in po pred- hodnem sporočilu v polet- nem času, do obnove ceste, kar je sploh predpogoj za normalno delo mednarodne- ga mejnega prehoda, pa ni prišlo. Slišati je bilo, da bi cesto in tudi prehod zgradiU drugje, največkrat so ome- njali Lesnikovo sedlo. Gradnja se je bolj kot ne zapletla na avstrijski strani, saj Avstrijci niso bili pri- pravljeni izplačati visoke odškodnine Pavlicu, po čigar zemlji naj bi gradili novo cesto do mejnega prehoda. Vesti v medijih so zavedle kar precej ljudi, ki so misli- li, da je bil mejni prehod resnično odprt. Proti koncu lanskega leta se je po skoraj treh desetlet- jih dogovarjanj le nekaj pre- maknilo. V Sloveniji so na- mreč odločno zavrnili grad- njo prehoda na Lesnikovem sedlu, ker je ta različica za- radi visoke cene in ekološke- ga ogrožanja nesprejemljiva. Ponudili so tudi, da bi Slove- nija plačala razliko med ce- no, ki jo je za dobrih 7 kilo- metrov zemljišča, potrebne- ga za cesto, zahteval PavUč in med ceno, ki jo je ponuja- la avstrijska vlada. Vendarle se je koroška vlada odločila, da bo sama rešila problem, in proti koncu lanskega leta so podpisali pogodbo s Pavli- cem, pa tudi Lešniku (cesta bo speljana samo po njuni zemlji) ponudila primerno odškodnino. »Sicer je bil denar za grad- njo ceste na avstrijski strani zagotovljen že pred dvema letoma, na slovenski pa la- ni,« je povedal generalni konzul RS v Celovcu Jože Jeraj, ki si je že ob odhodu na delovno mesto v Avstrijo kot primarno nalogo zadal odprtje mejnega prehoda Pa- vličevo sedlo. »Dokumenti so pripravljeni, in gradnja ceste, tudi na avstrijski stra- ni, se bo pričela takoj, ko bodo to dopustile vremenske razmere. Po načrtih naj bi grobi ustroj pripravili v treh mesecih, nato oa čakali, da se bo cesta utrdila. Zato sem prepričan, da bo cesta pre- vozna sredi letošnjega leta. Rad bi poudaril, da je bila pri pogovorih o gradnji ceste na Pavličevo sedlo odločilna podpora cele slovenske vla- de z dr. Janezom Drnovškom na čelu.« URŠKA SELIŠNIK Na avstrijski strani je za gradnjo ceste proti Pavlicu rezerviranih 20 milijonov šilingov, v Sloveniji pa so že pred časom objavili na- javo razpisa. podržavl Kupčije Z orožjem UUBLJANA, 13. januarja (Delo) - Državni zbor je odre- dil parlamentarno preiskavo o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zve- zi z najdbo 120 ton orožja na mariborskem letališču leta 1993. Prejšnja preiskovalna komisija ni ugotovila zlorabe pooblastil, obtožnica proti Silvu Komarju, takratnemu predstojniku mariborskega Visa, pa je bila umaknjena. Nova komisija naj bi se uk- varjala tudi z domnevnimi nepravilnostmi pri prodaji orožja, zaseženega leta 1991 v skladišču JLA v Ložnici. Podražitve UUBLJANA, 14. januar- ja (Delo) - Vlada je dovolila Pošti Slovenije, da z 20. ja- nuarjem poveča cene znamk za pisma in dopisnice v do- mačem prometu ter storitve v mednarodnem telegraf- skem prometu za sedem od- stotkov. Telekom lahko s 1. februarjem podraži impulz v domačem prometu za sedem odstotkov, v mednarodnem pa ga mora poceniti za 10,7 do 12 odstotkov. Naročnina za telefon bo od februarja višja za šest odstotkov, na- ročnina za RTV pa za 8,5 odstotka. DrŽava prodala Tam MARIBOR, 15. junija (Večer) - Senat okrožnega sodišča se je odločil, da bo premoženje družbe Tam v stečaju prodal mariborske- mu podjetju MTI Evropa, hčerinski firmi družbe MTI, ki je v lasti ameriškega po- slovneža Johna Eapna. MTI Evropa bo za tam odštela 10,5 milijarde tolarjev, kar je nekaj več kot 40 odstotkov ocenjene vrednosti. Novi lastniki napovedujejo, da bodo v nekaj letih sanirali proizvodnjo in zaposlili pre- ko 6 tisoč ljudi. Protest policistov SLOVENJ GRADEC, 16. januarja (Nedelo) - Ker MNZ ni ustrezno zaščitilo njihovih interesov, so koroš- ki policisti na mednarodnem mejnem prehodu Holmec pripraviU protestni shod, na katerem so ostro protestirali proti obtožbam, da so med osamosvojitveno vojno leta 1991 na mejnem prehodu ubili po vdaji ubili dva vojaka JLA. PoUcisti so poslali pro- testna pisma predsednikoin države, državnega zbora in vlade ter Društvu novinarjev Slovenije. Kandidati LJUBLJANA, 18. januar ja (Delo) - Predsednik SLS Marjan Podobnik je pove dal, da bo kandidat z2 obrambnega ministra zago- tovo iz njihove stranke, kon- kretnih imen pa ni hotel po vedati. V javnosti so za seda; znani štirje možni kandida ti: Milan Jazbec, Andrej An žič, Peter Vezjak in Franc Demšar, morda pa obstaja Š( peti kandidat, kar pa v SL' sicer odločno zanikajo. Zgled uspešne občine Za potrebe male občine Rogatec bo manj denarja V Rogatcu so večinoma prepričani, da je bila odloči- tev za ustanovitev samostoj- ne občine pravilna. To je ena od občin kjer je lokalna sa- mouprava v zadnjih štirih letih res zaživela. V občini so imeli vsako leto višji proračun, pri čemer so uspeli pridobiti veliko dodat- nega denarja iz ministrstev. Tako so lani med drugim zgra- dili povezovalni hodnik med rogaško šolo in telovadnico, uredili šest kilometrov cest. nadaljevali s sanacijo dvorišča gradu Strmol (pred tem so sanirali grajsko streho), ure- dili vodovod do Sv. Roka, re- ševali težave zaradi prenizke električne napetosti, sanirali plazove, asfaltirali kilometer regionalne ceste Rogatec-Sto- perce in podobno. Zelo veli- ko, kar 7 milijonov tolarjev, so namenih za požarno var- nost vseh treh KS. Letos bodo nadaljevali z gradnjo pločnika Rogatec- Brezovec, ki.bo stal 44 milijo- nov tolarjev. Lani so ob njem za 6 milijonov tolarjev uredili razsvetljavo, zdaj pa je na vrsti polaganje asfalta. Pri vsem skupaj je znašal lanski občin- ski integralni proračun 309 milijonov tolarjev, po spre- menjeni zakonodaji pa bo za potrebe male občine zdaj manj denarja. Med petkovim rednim let- nim pogovorom z novinarji je župan Martin Mikolič ocenil, da bo letošnji proračun znašal predvidoma 200 milijonov to- larjev, pri čemer računajo še na vsaj 50 milijonov tolarjev z različnih natečajev. Tudi po tako znižanih številkah bodo lahko še vedno marsikaj po- storili, menijo. Med načrti za letos so med drugim povečanje rogaške šolske telovadnice, urejanje cest, dostopi v okolici mejne- ga prehoda Dobovec, prestavi- tev bencinske črpalke na novo lokacijo in podobno. BRANE JERANKO V Velenju ustavni spor? V torek so velenjski mestni svetniki sprejeli sklep o imenovanju treh podžupanov, eden naj bi delo opravljal poklicno. V razpravi pred glasovanjem je svetnik Franc Sever opozoril, da ni pravne osnove za imenovanje poklic- nega podžupana in po imenovanju napovedal, da bo v prihodnjih dneh sprožil spor na ustavnem sodišču. Bojan Kontič in Roza Ana Hribar naj bi funkciji podžupa- na opravljala nepoklicno. Drago Martinšek pa naj bi delo podžupana opravljal poklicno in zanj prejemal 80-odstotno plačo župana. Po obrazložitvi župana Srečka Meha naj bi Martinšek delal predvsem na področju družbenih dejavnosti, proračunskih sredstev in skrbel za sodelovanje z državnimi organi. Kontič, ki naj bi župana nadomeščal, kadar bi bilo to potrebno, bi bil zadolžen za področje dela občinske uprave. Zadolžitev Hribarjeve pa bi se nanašala še zlasti na delo krajevnih skupnosti in društev. Srečko Meh je izrazil prepriča- nje, da bodo imenovani trije župani bistveno pripomogli k boljšemu delu občinske uprave. K.L. Stroji na cesti Ljubno-Luče bodo zarohneli v teh dneh, zato bo promet proti Lučam ponovno nekoliko oviran. Devet let xa izpolnitev obljube V teh dneh začenja ljubljansko podjetje SCT z deli na cesti Ljubno-Luče. Najprej morajo dokončati še za lani predvidena dela, to je gradnjo dobrega kilometra ceste. Medtem je že bila objavljena najava razpisa za nadaljevanje obnove ceste proti Lučam, razpis pa naj bi bil po mnenju lučkega župana Mirka Zamernika objavljen aprila. V letošnjem republiškem proračunu je za cesto predvidenih 250 milijonov, skupno pa bodo potrebovali 550 milijonov tolarjev. Zato Zamernik pričakuje, da bodo z izvajalcem sklenili dveletno pogodbo, po kateri bi lahko obnovo ceste Ljubno-Luče dokončali še v letos. Tako bo mogoče po skoraj devetih letih, kolikor je minilo od poplave, ki je uničila cesto, le izpolnjena obljuba takratnih slovenskih veljakov. Še vedno pa ni jasno, kako bodo rešili promet v središču Luč. Kakor kaže, se bodo verjetno odločili za obvoznico mimo kraja, v letošnjem lučkem proračunu pa so predvideli denar za izdelavo projekta. US, Foto: G. KATIC Kultura pod občinskim okriljem Minister za kulturo Jožef Školč in celjski župan Bojan Šrot sta pred dnevi podpisala sporazum, s katerim Mestna občina Celje po 27. členu novega zakona o financiranju občin v letu 1999 prevzema skrb za financiranje javnih zavodov s področja kulture v občini. Na občinska pleča prevzema Mestna občina Celje finančno skrb za Slovensko ljudsko gledališče Celje, Pokrajinski muzej ter Muzej novejše zgodovine Celje, kar bo letos pomenilo nekaj manj kot 359 milijonov tolarjev. Ker se bo v občinskem proračunu z dodatnimi 5 odstotki od države vrnjenega dohod- ninskega denarja vseeno nabralo predvidoma za 38,9 milijona tolarjev premalo denarja, bo razliko iz državnega proračuna zagotovilo ministrstvo za kulturo. IS z občinskih svetov Potrdili mandate petim svetnilcom ■ VELENJE - Mestni svetniki so potrdili mandate petim | svetnikom. Nadomestili bodo tiste člane mestnega sveta, ki \ opravljajo v občini delo, nezdružljivo s funkcijo člana mest- ; nega sveta. Mestni svetniki so postali Franc Rat, Bojan Voh in \ Fadil Krupič, vsi iz ZLSD, ter Benjamin Strozak in Franc \ Špegel, oba iz LDS. . (KL) Nadzorni odbor in občinske komisije VELENJE - Na torkovem zasedanju mestnega sveta so imeno-1 vali šest članov nadzornega odbora Mestne občine Velenje (trije \ prihajajo iz pozicijskih strank, trije iz opozicijskih), ki ga bo; vodil Jože Čelik, magister ekonomskih znanosti. Sedmo mesto i v nadzornem odboru ostaja še odprto. Imenovali so tudi člane v • ostale komisije in odbore, pomembne za delo občine. (K.L.) v Bistrici že drugič skupaj BISTRICA OB SOTLI - Svetniki so sprejeli sklep o začasnem ■ financiranju javne porabe po dvanajstinah, do sprejetja prora-j čuna. Prav tako so sprejeli odločitev o pripravi statuta nove ■ občine ter da se pred njegovim sprejetjem uporabljajo do sedaj i veljavni akti. Odločili so še, da občina pristopi kot soustanovi-; teljica k javnim zavodom Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah,' Glasbena šola Rogaška Slatina, III. osnovna šola Rogaška; Slatina in Ljudska univerza Rogaška Slatina ter k javnemu' podjetju OKP Rogaška Slatina. Zato so predlagali začetek postopka za uskladitev aktov o ustanovitvi. (B.J.) : Št. 3.-21. ianirar 1999 ■ TEMA TEDNA ■ POOOPKI | Q Kartica za tretje tisočletje Predvidoma junija lgagom< in očitno uživali. Notranji mininster Mirko Bandelj je ob pozitivni kritiki dejal, da se v Sloveniji kaj takšnega - vdor teroristov z napa- dom na komunikacijski center Patriot in Jedr- sko elektrarno Krško - ne more zgoditi,« o prvih odmevih pravi Igor Kariovšek. Scenarij ste priredili po vaši knjigi Rodo- ljub. Z vodilno temo o uvozu ilegalnega orožja je nastajala leta 1991 in 1992, stvari pa so se res zgodile. Rodoljub je kljub časovni odmaknjenosti ostal aktualen. Moj stil pisanja so dejstva okrog nas, združena na domišljijski način. Za dolo- čene stvari potegnem zaključek, ki je lahko pravi. Ali pa ne. Stvari se lahko zgodijo in v glavnem se jih precej tudi zgodi. Navdih bi lahko dobili kot odvetnik Nicho- lasa Omana, ki je vpleten v orožarsko afero? Vse, kar je biografsko, je bilo napisano preden sem postal Omanov odvetnik. Gre za golo naključje, da me je prosil za zastopanje. Ko je prebral Rodoljuba? Ne, ne. Za naključje, ker me je za zastopanje prosil ravno takšen človek, ki bi bil lahko junak filma. Želeli ste si mirno odvetniško delo, da bi lahko več pisali. Zakaj potem zastopate Omana, ki je v javnosti izrazit negativnež? Vsakdo ima pravico do obrambe. Polovica odvetnikov zagovarja dobre, druga polovica slabe. Kar zadeva Omana: z njim nimam zah- tevnega dela, ker ne pričakujem sojenja. Z migom še boljši film Patriot je bil posnet na avtentičnih lokaci- jah. Zato je mogoče pričakovati, da se bodo nekateri prepoznali. Če bo kdo prizadet, bo povedal. Vendar mislim, da se ne bo oglasil, ker bi bili odmevi zanj lahko tudi negativni. Scenarij je nastajal med leti 1994 in 1997. Kaj bi dodali, če bi lahko snemali v Holly- woodu? Film ne bi bil bistveno drugačen. Ustvarjalci so se neverjetno trudili, kamera je takšna, kot bi bila v Ameriki. Lahko pa bi posneh določe- ne stvari. Recimo nadzvočno letalo, ki ga v Sloveniji nimamo. Zato miga nismo mogli dvigniti v zrak in vključiti v kadre. Kakšen je bil proračun? Okrog 134 milijonov tolarjev. V Sloveniji brez ogromnega zavarovanja ni mogoče zapre- ti ceste. Posneti pregon po Ljubljani je praktič- no nemogoče, vendar je režiserju Tugu Štiglicu uspelo. Veliko je prizorov, ki so bili prenevarni za snemanje. Ameriški mojster političnih kriminalk John Grisham je prav tako odvetnik. V čem se lahko primerjata? Pomaga nama način odvetniškega dela. Po raziskavi je potrebno izluščiti koristne infor- macije. Kot da bi pripravljal spis za obravnavo. Grisham? Pri nas je moje delo nizko cenjeno. Kritiki so elita, ki nikomur ne pustijo blizu. Za sveto dolžnost imajo obvarovati Slovenijo pred šundom in se spotikajo ob popolnoma nepomembne okohščine. Na primer? Marjan Strojan se je pri radijski oceni Patrio- ta zapičil v računalniški sistem. Češ, kakšen je. Če se vanj lahko vdre. Saj so v preteklosti že vdrli v Pentagon! Iz izkušenj z zahoda je jasno, da je vse mogoče. Zlasti s šifro. Ni videl >štosa< filma, da je potrebno dobiti šifro. In zdaj pravi: luknja v scenariju. >Slovenija ni Amerika,< je očitek za zadnjo knjigo Modra vrtnica. Seveda ni. In tega sploh nisem napisal. Igor Kariovšek S pomočjo stenogramov Za predzadnjo knjigo V objemu lože ste dejali, da se pri pisanju opirate tudi na stenograme vladnih sej. Za določene stvari sem jih res imel. Vendar mi jih ne pošiljajo, kot so nekateri mogoče napak razumeU. Leta 1994 sem bil v skupini, ki je lobirala za zakon o pomoči Papirnici Rade- če. ImeU smo vplogled tudi v sklepe vlade. Spoznal sem, kako določene stvari funkcioni- rajo in pot do nekaterih stenogramov. Ne gre za vohunske zadeve, marveč nekaj povsem obi- čajnega. Nenazadnje so določeni zapisniki dostopni novinarjem in s tem javnosti. V knjigah ste dovolj vizionarski, da bi lahko pomagali politikom. Politika naj bi bila strogo profesionalna zadeva in zastavljena, kot vse druge znanosti: na raziskavah in podatkih. Pri tem politiki seveda ne morejo gledati v steklene krogle in se ozirati na pisatelje. Potem imate očitno dobro domišljijo in kvaliteten vir podatkov. Ko ljudje preberejo knjigo, začnejo klicati. Naštevajo, kaj se jim je zgodilo in bi radi svojo temo videli v romanu. Tega je čedalje več, ker ljudje stvari težko držimo zase. Posebej, če smo prizadeti. Zato pot do podatkov ni težka. Poleg tega je Slovenija velika vas. Povsod imamo sorodnika, znanca, sošolca. Recimo, kdo je v vaši generaciji pravnikov letnika 1958? Bivši notranji minister Andrej Šter, sedanji Mirko Bandelj. Veliko jih je v vladnih in nevladnih organizacijah. KamorkoU pokličeš, zanesljivo naletiš na nekoga, ki te pozna. V vaših knjigah je veliko vsakdanjega življenja. « To je avteničnost. Če govoriš, da je nekdo hodil po Celju, moraš povedati, kaj je videl in kaj se je dogajalo. Bralec se mora poistovetiti, čimbolj se mora približati vsebini. V Sloveniji je veliko afer. Snovi za romane ne bo zmanjkalo? Čedalje več jih je. Vendar ne bom šel razisko- vati afero Elan ali Smelt. Informacije upora- bim za zasnovo izmišljene zgodbe. Potem napišem in kdor podobno ugotavlja, opazi neko povezavo. Čeprav je ni. Po drugi strani se nekaterim stvarem in lokalnim veljakom vsee- no ni mogoče izogniti, zato bo jeseni nanizan- ka Klan zelo zanimiva. Roman o politikih dveh sistemov Katero knjigo zdaj pišete? O prehodu iz Jugoslavije v Slovenijo. Kako so se ljudje, ki so nekaj pomenili v Jugoslaviji, prelevili v slovenski sistem. Zamenjali so obli- ko in plašče, delajo pa še naprej. To se je vendarle zgodilo. Seveda. Osebe pa seveda ne bodo konkretne. Kako pa je z izbiro imen vaših junakov. Prelistate telefonski imenik in se odločite? Veliko je Novakov, Cerarjev, Demšarjev, Mačkov. Potem se hitro konča. Odločim se za najbolj pogoste priimke, čeprav sem že imel težavo. Kriminalistu v Dosjeju J.K. sem dal ime Demšar in povsem naključno se glavni krimi- nalist v Ljubljani prav tako piše Demšar. Izmiš- ljenega junaka sem nato preimenoval. V povprečju vsako leto napišete knjigo in scenarij. Kakšen je ritem dela? Knjiga terja več kot leto dni. O Rodoljubu sem razmišljal 1990., naslednji dve leti pisal, izšel pa je leta 1994. Z romanom se bom zdaj ukvarjal še najmanj leto in pol, potem bosta minih vsaj dve leti do izida. Lahko več ur sedite za računalnikom in pišete? Bi, a nimam časa. V bistvu si kradem čas. Razmišljam stalno, pišem, ko imam čas. Hi- perprodukcija v Sloveniji tako ali tako ni možna. Uredniki te ne morejo prodati in tudi če bi vsako leto napisal kvalitetno knjigo, je ljudje ne bi kupili. Prisiljen sem delati leto dni za televizijo in upati, da bodo zadevo posneli, naslednje leto scenarij za film, nato pisati knjigo. Kaj pa dnevi, ko nič ne napišete. So tudi takšni? Tudi. V četrtek imam veliko dela. Ali na dopustu. Tam sem z družino, s fantoma in ženo. Vsak dan med delovnikom opravljam dvojno delo, ko sem prost, pa sem družinski človek. Železnega urnika za pisanje torej nimate? Ne. Lahko bi v kratkem času napisal knjigo, vendar bi bila samo zame. Pri scenarijih je tako, da po pogovorih s producenti ali uredniki kuhurno-umetniških programov dobiš novo idejo in vse še enkrat napišeš. Recimo, Klan bo imel 12 nadaljevanj. Pisal sem ga šestkrat, vsaka zgodba pa obsega okrog 100 strani. Objavljena vsa dela Zakaj v vaših knjigah ni srečnih koncev? Happy-endi so uvoz iz ZDA in imajo pri slovenskih kritikih negativen prizvok. Življe- nje se vedno pretaka. Nikoli se ne ustavi. Nisem še napisal nobenega črnega konca. V Modri vrtnici sem junake iz Slovenije spravil v Švico. Nihče ni umrl, zaradi določenega priti- ska so se morali le umakniti. Življenje se dogaja in mogoče bom enkrat napisal nadalje- vanje, ko se vrnejo v domovino. Menda happy-endom nasprotuje žena? Žena je prvi kritik in me opomni, ko me zanese v cenenost. Če bi v pohtični družbi Pisatelji Odvetnik junak pometel z goljufi in pripeljal svež kapi- tal, bi mi žena takoj rekla, naj neham. Verjetno tudi vsi drugi. Vaše knjige so uspešnice. Zato je nenavad- no, da založniki zavračajo njihovo objavo. Nikoli ne pišem vnaprej. K založniku pri- dem z dokončanim romanom in potem nas 400 avtorjev čaka po dve leti in išče luknjo, da bi nas natisnili. Nimam svoje založbe, vendar še nobeno delo ni ostalo neobjavlje- no. Polnočno ložo je objavila Mladinska knjiga, nadaljevanje v Objemu lože pa DZS, ker je Mladinska knjiga tisto leto že imela zasedene vse kapacitete. Pri mariborskih Obzorjih se ni skladala z njihovim progra- mom, potem pa je bila nomirana za nagrado Kresnik. Občutek mora biti grozen? Kot da stran vržeš leto ali dve življenja. Modro vrtnico sem pisal v letih 1994, 1995 in 1996, objavljena in plačana pa je bila leta 1998. Kot da bi avtomehaniku rekel, naj po- pravlja avtomobile. Ko je leto naokrog, bi mu povedal, da bom plačal čez dve leti. Takšnega ni. Jaz pa to delam. V Sloveniji imamo ozek spekter igralcev. Kako so gledalci v Dosjejih J.K. spre- jeli ljudi v nekoliko netipič- nih vlogah? Bila je najbolj gledana nada- ljevanka v Sloveniji. Odlično priporočilo za Klan in upam, da tudi za Sodne dvorane. Bo- do nekaj takšnega kot Zakon v Los Angelesu. Pravosodje na delu. V dobrem in slabem, začinjeno s slovenskimi po- sebnostmi. V knjigah naredim prerez čez vse in v prav vsaki je zraven pravnik. Ker ste najprej pravnik in nato pisatelj? Ker mi pravo najbolj leži. Človek bi skoraj moral biti pravnik, če bi hotel živeti. Ni ga človeka, ki v naši nori druž- bi ne bi potreboval pravnega nasveta. Pogodbe ne veljajo, se ne izpolnjujejo, roki in zao- stanki na sodiščih so grozni. Do pravice ne prideš leta in leta in vse skupaj povzroča to kaotično situacijo. » ŽEUKO ZULE Šf. 3.-21. ianuar 1999 NASI KRAJI IN UUDJE Združevanje turističnih društev Prejšnji teden so se sestali predsedniki štirih turistič- nih društev, ki delujejo v ob- čini Slovenske Konjice. To so Stanko Vezjak, predsednik turističnega društva Mlače, Jože Fideršek, predsednik TD Slovenske Konjice, Jože Zorko, predsednik TD Špita- lič in Alojz Strmšek, pred- sednik TD Žička Gorca. Govorili so o oblikovanju zveze turističnih društev v ob- čini, ki bi skrbela za povezo- vanje dela posameznih dru- štev. V vseh društvih deluje vse več prizadevnih članov. V Mlačah jih je 128, v Sloven- skih Konjicah 214, v Špitahču 101 in v Žički Gorci 54. Tako močna organiziranost doka- zuje pomembnost društev za posamezne kraje, hkrati pa nalaga odgovorno nalogo zve- zi, ki naj bi poleg koordinira- nja dela društev skrbela tudi za promocijo njihovih aktiv- nosti. Predsedniki so tudi ugotav- ljali, da je denar, vložen v delu društev, bogato opleme- niten in primerna oblika vla- ganja javnih sredstev v kraje, kjer društva delujejo. Po raz- pravi o vlogi turističnih dru- štev po zakonu o pospeševa- nju turizma, ki društvorh daje pomembno vlogo v oblikova- nju turistične ponudbe in spodbujanju razvoja turizma v občini, so predsedniki raz- mišljali tudi o osebi, ki bi vodila delo zveze. Do nasled- njega sestanka bodo obliko- vali predloge, imenovanje pa bo v Špitaliču, kjer se bodo naslednjič srečah, ■■■■■■■■■■■■■■i B. Miha Finkšt (levo) in Oskar Plavčak z nedeljsko trofejo v Ribiškem domu v Mozirskem gaju. Deseti sulec na suliem v Ribiški družini Mozirje vsako leto med 1. decembrom in 14. februarjem dovolijo ulov desetih sulcev. Letošnji lov na sulca v vodah mozirske ribiške družine je zaključen - v nedeljo je namreč Miha Finkšt iz Savinje potegnil zadnjega, desetega sulca. Revir RD Mozirje se razteza od Grušovelj do Letuša, Mihov sulec pa je prijel pod Ločkim jezom. Sulec meri 98 centimetrov in tehta 10,30 kilograma, seveda pa bo krasil stene pri Finkštovih v Mozirju. US Upoicojenci na iiopanje Prejšnji četrtek so člani Društva upokojencev Karel Destovnik-Kajuh iz Celja začeli z organiziranimi ko- palnimi izleti v Rogaško Slatino. Izlete organizirajo v druš- tvu za vse celjske upokojen- ce, za vožnjo z avtobusom in kopanje v novem bazenu v Rogaški Slatini pa je treba odšteti 1.100 tolarjev. Avto- bus odpelje vsak četrtek ob 8. uri z avtobusne postaje na Glaziji, ustavlja pa se še pri gasilskih domovih na Ostrož- nem in ob Dečkovi cesti ter pri vhodu na Celjski sejem. Upokojenci lahko med kopa- njem pomalicajo (600 tolar- jev) ali kosijo (1.000 tolarjev) v gostišču Sonce, za kopalne izlete, ki se v Rogaški Slatini zaključujejo okoli 13. ure, pa se lahko prijavijo pri predsed- niku društva ali v borčevski pisarni, lahko pa pridejo tudi kar na avtobus. IM »Aidente« bluz Celje je v novo leto štarta- lo z novim županom, Slove- nija s tragikomičnim refer- nedumom, Košir z zmago, krčma »Zamorc« pa z utru- jenim osebjem! Počasi gredo stvari v stari tir in januarja se obetajo že prve prireditve, ki jih bi bilo pametno priti povohati. Prvo ime v Celju bo zagotovo itali- janski bluzer Mr. Lucky Lu- ciano s svojo zasedbo. Mr. Lucky je dokaj neznan, v svetu resnega bluza pa je v špici. Igra mešanico črnske- ga in sodobnega bluza. Igral je na vseh mogočih svetov- nih bluz festivalih, v čikaš- kih klubih kot so »Kingston Mineš«, »Blues«, Lil' unlea- ded Blues«, »Buddy Guy's Legend«... Če vam ta imena ne povedo nič, vam povem, da so to prvoligaški klubi. Spremljal ga bo njegov bend v zasedbi: Peter Ray Sam- mons - ritem kitara, Luca Dell Acquila na basu, Loris De Checchi, ki bo s seboj tovoril hammond, bobnal pa bo Amedeo Furegato. Oglasi- U se bodo danes, v četrtek, 21. januarja zvečer, in nada- ljevali svojo pot v Avstrijo ir od tam v Švico. Konec ja- nuarja bo »Zamorc« nadalje- val s predstavitvami literar nih ustvarjalcev, prihaja ž€ nekajkrat napovedani Alojz Ihan, ki bo predstavil svojo novo knjigo »Romanje za dva in psa«, pogovor z njim pa bc zagotovo zanimiv iz več raz logov, saj je Ihan, kot em izmed glavnih medicinskil: avtoritet v Sloveniji, zanimi\ sogovornik tudi v tej smeri. Februar bodo v četrtek, 7. otvorili lokalni junaki »kralj vina in kopriv«- Bori in Th( Young ones, ki bodo predsta vili svoj nov CD izdelek, ( katerem boste na naših stra neh lahko še kaj prebrali, i Majo Novak, slovenske Agatho Christie, predlanske Prešernovo nagrajenko, p, se bodo v »Zamorcu« poklo nili prezgodaj umrlemu slo venskemu pesniku, po kate rem se tudi imenuje na praznik. MOHOR HUDE Spomini Martina Zelenica Konjičan Martin Zelenko bo izdal že svojo šesto pesniško zbirko, ki jo je naslovil Spomi- ni. V tem sklopu je zbranih petdeset pesnikovih pogledov na življenje. Martin Zelenko pravi, da je treba svet okoli sebe gledati s srcem in dušo, ne le z očmi. Pesnik je močno navezan na svoj kraj, zato tudi njegove pe- smi govorijo o zgodovini teh krajev, o boju za svobodo, o trpljenju, domoljubju, o ljubez- ni in nasploh o življenju prepro- stih ljudi. V pesmih je zaznati kanček pesnikove duše in nje- gov pogled na svet. S pesniškim ustvarjanjem je začel pred približno petimi leti, ko mu je pesmi lektoriral Janez Švajncer in ga spodbudil k na- daljnjemu delu. Sedanji lektor, profesor doktor Janko Čar, pa je Martinove pesmi uvrstil v višji kakovostni razred. Zbirka Spo- mini bo izšla v samozaložbi in v nakladi od tristo do štiristo izvo- dov. Martin se je odločil, da bo vsaki občini v Dravinjski dolini poklonil po en primerek. Z.K. Pozimi se izobražujejo Kmetijsko svetovalna služ- ba iz Laškega je tudi za letoš- nji zimski čas pripravila kar nekaj tem, namenjenih izo- braževanju kmetov. V obliki predavanj so zaen- krat predlagali pet različnih ak- tualnih vsebin, nekaj strokov- nih tem pa bodo pripravili v obliki krožkov, za katere se bodo udeleženci morali pred- hodno prijaviti. Vsa strokovna predavanja so ob sredah ob 9. uri v prostorih Laškega dvorca na Aškerčevem trgu. Tako kot vedno, je tudi letošnji izbor tem skrbno pripravljen in po- vezan z aktualno problematiko v kmetijstvu: o zadružništvu, o pridelavi vrtnin v poljedel- skem kolobarju, žganjekuhi, plevelih v poljščinah in njih zatiranju in intervencijah v kmetijstvu v letošnjem letu ter slovenskem kmetijstvu v pove- zavi z Evropsko unijo. Preda- vanje se bodo zvrstila do 3. februarja. Organizatorji so pripravili tudi več drugih strokovnih tem, ki jih bodo organizirah v obliki krožkov. Prvo takšno aktualno predavanje s pred- stavitvijo bo jutri ob 10. uri na Vrhu nad Laškim v Gasilskem domu. Mag. Andrej Gobec bo spregovoril o uporabi sekan- cev za ogrevanje v kmetijstvu, podjetje Tehnos iz Žalca pa bo predstavilo še stroj za izdela- vo sekancev. VLADO MAROT Tončicinih devetdeset let Ob vznožju Marijine cerk- ve na Hriberci v Vitanju sta- nuje Antonija Zlodej, ki je pred kratkim dopolnila de- vetdeset let. Tončka, kakor jo kličejo znanci, se je rodila v Mislinj- skem Grabnu v takratni občini Skomarje. Njen oče se je boril v avstro-ogrski vojski in tako je mati sama skrbela za pet otrok. Bil je čas vojne, zato je primanjkovalo hrane ter zdra- vil in družina se je borila za preživetje.V tem času so umrh tudi trije Antonijini bratje, ža- losti pa s tem še ni bilo konec. saj so kmalu za tem izgubili še mamo, ki je umrla za tuberku- lozo. Oče se je vrnil iz vojske, vendar je tudi on podlegel bo- lezni. Tako je za otroke skrbe- la babica. Leta 1924 je Antoni- ja odšla živet k teti. Rada je poprijela za vsako delo in tako je nekaj časa negovala starej- še, nato je dobila delo v gostil- ni, kasneje pa še v trgovini. Pri osemindvajsetih se je Antonija poročila s krojačem Konradom, ki je vzdrževal vso družino. Najprej sta stanovala pri moževih starših, po rojstvu sinov Milka in Boža pa sta si našla stanovanje, saj je hiša postala pretesna za vse. Usta- lila sta se v hiši pod Hriberco. Antoniji tudi v tem obdobju ni bilo »z rožicami postlano«, saj je izgubila sina, nekaj let ka- sneje pa tudi moža. Sedaj pre- biva v hiši skupaj s sinom Božom, ki si je ustvaril svojo družino. Večkrat jo obišče tu- di hči, ki je poročena v Vojni- ku. Antonija pravi, da jo vnuki razveselijo, četudi je kdaj sla- be volje, saj jo imajo vsi radi in ji s svojimi obiski popestrijo dolge dneve. M.R. Antonija Zlodej s sinom Božom. Davek onesnaženosti narave člani čebelarskega druš- tva iz Andraža in Polzele so se zbrali na letni skupščini v čebelarskem domu na Polze- li. Iz poročila predsednika Milka Medveška in drugih je razvidno, da so z razmeroma skromnimi sredstvi skrbno gospodarili. Posebno skrb posvečajo vzdrževanju čebe- larskega doma (na posnetku). Lani so zamenjali kritino, le- tos pa želijo z obnovo nadalje- vati. V razpravi so največ govorili o zatiranju varoe, ki zadnja leta uničuje čebelarjem čebe- lje družine in jim s tem pov- zroča veliko škodo. Sklenili so, da bodo medse povabili veterinarja in še kakega dru- gega strokovnjaka iz Ljublja- ne, da bi se poučili o najnovej- ših dosežkih zatiranja bolezni čebel. Veliko so govorili tudi o novi organiziranosti in vlogi Zveze čebelarskih družin Savinjske doline. Člane upravnega odbo- ra in častnega razsodišča so za- dolžili, da proučijo pravila zve- ze čebelarskih društev in pri- pravijo morebitna dopolnila. Ugotovili so namreč, da ravno čebelarstvo plačuje zelo viso davek zaradi ekološke onesm ženosti in zastrupitve narave. Ker ima čebelarstvo na Po zeli že več kot 90-letno tradic jo, so imenovali odbor za zb ranje gradiva za publikacije ki bi jo naj izdali še letos. T. TAVČA Št. 3.-21. januar 1999 ŠPORT I m »Tujec« Peric najboljši 3. dan slovenskega roko- meta je v Slovenj Gradcu po- stregel z vsem, za kar je vredno posedati ob rokomet- nih igriščih: kvaliteto, spek- taklom, revijalnimi nastopi in skoraj brezhibno organi- zacijo koroških rokometnih delavcev, ki slavijo 45-letni- co v tem kraju vodilne šport- ne panoge. Slovenjegraški organizator- ji prav v ničemer niso zaosta- jali za Ljubljano in Velenjem, ki sta v minulih letih priredila uvodni reviji. Je pa res, da se otepajo s slabšimi pogoji za delo in prav zato bodo najbrž kmalu morali razmisliti o so- dobnejši dvorani oziroma te- meljiti prenovi obstoječe. Slovenj Gradec je hkrati ne- kakšna prelomnica - prvič se je zgodilo, da je selekcija tuj- cev premagala domačo repre- zentanco (33:29), ki je doslej dvakrat tesno slavila. Ne pre- več resno _merj«nje moči je dalo prostora navdihu posa- meznikov, ki so natrpano tri- buno dvigovaU na noge z do- miselnimi in atraktivnimi po- tezami. Pravzaprav bi se »tuj- ska legija« in izbrana vrsta selektorja Jerasa v prihodnje lahko pogosteje merili - tako bosta zagotovljeni enakovred- nost akterjev in sprotno pre- verjanje pripravljenosti iz- brmcev v zelenih majicah ob nenazadnje manjših stroških. Problem je edino v pristopu ozironi^ motivaciji, kar bi Je- ras moral reševati z uigrava- njem posameznih kombinacij in taktičnih zamisli. Na skupščini RZS so mu pred tem podaljšali selektorski mandat še za prihodnje kvalifikacij- sko obdobje, ko se bodo naši potegovali za nastop na EP 2000 na Hrvaškem. Za naj- boljšega igralca glavnega spektakla je novinarska srenja izbrala celjskega vratarja De- jana Perica, ki je z 20 obram- bami izdatno pripomogel k porazu Slovencev. Mnogi so se spraševali, kaj nenazadnje »Perke«, ki ima slovenski pot- ni list, a ni član reprezentan- ce, počne v vratih tujcev? »Sre- čanje sem vzel kot revijalni nastop in po mojem nima smi- sla razmišljati, na čigavi strani sem nastopil. Glavno, da se igra in da prikažemo kvalite- ten rokomet,« je kratko odgo- voril na banketu po tekmi. Slovenska ženska reprezen- tanca je presenetljivo visoko (33:19) odpravila četrtouvrš- čeno ekipo iz zadnjega EP Av- strijo. Brez Zidarjeve, Šturmo- ve in Dolgunove je bil »koman- dir« ženske čete Vinko Kandija še toliko bolj začuden nad po- letno igro, kakršno bi nadvse želel preslikati v prihodnje obračune, ko bo šlo zares in seveda v svojo Krim Elektro. Koroška publika je lahko vide- la še osem tekem. Ob pionir- jih, kadetih in mladincih so v pravem nostalgičnem vzdušju preostanke občutkov, znanja in moči primerjali celjski in slovenj egraški rokometni vete- rani. Celjani so ostali zvesti tradiciji in dobili tudi to sreča- nje, najtesnejša pa je bila odlo- čitev med športnimi novinarji in domačimi direktorji. Trener novinarjev Ivo Milovanovič je potem, ko je lani pomešal ime- na svojih igralcev, letos k temu dodal še zmešnjavo na igralnih mestih, toda usojeno mu je zmagovati z minimalno razli- ko (9:8). Prijetno rokometno druženje se je končalo z dogo- vorom predstavnikov medijev z obeh strani Trojan, po kate- rem naj se kmalu zgodil še medsebojni obračun novinar- skih selekcij - po službeno- teritorialni pripadnosti. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIC Nekdanji igralec Celja Pivovarne Laško, Preventa in reprezentance Tomaž Jeršič je ustanovil agencijo »Prestop«, ki bo zastopala (predvsem mlajše) igralce in jim svetovala v zvezi z zavarovanjem in davki ter se ukvarjala s športnim marketingom in promocijo. »Naš osnovni moto je, da roko- metaša po prestopu v novi klub ne pustimo samega, temveč bdimo nad izvajanjem določil iz pogodbe,« pojasnjuje Jer- šič. Pomoč ali konkurenca - se dotični zdaj vprašujejo. j panorama KOŠARKA LigaKolinska 20. krog: Savinjski Hopsi- Triglav 83:57 (44:28) Stevič 17, Trifunovič 14, Jagodnik 13, Kobale in Rituper 10, Mi- lic in Cizej 6, S. Udrih 4, Nikitovič 2. Pivovarna Laško- ZM Lumar 110:72 (52:39) Be- čirovič 19, Dončič 18, Goljo- vič 17, Jurak 13, Lisica 12, Kune 8, Dragšič 7, Čop in Kazaferovič 5, Tilinger 4, Mi- letič 2. Vrstni red: Union Olimpija 39, Pivovarna Laško 38, Krka 35, Savinjski Hopsi 34, ZM Lumar in Loka kava 29, Slovan in Helios 27, Pošta MB Branik in Postojna 26, Kraški Zidar in Triglav 25. 1.BSKL 14. krog: Elektra-Gradbi- nec Radovljica 91:76 (46:30) Rizman 34, Črešnik 21, Božič 12, Brinovšek in Tajnik 7, Zu- pane 6, Divjak in Medvešek 2. Radenska-Banex 75:82 (34:38) Ritonja 20, Sivka 17, Novak in Lušenc 13, Ravnihar 11, Keblič 8. Nova Gorica- Kemoplast 95:87 (45:39) Su- šin in Urbanija 15, Josipovič 12, Jovanovič 11, Maček 10, Škornik 9, Lapornik 5, Košak 4 Gajšek in Kočar 3. Rogla Atras-Union Olimpija ml. 63:68 (32:30) Temnik 19, Sedminek, Herman in Benič 10, Zinrajh 7, Ravnikar 5, Pučnik 2. Vrstni red: Zagorje 26, Rogla Atras 24, Kemoplast 23, Radenska in Ilirija 21, Ba- nex, Elektra, Union OUmpija ml., GD Hrastnik in Nova Go- rica 20, Krško 19, Gradbinec Radovljica 18. 2^ 14. krog: Celje-Yurij Plava Laguna 61:55 (27:23). Vrstni red: Yurij Plava Laguna 25, Celje (-1) 24, Malgaj Rudar 22, Bistrica, ŽKK Maribor in Ekipa Janče 21, Črnomelj in Ruše 19, Litija (-1) 18. 1.$KL(Ž) II. del, 2. krog: SKB Jezica ml.-Ingrad Celje 71:91 (36:46) Grobelnik 33, Jurše 18, Obrovnik 14, A. Vodopi- vec 10, Pertinač 9, Ramšak 4, S. Vodopivec 2, Vasic 1. Vrst- ni red: Imos Jezica 24, Ingrad Celje 22, ADD Ilirija in Mari- bor 16, Odeja Marmor in SKB Jezica ml. 15. SKL(Ž)od7.clo 12. mesta 1. krog (skupina B): ŽKK Šentvid-Comet 57:59 (19:28) Arbeiter 24, Soderžnik 16, Groleger 11, Čede 8. Vrstni red: BTC Le^rand Sežana in Comet 2, ZKK Šentvid in Dcimžalo 1. ROKOMET 1.DRL(Ž) 6. krog (zaostala tekma): Juteks Žalec-Krim Electra NR 22:34 (11:15). Vrstni red: Krim Electra NR 18, Robit Olimpija 16, Juteks Žalec 14, M Degro Piran in Gramiz Ko- čevje 9, Baje Daewoo Izola 8, Jelovica 7, Vegrad 6, Branik 3, Burja 0. Prijateljske lekme Principe Trieste-Celje Pivo- varna Laško 25:34 (11:15) Pungartnik 7, Tomšič 6, Stefa- novič 5... Andor-Celje Pivovar- na Laško 23:42 (14:20) Tomšič 10, Manaskov 6, Škrbič, Šafa- rič in Vugrinec 4, Pajovič, Pun- gartnik in Stefanovič 3, Šerbec in Jelčič 2, Praznik 1. ODBOJKA 1J>0L 10. krog: Stavbar IGM-Šo- štanj Topolšica 3:0 (15:10, 15:7, 15:7). Vrstni red: Elvo Bled in Fužinar GOK IGEM 16, Salonit in Pomgrad 14, Stav- bar IGM in Titan Kamnik 12, Olimpija 10, Žužemberk 4, Šoštanj Topolšica 2, Krka 0. 2J>0L 12. krog: Vuzenica-SIP Šempeter 0:3 (12:15, 12:15, 7:15). Vrstni red: Astec Tri- glav 22, Brezovica 20, Granit in IGM Hoče 18, SIP Šempeter 14, Koviiiar Kočevje in Termo Lubnik 12, GLŠ Črnuče 10, Ljutomer in Hoteli Simonov Zaliv 6, VC Portorož 4, Vuze- nica 2. 2.D0L(Ž) 12. krog: Zgornja Savinj- ska-Asics tabor 0:3 (11:15, 8:15, 6:15). Frupi ŠOU K2 Sport-Kajuh Šoštanj 3:0 (17:15, 15:9, 15:10). Infond Branik-B&L Utrip Šempeter 3:1 (15:12, 15:8, 3:15, 15:5). Vrstni red: Bell Rogoza 24, Asics Tabor 22, Frupi ŠOU K2 Šport 20, Infond Branik in Kemiplas Koper II. 14, Solkan 12, B&L Utrip Šempeter, Zgor- nja Savinjska, Kajuh Šoštanj in Benedikt 8, Ruše 6, Parti- zan Prevalje 0. FIS za prstan in zeleno srce^ Za zadnjo večjo tekmo alpskih smučark pred SP v Vaillu je zanimanje zelo veliko. Na Rogli se bodo pomerile v FIS slalomu in veleslalomu za Evropski pokal. Preizkušnji daje dodatno težo tudi dejstvo, da vse reprezen- tance še niso dokončno sestavljene, zatorej bo boj za preostala mesta ogorčen. Po strminah Jurgovega se bo spustilo 140 smučark iz 21 držav. Slalomistke se bodo borile za tradicio- nalno lovoriko »Prstan celjskih grofov«, veleslalomistke pa za »Zeleno srce Zreškega Pohorja«. Start obeh voženj današnjega veleslaloma bo ob 10. in 13. uri, enak urnik ima tudi petkov slalom. PŠ Živahno v atletski dvorani Celjska atletska dvorana te dni služi svojemu prave- mu namenu. Vrstijo se med- klubski mitingi, na katerih imajo glavno priložnost mlajši tekmovalci. Ti pa opozarjajo na svoj talent. Tu velja omeniti varovanko trenerja Braneta Stožerja šprinterko Marino Tomič, ki je v teku na 60 m z ovirami s časom 8,90 zgrešila državni kadetski rekord za vsega osem stotink. Na sobotnem med- društvenem mitingu so boljše rezultate dosegli še Primož Patru 6,93 (60 m), Tina Matul 7,83 (60 m ovire), in Desanka Čalasan 170 cm (višina). Najboljši slovenski atlet zad- njih štirih let Gregor Cankar bo letošnjo tekmovalno sezono pri- čel 3. februarja v nemškem Er- furtu, kjer po obsežnih pripra- vah na Kanarskih otokih (do nedelje) pričakuje dober start. V atletski odpravi na najjužnejših španskih otokih so še Rozman, Acman in Valantova, skupini trenerja Srdjana Djordjeviča pa so šli na roko še vremenski po- goji, zagodli so jim le lokalni zmikavti, ki so vlomili v dostav- nik z opremo, a večje škode niso povzročiU. J.K., P.Š. Napredujejo tudi deidice športna šola je pod pokro- viteljstvom RK Celja Pivo- varne Laško v nedeljo na Golovcu pripravila 5. med- narodni turnir v mini roko- metu za deklice letnikov 1987 in 1988. Dve prvi in eno tretje mesto celjskih se- lekcij pričata o kakovost- nem razvoju tega športa tu- di pri deklicah, čeravno do- sežki tokrat niso bili v os- predju. O poglavitnem namenu obsežnega turnirja, kjer je nastopilo tudi nekaj hrvaš- kih klubov, priča delovni na- slov »igrajmo rokomet«. Or- ganizator je "ekipe razdelil v 3 skupine pri starejših in dve pri mlajših selekcijah. Priz- nanja najboljšim so podelili nekdanja igralka in repre- zentantka Sonja Čotar, priz- nani rokometni delavec Šte- fan Jug in predsednik RK Celje Time Out Ernest Mar- guč. »Tekmovanje je lepo us- pelo in je izvrsten uvod v nedeljski glavni turnir, ko se bo na šestih igriščih merilo kar 72 slovenskih in hrvaš- kih moštev,« je osrednji do- godek za dečke napovedal trener celjskih selekcij Mar- tin Goršič. Zmagovalci in vrstni red po skupinah - letnik 1987, skup. 1: Ogulin A, Intercommerce Umag A, Celje Time Out. Skup. 2: Opatija, Zagorje, Branik MB. Letnik 1988, skup. 1: Celje Time Out, Rib- nica, Intercommerce Umag. Skup. 2: Športna šola Celje, Opatija, Lesce. Skup. 3: Or- mož, Zagorje, Kočevje. PRIMOŽ ŠKERL Celje Time Out - zmagovalke skupine 1 letnik 1988: Ula Toplak, Sabina Globočnik, Maja Šon, Zala Bojovič, Kristina Starki, Lea Pirtovšek, Tara Filipovič in Petra Jamnišek s trenerji Martinom in Tonetom Goršičem ter Danilom Kovačičem. ffl I ŠPORT Moderni prijemi za beg z dna Trener celjskega Publikuma o načrtih v Celju, igralskem kadru, samozavesti... 44-letni Nikola Ilievski je bil kot nogometaš 8 let član najslovitejšega makedonske- ga moštva skopskega Vardar- ja, katerega dres je nosil tudi v tedanji prvi jugoslovanski ligi. Po poškodbi kolena je menjal drugoligaše: Teteks, Prištino in Rabotnički, potem pa se je preizkusil še pri grš- kem članu elitne druščine Kastoriji. Pred 11 leti je začel trener- sko pot, bil po osamosvojitvi Makedonije pomočnik selek- torja Dončevskega, leta 1994 pa je diplomiral na beograjski Višji trenerski šoli. Kako se počutite v Celju? Prvi vtisi so prijetni, takšno je tudi počutje. Izkoristil bi priložnost ter pozdravil navi- jače in jih seveda povabil na naše tekme v pomladanskem delu prvenstva. Vem, da je položaj kluba težak. Storili bomo vse, da v prvenstvu čimprej pobegnemo z nepri- jetnega 10. mesta. Cilji so sicer uresničljivi, toda ali dovolj dobro poznate ekipo? Spoznaval jo bom v priprav- ljalnem obdobju. Doslej sem si ogledal nekaj video posnetkov in si ustvaril predstavo o svojih varovancih. Tbdi sloviti Stanko Pokle- povič si jo je, pa potem zapra- vil del svojega ugleda zaradi podcenjevanja ali nepoznava- nja slovenskega nogometa... V prvi vrsti se ne bojim neus- peha! Slovensko nogometno sceno sem malce že spoznal, ko sem bil s Slogo na pripravah na sončni strani Alp. Vem, da je kakovost vsako leto na višji ravni in menim, da sta izbrani vrsti moje in vaše domovine približno enako kvalitetni. V slovenskem prostoru nikakor ni enostavno delati. Potrebno bo garati, kot povsod po svetu. Kako bi ocenili razpoložlji- vi igralski kader na Skalni kleti? Doslej sem uvidel, da gre za mlado in ne preveč izkušeno ekipo, čeprav izstopajo posa- Nikola Ilievski mezniki, kakršen je denimo Goran Sankovič. Izkušenejši igralci kot sta brata Blatnik in vratar Amel Mujčinovič so zelo solidni, s prihodom Boškov- skega smo še pridobili na sta- rosti in - verjamem - tudi na kakovosti. Kakšno je vaše mnenje o rojakih, ki bosta oblekla ru- meno-modro opremo? O lastnostih Zorana Boškov- skega pove vse podatek, da je najboljši strelec makedonskih državnih prvenstev, saj je zabil kar 115 golov. V zadnjih letih so ga pestile poškodbe, a sedaj je zdrav in lahko bistveno pripo- more k boljšim rezultatom. Angelovski je nakdanji član mlade makedonske reprezen- tance in bo zapolnil vrzel v zvezni vrsti. Mnoge je motil celjski na- čin igre v jesenskem delu. Ali se strinjate, da je Publikum deloval plaho, da je moštvo razmišljalo le o obrambi? O »napačni« taktiki ne bi go- voril. Ne morem očrniti svoje- ga predhodnika in kritizirati njegovega načina dela. Ni reče- no, da je delal slabo. Kako boste delaU vi? Predvsem se bom zavzemal za uvedbo modernega trenaž- nega procesa. Uspehi so plod dobrih treningov, tega se mora- mo zavedati. Publikum je jeseni največ- krat igral sistem 4-4-2, ki je moderen, kljub vsemu pa je dosegal malo golov. Kako to? Če izpostavljam nove tren- de, še ne pomeni, da jih bom zagovarjal in trdoglavo vsilje- val. Potrebno bo oceniti, kak- šna igra in kakšno delo igral- cem najbolj odgovarjata. Ni izključeno, da se bom zatekel k sistemu 3-5-2, ki ga načelo- ma ne zagovarjam, ampak vse je odvisno od dojemanja in sposobnosti moštva, ki mu je potrebno prilagoditi takti- ko. Kakšne so torej želje in cilji povezani s Celjani? Precej so podobne tistim, ki jih izražajo predstavniki vods- tva kluba: uvrstiti se v sredino lestvice. Hitro moramo pobeg- niti z dna in se otresti pritiska glede izpada iz lige. Verjamem, da nam bo uspelo. Če ne bi mislil tako, sploh ne bi prišel. S Publikumom ste se dogo- vorili za sodelovanje do kon- ca sezone z možnostjo podalj- šanja zvestobe. Kaj to pome- ni? Trenutno razmišljam le o pripravah in začetku pomla- danskega dela prvenstva. Po zagotovitvi obstanka v prvi ligi bodo ambicije poleti najbrž na- rasle. Publikumu želim pred- vsem veliko tekmovalnih us- pehov, kar je bolj pomembno kot ime trenerja, ki ga bo vodil v prihodnji sezoni. O tem je še prezgodaj govoriti. TOMAŽ LUKAČ na kratko Celje: IV. OŠ je v konkurenci dečkov zmagovalec osnovno- šolskega prvenstva v odbojki, potem ko je v finalu ugnala OŠ Štore s 30:28. Vrstni red: IV OŠ, OŠ Štore, 11. OŠ, OŠ R Krajnc in OŠ Hudinja. Pri deklicah je po zmagi v finalni skupini naslov pripadel 111.OŠ. Vrstni red: Ill.OŠ, IVOŠ. OŠ Lava, OŠ Polu- le, Il.OŠ, l.OŠ, OŠ Hudinja, OŠ Štore, OŠ Frankolovo in OŠ Lju- bečna. Ruše: Na mednarodnem re- prezentančnem tekmovanju v streljanju s standardnim zrač- nim orožjem je s pištolo slavil Konjičan Cveto Ljubic (580 kro- gov), v isti konkurenci med ekipami pa je s IZSCkrogi us- peh ponovila še domača izbra- na vrsta (Ljubic, Bučar, Tka- lecj. Šoštanj: Na kegljaškem tur- nirju so po pričakovanju največ uspeha imele kegljavke Miro- teksa. Z novim rekordom keg- ljišča 465 kegljev je zmagala Mira Grobelnik pred Jožico Šeško 453, Biserka Petak je bila četrta, Marika Kardinar pa peta (obe 448). Kranj: Mira Grobelnik (Mi- roteks) je osvojila pokal mesta Kranja v kegljanju. V konku- renci najboljših slovenskih tek- movalk je med osmimi finalist- kami zmagala z izvrstnimi 524 keglji pred Mariko Kardinar 503. Uspeh sta dopolnili Biser- ka Petak (5. mesto, 485) in Metka Lesjak (8., 438). Celje: Končano je področno posamično kegljaško prvens- tvo Celja, ki daje šestim prvou- vrščenim tekmovalcem pravico sodelovanja na DP. Vrstni red (po nastopih v Slovenskih Ko- njicah in Celju): Stane Gmajner (SI. Konjice) 1922 kegljev, Milan Lešnik 1911, Zdravko Salobir (oba CP Celje) 1900, Miro Žni- daršič (SI. Konjice) 1896, Alojz Vodeb (CP Celje) 1851 in Andrej Fideršek (SI. Konjice) 1829. Brno: Člani celjskega drsal- ■ nega kluba so nastopili na j uvodnem tekmovanju za ; Evropski kriterij. Janez Špoljar \ je bil četrti med mladinci, Anja \ Bratec med kadetinjami in Blaž ' Vizjak med starejšimi dečki ' sedma, Anja Kolar osma in Ni- ^ na Krajnc trinajsta med mladin- \ kami. Nastopilo je 193 tekmo- i valcev iz 8 držav. Ravne na Koroškem: Na j mednarodnem plavalnem mi- . tingu je v družbi 220 tekmoval- ; cev iz 5 držav edino zmago za : celjski Marines Neptun dose- : gel Nejc Zupanec (100 delfin), ' ki je na polovico krajši progi ^ priplaval še 3. mesto. Enak do- : sežek je na 200 mešano in 50 I delfin uspel še Moniki'Arh. [ Zakopani: Velenjčan Rolan- j do Kaligaro je v dveh tekmah : svetovnega pokala smučarjev ^ skakalcev na Poljskem zgrešil . prve točke, potem ko je dose-' gel 33. in 42. mesto. Na obeh i tekmah je zaradi poškodbe mi- ' šice nastopil rahlo poškodo- van, z Juretom Radijem pa bo- \ sta kot edina slovenska pred- , savnika skakala še v Sapporul na Japonskem. Ljubljana: Na prvem indoor j lokostrelskem turnirju je na-, stopilo preko 100 "tekmovalcev ; iz Hrvaške, Italije, Avstrije in; Slovenije. Sašo Emeršič in Ro- i man Zupane (oba TVD Parti-! zan Polzela) sta v svojih kon-: kurencah osvojila 16. oz. 4. me- j sto, Jožica in Sašo Emeršič pa j sta prejela še zlato plaketo za; dosežena evropska rekorda v. lanski sezoni. i Tabor: Velenjski sabljači soj nastopili na kadetskem DP v; floretu in meču. Uvrstitve - ka-' detinje floret: 7. M. Brložnik, 9. \ Štumberger, 11. R Brložnik. Ka-; deti floret: 3. Čas, 6. Žičkar, 9.; Knez, 10. Zapušek. V meču jei slavil domačin Jeza, Čas in Za-J pušek sta priborila bronasti^ medalji. objekt za Športni napredek v soboto dopoldne bodo namenu predali novo športno dvorano, ki so jo zgradili ob J šempeterski osnovni šoli. Z novim objektom bodo odpravili premnoge prostorske stiske j tamkajšnjih športnikov in hkrati zaokrožili program vključevanja v devetletko. Odslej bosta v dvorani, ki premore blizu tisoč kvadratnih metrov uporabnih športnih površin, domovala tudi oba šempeterska odbojkarska drugoligaša SIP Šempeter in B&L Utrip, osnovnošolcem pa na ure telesne vzgoje ne bo več potrebno na piano ali se drenjati v mini telovadnici. Objekt so pričeli graditi lanskega avgusta, izvajalec GP Pluton je vsa dela opravil pravočasno, naložba pa je veljala okoli 160 milijonov tolarjev in jo je pokrila občina Žalec. Na otvoritveni slovesnosti se bodo s kulturnim programom predstavili šempeterski osnovnošolci, sledile bodo odbojkarske tekme mlajših selekcij, nato se bodo pomerili šempeterski veterani in direktorji, prvo uradno tekmo (13. krog 2.DOL) v novi dvorani pa bosta odigrala domači SIP Šempeter in ljubljanske GLŠ Črnuče. PRIMOŽ ŠKERL, Foto: TONE TAVČAR Milijon tolarjev za najboljše v soboto bo v velenjski Rdeči dvorani 2. mednarodni turnir v namiznem tenisu. Gre za največji dogodek te vrste v Sloveniji, ko bodo nastopili igralci iz šestih držav, med njimi tudi štirje Kitajci, ki branijo barve slovenskih klubov. Za »zelenimi« mizami v Velenju se bo pojavila tudi kom- pletna domača reprezentanca, zato organizatorji razmišljajo, da bi turnir v prihodnje preimenovali v »Odprto prvenstvo Slovenije«, s tem pa bi prišli v koledar mednarodnih tekmo- vanj. Nagradni sklad so letos povečah na skoraj milijon tolarjev, kar bo sodelujočim gotovo še dodaten motiv. Na seznamu je 77 igralcev, ki se bodo v kvalifikacijah pomerili za 64 prostih mest na glavnem turnirju. Celodnevne vstopnice za ogled prireditve veljajo 300 tolarjev (pripravili so tudi nagradno žrebanje). Predtekmovanja se prično ob 8. uri, finale je predvideno ob 17. DEJAN TAMŠE Prevlada Mariborčanov Državno dvoransko teniško prvenstvo do 16 let je v Cel^ potrdilo prevlado mariborskih tekmovalcev. Ines Globočn je prišla do polfinala posameznic in v paru s Tinko Uranje Ines Globočnik (Celje) in Tinka Uranjek (TA Žalec) sta v i} za finale z 2:1 morali priznati premoč dvojici Žlender-Jokso\ (Galea). Globočnikova se je z Joksovičevo srečala še v polfir lu posameznic, a je bila slednja zanjo znova usodna. Uranjet va se je po porazu z Mariborčanko Šibilo poslovila v 1. krog kakor tudi Velenjčanja Julija Oremuž proti Aleši Bag (ŽTKU) in Tina Klep (Netiš Celje) proti Maji Senici (Branil Pri mladincih se je Žalčan Tomaž Jamnikar še prebil v osmi finala in nato izgubil z Germom (ŽTK MB), Saši Ratej (Ne| Celje) pa je izgubil z Luko Gregorcem (Soča) v 1. krogu. J PRIMOŽ ŠKil športni i iJcoledarJ mmmme ^ ČETRTEK, 21.1. ■MM: Smučanje Rogla: Evropski pokal v SL in VSL (Ž) (10, tudi v petek). _ SOBOTA, 23.1. ^ Košarka Liga Kolinska, 21. krog - Laško: Pivovarna Laško-Slo- van, Domžale: Helios-Savinj- ski Hopsi (obe ob 19). l.B SKL, 15. krog - Hrast- nik: GD Hrastnik-Rogla Atras (18), Slovenske Konjice: Ba nex-Zagorje, Šentjur: Kemo- plast-Elektra (19). 2.SKL, 15. krog - Celje: Ce Ije-Ekipa Janče (19,30). l.SKL (Ž), II. del, 3. krog Laško: Ingrad Celje-ADD Iliri ja (16,30). SKL (Ž), skupina B od 7. dc 14. mesta, 2. krog - Slovenske Konjice: Comet-Domžal( (16,30). odbojka l.DOL, 11. krog - Kamnik Titan Kamnik-Šoštanj Topol šica. 2.D0L, 13. krog - Šempe ter: SIP Šempeter-GLŠ Črnuč (11). 2.D0L (Ž), 13. krog-Mari bor: Infond Branik-Zgornj, Savinjska, Šempeter: B&l Utrip Šempeter-Ruše, Šo stanj: Kajuh Šoštanj-Kemi plas Koper 11.. Namizni tenis 1 Velenje: Odprto medna rodno prvenstvo Velenja ^8), Atletika - Celje: DP st. dečki in dekl ce (10, tudi v nedeljo). NEDEUA, 24.1. Rokomet Celje: Turnir v minirokc metu za dečke (9,30). PONEDELJEK, 25.1.*" Celje: Razglasitev športn ka leta (13). SREDA, 27.1. " Košarka Liga Kolinska, 22. krog Polzela: Savinjski Hopsi-Krl (19,30), Sežana: Kraški Zida Pivovarna Laško (19). l.B SKL, 16. krog - Zreč Rogla Atras-Radovljica, Ljul Ijana: Union Olimpija ml.-K moplast (obe ob 19), Šoštar Elektra-Ilirija (18), Šempet pri Novi Gorici: Nova Goric Banex (?). l.SKL (Ž), 11. del, 4. krog Ljubljana: Imos Ježica-I grad Celje (20). Šl.3.-21.iiiiiuar1999l 21 Pivovarna med 16 Povratni tekmi šestnajstine finala pokala Saporta: Pivovarna laško-Slask Wroclaw 71:68 (29:42) in Turk Telekom- Savinjski Hopsi 77:53 (32:17). V tekmi preobratov so laš- |(i košarkarji dosegli najvid- nejši uspeh v zgodovini klu- ba. Zgledno polne tribune freh lilij so bučno pospremi- le zmagovito četo Aleša Pipa- na, čeprav so ob odmoru prav vsi trepetali za usodo. Savinjski Hopsi so v Ankari še tretjič zapovrstjo končali tekmovanje na tej stopnji - zaloga šestih točk je bila ve- liko preskromna. Trener ^^ostov Andrej Urlep je napovedoval zmago, a le malokdo je verjel v preseneče- nje. Tesna zmaga na Poljskem je Pivovarje uspavala in po izenačenem uvodu je Slask, ki v domačem prvenstvu beleži 13 zaporednih zmag, pokazal zobe. S serijo 19:1 je polčas odločil v svojo korist, nepove- zana obramba Laščanov pa ob številnih napakah v napadu ni našla odgovora za sicer nes- pretnega Američana McNaul- la (17 točk), ki je brez težav zaključeval akcije pod košem. Lisica je nadaljevanju prispe- val prvih 12 točk, Goljovič je s trojko izenačil (59:59), Bečiro-- vič pa s prostimi meti znove povedel domače v vodstvo, ki Na junaka tekme na Polzeli Gorana Jagodnika so v Turči- ji bolj pazili. so jim ga Poljaki dobro minu- to pred koncem pri 66:68 odš- čipnili le še za hip. Dragšič in Lisica sta iz črte prostih metov zapečatila letošnje evropske nastope Slaska (ekipi sta bili izjemno izenačeni v skokih in izgubljenih žogah) in svoje soigralce postavila pred nov izziv. V osmini finala jih čaka francoski Cholet, prva tekma pa bo v Treh lilijah. Strelci za PIL: Lisica 26, Goljovič 15, Be- čirovičll, Dragšič 8, Dončič 7, Kune in Jurak 2. Savinjski Hopsi se pred 5 tisoč gledalci v Ankari niso najbolje znašli in držali ko- rak le do 6:6, potem pa sta Payne in McCullough, ki je Polzelanom že na prvi tekmi povzročal preglavice, "tele- foniste" popeljala na 19:8. Z nekaj menjavami so Savinj- čani zaigrali bolje, a jim zao- stanka ni uspelo zmanjšati. Domači so bolj popazili na Jagodnika, ki dosežka iz Pol- zele (26 točk) ni ponovil, za- to pa je odskočil Stevič z 22 točkami. "Kljub porazu in iz- padu smo v pokalu Saporta dosegli velik uspeh. Turk Te- lekom je boljša ekipa in si zasluži napredovanje", je po tekmi menil trener Hopasov Boris Zrinski. ■Milili PRIMOŽ ŠKERL, TT Rogašica in Plima za 2.SKL, Celje za 1.B v 3.SKL vzhod so končali redni del prvenstva, po kate- rem bosta Rogaška 98 in Pli- ma Prebold nadaljevali boj za 2.SKL, v tem rangu pa so Celjani z zmago nad Vurijem Plavo Laguno potrdili »prvo- ligaške« ambicije. KZS je pred prvenstvom Vte\jo ligo razdelila na dve ^Aupini vzhoda in zahoda. Še posebej zanimivi sta Rogaška 58 (vzhod 2) in Vdrie Sclabo- nice (zahod 2). Obe sta nastali Qa pogoriščih nekdanjih čla- nov elite (Rogaška Donat Mg in Idrija), se vključili v najnižji rang, kjer sta v vrhu. Slatinča- ni in Preboldčani so v svoji skupini upravičili vlogo favo- ritov, zadovoljila sta tudi no- vinca Pivovarna Lipnik in Anchi Inženiring. Prvouvršče- ni ekipi obeh vzhodnih sku- pin gresta v kvalifikacije za 2.SKL, kjer so na sporedu še 4 krogi, rezultati iz skupin pa se prenesejo. Pred nadaljeva- njem (6.2.) je v najboljšem položaju murskosoboški Creativ (4 točke) pred Rogaš- ko 98, Plimo (obe 3) in Du- plekom (2). Zmagovalec če- tvorke bo novi član 2.SKL, drugouvrščeni igra dodatne kvalifikacije. Preostale ekipe so sezono že končale, kar je pravi absurd v tekmovalnem sistemu. Liga je namreč trajala vsega 3 mesece, 26 ekip pa bo moralo čakati do konca sep- tembra. Tako kratke sezone nimajo niti moštva v rekreacij- skih (med)občinskih ligah. Košarkarji Celja so ljubljan- ski YPL vrnili jesenski poraz in so ob tekmi manj 5 krogov pred iztekom rednega dela (zaostalo srečanje z Litijo bo 29.1.) praktično že zmagoval- ci 2.SKL vzhod in udeleženci kvalifikacij za l.B SKL. JANEZ TERBOVC, PŠ športniic leta I Nagrajenka akcije Športnik iela Potem, ko smo v prejšnji Številki objavili razplet glaso- vanja za najboljše športnike, športnice in ekipe na Celj- skem v letu 1998, smo ostali dolžni še ime nagrajenke. Sre- t^a je izbrala Vero Majer, Per- tovo 1, Žalec. Nagrajenka prejme darilo pokrovitelja ak- cije Fitnes studia Top-fit iz 'pavčeve ulice v Celju, ki ko- tiec tedna odpira svoje prosto- re. Zaradi težko uskladljivih 'erminov se še nismo odločili, l^daj bomo medse povabili vse športnike in športnice, ki so prejeli največ vaših glasov, predvidoma pa bomo prizna- fija podelili konec tega meseca 5li v začetku prihodnjega. Darko Petelinšek je Celjanom pri članih priboril edino zmago. Ferjan in Košir na svetovnem pokalu Judoisti celjskega Iva Reye so uspešno nastopili na med- narodnem tekmovanju Po- horski bataljon v Slovenski Bistrici, konec tedna odhaja- jo na priprave v Avstrijo, v začetku februarja pa Ferjana in Koširja čaka še nastop na članskem svetovnem pokalu v Sofiji. Klemen Ferjan, dobitnik bronaste medalje na lanskem mladinskem SP, je na uvodnih nastopih v absolutni konku- renci dokazal, da je bil prehod iz mladinske konkurence us- pešen. »Upam, da lanska sezo- na ni bila najboljša v moji karieri, čeprav je bila doslej najuspešnejša,« je po dobrih borbah v Slovenski Bistrici de- jal 19-letni član Iva Reye, ki se bo v bolgarski prestolnici predvsem privajal na razmere v članskem judu. Nekaj po- dobnega velja tudi za njegove- ga klubskega kolega Roka Ko- širja, njun trener Štefan Cuk pa bi bil zadovoljen z vsako zmago. »Upam, da bomo v Avstriji dobro trenirali in osta- li zdravi. Če ne bo poškodb, lahko v Sofiji upamo na kak- šno zmago. Vsaka uvrstitev v naslednji krog bi nas zadovo- ljila,« pričakuje Cuk. Uvrstitve članov Iva Reye v Slovenski Bistrici: člani - Dar- ko Petelinšek 1. (do 90 kg), Klemen Ferjan 2. (-73), Rok Košir 7 (-66), Uroš Beltram 7. (-81). St. dečki: Denis Imamo- vič 1. (-55), Borut Lakner 3. (- 60), Miha Pečovnik 3. (-55). Kadeti: Matjaž Ceraj 1. (-1-81), Edis Imamovič 3. (-66), Aljaž Grosek 3. (-73). Ekipno: 1. mesto. T.L. Šl. 3.-21. januar 1999 PISMA BRALCEV 23 odmevi I Občinska nova oblačila Dokaj redno prebiram rubri- |co Zapisovanja, ki jo v Novem tedniku spisuje Tadej Čater. Dostikrat sem ob njegovih razmišljanjih, s katerimi se mnogokdaj nikakor ne morem strinjati, saj prihajajo iz nekega sveta, ki mi je zelo daleč in ves tuj, samo zamahnil z roko, češ saj se ne splača polemizirati. Maj misli in piše kar hoče. Mor- da pa piše o stvareh, o katerih ve veliko več kot jaz in bom izpa- del kot človek, ki posega na področje, ki mu ni znano. Pa se je pokazalo, da tudi on piše o stvareh, o katerih nima jcaj dosti pojma, in ki jih oce- njuje pavšalno in od daleč. Tudi tokrat bi skoraj vrgel že napisa- no polemiko v koš, češ ali ni Hamlet rekel igralcem, da jim mnenje enega samega kritične- ga gledalca pomeni toliko, kot odobravanje polnih dvoran. In sem ob vsem spoštovanju do velikega Shakespeara ugoto- vil, da je Tadej Čater s stavki (citat): »Dragi Bojan Šrot, če se ti zdi, da je program celjskega gle- dališča preveč ljudski, preveč komedijantsko bulvarski, pro- sim ukrepaj. Kakorkoli veš in znaš. Marsikdo bo na tvoji stra- ni!« pravzaprav izpričal apriori- stično ocenjevanje in popolno nepoznavanje stvari, o kateri si dizne pisati. Ali sploh ve, kako /e sestavljen program celjskega gledališča (mimogrede - ne se- stavljam ga jaz, ampak umetniš- ki vodje - in krivičen je zgolj in samo do njih), ali je kdaj preštel več kot polovico uprizoritev, za katere samo ignorant lahko za- piše, da so »komedijantsko bul- varni<ohvale^ Potrpežljivo delo Društvo diabetikov Celje se zahvaljuje zdravstvenemu osebju Diabetične ambulante v Splošni bolnišnici Celje za vest- no in potrpežljivo delo s pa- cienti s sladkorno boleznijo. Istočasno pa se zahvaljujemo Mestni občini Celje za izdatno pomoč pri organiziranju pro- slave Mednarodnega dneva sladkorne bolezni, ki je bila sredi novembra v celjskem na- rodnem domu. Posebno se zah- valjujemo podžupanu dipl. ing. Dušanu Burniku. Zahvaljujemo se tudi vsem sponzorjem, ki so omogočili, da je bila proslava na takšni višini. Za lepo pripravljeno de- gustacijo diabetičnih proizvo- dov se zahvaljujemo Srednji šo- li za gostinstvo in turizem iz Celja, posebej še ravnateljici Boži Škerjanc in gospe J. Štruk ter drugim profesorjem in učencem. Zahvaljujemo se vsem spon- zorjem in članom društva, ki so prispevali sredstva za nabavo laserja, ki ga bomo dobili v teh dneh. Svečano predajo laserja v uporabo diabetični ambulanti v celjski bolnišnici bomo pripra- vili konec januarja. Upamo, da smo s to akcijo dokazali, da so naši člani pripravljeni prispeva- ti sredstva za izboljšanje zdrav- ljenja sladkorne bolezni. Upa- mo, da bo laser koristno služil pri zdravljenju ran sladkornim bolnikom, da ne bo čakalnih dob in da bodo člani imeli dolo- čen popust pri plačilu. RADO AMBROŽ, Predsednik Društva diabetikov Celje Srečanfe starostnikov Dan je bil lep, sneg je pobelil polja, veje smrek so pod težo snega sklanjale veje k tlom. Od oddaljenih hiš dedkov in babic so se utirale poti prav do nas, ki jih imamo radi in ki smo jim želeli olepšati jesen življenja. Rdečih ličk z iskrico v očeh so stopali proti dvorani, v kateri smo s skupnimi močmi in vo- ljo pripravili skromen program in zakusko v želji, da bi bil ta zimski večer za nas vse najlep- ši. Veliko je bilo izrečenih lepih besed, stiskov rok in prisrčnih pogledov naših ljudi. Mnogi med njimi so bolni, žalostni, osamljeni v bolečini sami s sabo. Rdeč križ pa je organiza- cija, ki naj bi te ljudi oplemeni- tila z dejanji. V našem kraju imamo 130 starejših krajanov, od katerih se je srečanja udeležilo prib- ližno 80. Z veseljem prizna- mo, da smo s pomočjo naših pridnih krajanov prireditev dobro izpeljali. Okusen golaž je pripravil Jakob Trbovc, na srečanju je sodeloval tudi naš gospod župnik, vsi skupaj pa smo razdelili tudi skromna darila. Ob tej priložnosti si želimo zahvaliti vsem, ki ste nam na različne načine pomagali iz- peljati prireditev. Hvala vsem staršem, ki so pripeljali svoje otroke, da so pokazali le del- ček tega, kar so se naučili v vrtcu. Tudi babice in mamice teh otrok so nam priskočile na pomoč s svojimi pridnimi in skrbnimi rokami. Spekle so mnogo raznovrstnega peciva, s katerim smo se posladkali. Ne smemo pozabiti naših po- verjenikov RK, kajti tudi oni imajo odprte roke in srce za pomoč pri RK. Za izvedbo prireditve je denar za pokritje stroškov prispeval KS Dram- Ije. Starejše krajane sta poz- dravila tudi Franc Štrajher ter predstavnik območnega zdru- ženja RK Šentjur. DRAGICA SLEJKO, za KO RK Dramlje Novoletna obdaritev Vsako leto se bolj kot med letom ob zaključku leta spom- nimo tudi na starejše krajane. S skromno pozornostjo, is- krenim pozdravom in s spo- štovanjem smo letos obiskali starejše krajane na domovih in v domovih za starejše obča- ne. Krajevna skupnosti Šent- jur mesto. Krajevna skupnost Šentjur - okolica in krajevna organizacija RK smo skupaj organizirali obisk občanov, ki nosijo že osmi ali deveti križ. Predstavniki KS in RK smo tako opravili več kot 150 obi- skov in občane skromno ob- darili pri njih doma, tiste pa, ki so v domovih, pa pri njih. Obdaritev so omogočile krajevne skupnosti in Občin- ska organizacija RK, ki ima še posebej posluh tudi za druge občane. Prijetno je pomagati in biti pri tem srečen, čas pa pri tem ni pomemben, saj s skupnim delom lahko marsi- kaj dobrega naredimo. Kraja- ne smo obiskali v domovih za starejše občane, in sicer v Šmarju pri Jelšah, v Celju in v Poljčanah. Posebej želimo pri tem izpostaviti izjemno us- trežljivost in prijazno osebje, ki nas je sprejelo v teh domo- vih. Pozanimah smo se, kako se naši krajani pri njih počuti- jo in kaj vse imajo na razpola- go. Že zelo prijetno urejeni sprejemni prostori in način dela nas je navdalo z notra- njim zadovoljstvom. V Šmar- ju smo prijetno pokramljali tudi z našim Karlijem. V Celju smo obiskali oddelek za nepo- kretne, kjer je za osebje delo še posebej zahtevno, kar velja verjetno tudi za vse domove, vendar so povsod prisotni in- tenzivna nega, izredna čistoča in prijazen odnos osebja. Po odhodu smo dobili obču- tek, da tudi v teh domovih ni težka jesen življenja in da do- movi niso več »hiralnice«. Ko bomo imeli v naslednjem letu v Šentjurju svoj dom za starej- še občane, smo prepričani, da bomo vsi ponosni na to prepo- trebno pridobitev, že kar vese- limo se obiskov v njem. DRAGO SLAKAN, Šentjur Več za otroke Odzvali smo se vabilu Cen- tra za socialno delo Šentjur za srečanje rejnic in rejnikov. Kako malo je potrebno, da izkušnje sklepamo s prijatelj- skim razumevanjem, da se najde skupni jezik, razvedri- lo ter pomoč. Izrekam iskre- na hvala otrok rejnic in vseh navzočih, ki smo se zbrali na tej družabni prireditvi. To je za naše varovance posebno doživetje in veselje. Zato predlagam državi in obla- stem več odgovornosti. Po- trebno je več storiti za naše otroke, družino in ostalo mladino v Sloveniji. Pri tem mislim predvsem na otroke, na pomoč družinam z otroki in napredovanje za našo mla- dino. Bog nas je ustvaril za mirno življenje brez trpljenja v družini in ne za razdejanja in uničevanja nesposobnežev v družbi. STANKA CERAR, Celje Zahvala članov Društva invalidov Celje Lani decembra smo bili čla- ni Društva invalidov Celje pri- jetno presenečeni. Mnogi smo namreč prejeli darila, seveda le člani z nižjimi prejemki ali pa tisti, kjer živita oba člana od ene pokojnine. Zato ker se zavedamo, da ima društvo le minimalna sredstva, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so obiskovali in prosili celj- ske obrtnike ter podjetja, da so prispevali po svojih zmožno- stih. Prisrčna hvala vsem obrt- nikom in podjetjem, ki so nam tako naklonjeni. Izredno veliko hvaležnost čutimo do vseh, ki so nam v tej obliki polepšah praznike. Predvsem pa iskrena zahvala naši požrtvovalni tajnici Tin- ki Kitanovski, ki se že 3 deset- letja trudi za vse člane. Navkljub težkim bolečinam smo srečni, da živimo med. dobrosrčnimi Celjani, ki ne pozabljajo na nas, zato vsem skupaj iskrena hvala. Hvaležni člani DI Celje Pomagali so dobri ljudje 5. novembra nas je doletela nepričakovana katastrofa, ki nam je uničila večino skozi leta težko pridobljenega pre- moženja. Poskušali smo reši- ti, kar se je še dalo, vendar nam v celoti tega ni uspelo. Pri tem gre še posebna zahvala dobrim sosedom in sorodni- kom, ki so nam nudili pomoč in prenočišče. Veliko stvari je bilo za ved- no uničenih in jih je bilo po- trebno nadomestiti z novimi. Pri tem pa so nam priskočili na pomoč pri Rdečem križu Laško, Društvu upokojencev Laško, Občinskemu odboru ZLSD, pri Društvu invalidov Laško ter drugi. Posebna zah- vala pa je namenjena tudi le- snemu podjetju Paron iz Laš- kega. Vsem skupaj se vam is- kreno zahvaljujeva. Zakonca LOKOŠEK, Laško Lepa doživetja v domu upokojencev i December je mesec priča- ' kovanj in lepih želja. Tudi v Domu upokojencev Šmarje ■ pri Jelšah smo stanovalci i pričakali vrsto prireditev, ki i nam jih je omogočila uprava doma. Pričelo se je z miklav- ' zevanjem, ko je v veliki dvo- \ rani jedilnice Miklavž s ; spremstvom obdaril vse os- ] krbovance s parkeljni in su- ; himi slivami, spremljal pa ga ; je otroški zbor iz Šmarja. ; Kmalu za tem je bila slove- • sna otvoritev razstave ročnih ; del, na kateri je pel domski ^ pevski zbor pod vodstvom ' Ferda Gobca. Naslednji dan ; je bilo slovesno srečanje in ^ zaključek vseh skupin za sa- \ mopomoč. Spregovorila je j gospa direktorica in vse vo- \ diteljice skupin. Vsi smo do-.i bili praktična darila. Uprava doma nam je omo-; gočila tombolo z bogatimi ; nagradami, ki so jih podarili | Atomske toplice, Alpos, Jel-1 ša, Etol, Bohor, Feniks, Či- ; stila-vzdrževanje Celje, cvet- i ličarna Gekott, frizerstvo \ Barič, Kemoplast in Jurmes. ; To so bili darovalci, ki se jim iskreno zahvaljujemo. Mize j so bile bogato obložene z ■ domskim pecivom in žlaht-j no kapljico. Tudi rojstne \ dneve tistih, ki smo bili roje- ; ni v novembru in decembru, i smo praznovali sredi mese- ] ca. i V nedeljo pred božičem so ■ nas obiskali predstavniki 1 šmarskega društva upoko- jencev, cerkveni zbor pa je j zapel vrsto adventnih in bo-' žičnih pesmi. Nazadnje smo : s šmarskimi upokojenci ob i pecivu, ki so ga prinesli s i sabo, skupaj nazdravili pri-; hajajočemu letu. Med božič- nimi prazniki je v domu vla-: dalo praznično vzdušje, saj j je bil dom po zaslugi tera- \ pevtke Franje lepo okrašen, i Stanovalci iz šentjurske ob-; čine smo bili še posebno ve- j seli, ko nas je po zaslugi j tukajšnje medicinske sestre; gospe Gorenakove iz Primo- ■ ža pri Šentjurju dan pred bo-, žičem obiskal šentjurski gos- ■ pod kaplan. Vsakemu je po-\ daril knjižico Fatima. Pred ■ prazniki sta prišU tudi pred- ■ stavnici OK RK iz Dobja ob-; darili stanovalce iz dobjan-; ske občine. Višek vsega je bila božična maša, ki jo je na : sveti večer daroval šmarski : gospod kaplan. Med mašo je j ob spremljavi orgel pel šmar- i ski otroški pevski zbor, na-; zadnje pa je gospod kaplan | obiskal vse nepokretne oskr- bovance in jim podelil du-1 ševno hrano. j Dan pred novim letom smo | zaključili z novoletno tom-j bolo. Spet je čakalo 25 lepih] nagrad srečne dobitnike. Vse • prireditve so se odvijale v; veliki avli jedilnice. Iskrena ' hvala upravi doma Šmarje] pri Jelšah, ki je stanovalcem ] omogočila te prireditve, ki; osamljenim in bolnim na je-1 sen življenja veliko pomeni-1 jo. Vse nam bodo ostale v; lepem in nepozabnem spo- minu. HILDA LOKOVŠEK, DU Šmarje pri Jelšah ; Št. 3.-21. januar 1999 Efll INFORMACIJE ■ ROMAN _ ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 25.12.: Majda KRPAN iz Celja - deklico, Mojca KAJBA iz Prebolda - deklico, Anica HROVAT iz Zreč - dečka, Joži- ca HOČEVAR iz Škofje vasi - dečka, Silva HRASTNIK iz Vojnika - dečka. Barbara PO- PIT iz Žalca - deklico. 26.12.: Urška PART iz Šem- petra - deklico, Irena ČREP iz Laškega - dečka, Marjana BEVC s Planine pri Sevnici - deklico, Gordana KOPRIV- ŠEK iz Celja - dečka. _ 27.12J Ksenija BELINA iz Šmarja - deklico, Simona JESENŠEK iz Celja - dečka, Siabina ADAMIČ iz Zreč - dečka. 28.12.: Lidija HUDOURNIK iz Mozirja - deklico, Karolina IVIČ iz Celja - dečka, Andreja ROŽANC iz Petrovč - dečka. 29.12.: Mojca VUKOVIČ iz Boštanja - dečka, Irena KAM- PUŠ iz Celja - dečka, Lavra TRAVNŠEK iz Petrovč - deč- ka. Nataša URANJEK ŽE- VART iz Velenja - dečka. Luč- ka PLANINŠEK iz Podplata - deklico. 30.12.: Romana JAZBEC iz Sevnice - deklico. Sergeja SO- TOŠEK iz Rogaške Slatine - deklico. Vlasta POČIVALŠEK iz Podčetrtka - dečka. 31.12.: Nevresa MERDA- NOVIČ iz Prebolda - dečka Valerija LAMPRET iz Poljčan - dečka, Stanka ZALOŽNIK iz Vitanja - deklico, Jožefa BER- GANT iz Tabora - dečka, Mo- nika ŠMERC iz Šmarja - deč- ka, Anica GREGUROVIČ iz Žalca - deklico. 1.1.1999: Antonija ZUPAN iz Radeč - dečka, Jolanda HRI- BERNIK iz Škofje vasi - dekli- co, Rosanda ŠTIGLIČ z Ljub- nega ob Savinji- deklico, Bri- gita PONDELAK iz Loke pri Zusmu - deklico. 2.1.: Mirjam GRADIŠNIK iz Velenja - dečka, Majda MA- ROVŠEK iz Vitanja - deklico, Simona MUŽINA iz Rogaške Slatine - dečka, Petra LAMP- RET iz Rogatca - dečka, Nata- ša JUVAN iz Nove Cerkve - deklico, Stanka LAMPRET iz Velenja - deklico,, 3.1.: Darja DUŠIC s Polzele - deklico, Simona DAKIČ NEMANIČ iz Žalca - deklico. 4.1: Romana UŽMAH iz Prevorja - dečka, Marija KOM- POLŠEK iz Šentjurja - dečka, Almira GREŠAK z Rečice ob Savinji - deklico, Alenka GO- RENC iz Tržišča - deklico, Ve- sna MIKLAVC iz Gornjega Gra- da - dečka, Natalija PODPE- ČAN z Dobrne - dečka. 5.1.: Blanka ČRETNIK iz Vojnika - deklico, Metka PIR- MANŠEK iz Velenja - dečka, Darja MELANŠEK iz Velenja - dečka, Sonja BORIŠEK iz Šmarja - deklico. 6.1.: Mateja HRIBERŠEK iz Rimskih Toplic - deklico, Irena TORKAR iz Nazarij - deklico. 7.1.: Snežana LADIKA ZV- AR iz Senovega - dečka, Mate- ja PURNAT iz Florjana - de- klico, Brigita RENNER iz Ce- lja - dečka, Marija HUTINSKI iz Velenja - dečka. POROKE Celje Zlato poroko sta sklenila Jurij in Justina BOHNEC. SMRTI Celje Umrli so: Ivan GRADIŠNIK iz Šmarjete pri Celju, 68 let, Terezija MEDVED iz Ilovce, 102 leti, Anton KVAS iz Trno- velj pri Celju, 89 let, Jože LEŠEK iz Kompol, 34 let, Frančiška VODIŠEK iz Reke, 75 let, Frančišek ESIH iz Osredka pri Zrečah, 87 let, Bogomir BAJT iz Gorice pri Šmartnem, 64 let. Avgust KA- ČIČNIK iz Celja, 65 let, Anton UŽMAH iz Žepine, 77 let, Alojzija OMERZA iz Kamena, 79 let, Marija KLOKOČOVNIK iz Slovenskih Konjic, 76 let, Marjan JURKOVIČ iz Kaplje vasi, 50 let, Marija FLERE iz Celja, 77 let, Viktorija ARTIČ iz Loga, 67 let, Edvard KOŠAK iz Celja, 66 let, Mijo BROZ iz Celja, 68 let, Zvonimir KAM- PUŠ iz Laškega, 77 let, Marija MOČNIK iz Slivnice, 72 let, Jakob Ivan KAVČIČ iz Trno- velj pri Celju, 75 let in Marija GRUM iz Celja, 92 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Jakob OJSTER- ŠEK iz Botričnice. 81 let, Branko ZUPANC iz Šentjurja, 44 let, Marija RATAJC iz Dra- melj, 85 let, Jakob KOLAR iz Šentjurja, 60 let, Silvester KOPRIVO iz Jelc, 50 let. Velenje Umrli so: Ana MUŠIČ iz Marnega, 65 let, Terezija SMO- LE iz Ješovca pri Šmarju, ^ let, Pavla MARČIČ z Dobrn« 68 let, Neža PRAH iz Rogatc; 67 let, Franc BEG iz Gaberk, ? let, Marjana HOJAN iz Velenj, 50 let, Konrad VOGRIN iz Vel, nja, 77 let, Pavlin KUMER j Velenja, 91 let. Vida CEGNa iz Velenja, 67 let. Žalec Umrli so: Veronika PETR iz Žalca, 55 let, Antonija K( LENC iz Založ, 70 let, Mari KRAJNČAN iz Zg. Tinskeg 73 let. Angela SKORNŠEK Kaplje vasi, 87 let, Viktor B( ŽIČ s Polzele, 87 let. prostadelovnamesta Območna enota Celje Celje: pomožni delavec (2), natakarski po- močnik, varilec za varjeneje v zaščitnem phnu, mizar, zidar industrijskih peči (2), stavbni klepar (2), šivilja zidar (3), voznik avtomeha- nik, prodajalec (3), prodajalec kemičnih-dro- gerijs. artiklov (2), kmetijski tehnik, živilski tehnik, strojni tehr^k tehnolog, elektrotehnik elektronik, računalniški tehnik, gradbeni de- lovodja, ekonomski tehnik (7), ekonomist za analize in planiranje, diplomirani inženir le- sarstva, diplomirani inženir metalurgije, dipl. ekonomist za analize in planiranje, diplomira- ni pravnik. Laško: pomožni-delavec, farmacevtski teh- nik, inženir strojništva, diplomirani inženir farmacije. Slovenske Konjice: pomožni delavec, zidar za zidanje in ometavanje, zidar in trgovinski poslovodja. Šentjur pri Celju: frizer. Šmarje pri Jelšah: gradbeni delavec (2), pomožni delavec (2), tesar opažev, mesar - sekač, avtomehanik, elektromonter (2), konft cionar tekstilij, železokrivec, zidar, strojnik grč bene mehanizacije, prodajalec, natakar, elekt tehnik elektronik, gradbeni tehnik, trgovin; poslovodja, računovodja, komercialist (2). Žalec: delavec brez poklica, pomožni de vec (2), tesar opažev, zidar za zidanje ometavanje, cvetličar, slaščičar, avtomobili klepar, strojni mehanik, zidar, prodajalec (' prodajalec živilskih-prehramb. artiklov, adr nistrator, elektrotehnik energetik, gradb{ tehnik (2), gostinski tehnik, komercialist, el nomist za analize in planiranje in diplomirč inženir arhitekture. Podrobnejše informacije po telefonu, š Vilka 442-630. Območna enota Velenje Natakarski pomočnik, šivalec usnjene k( fekcije, avtoelektrikar, šivilja, frizer, zid voznik avtomehanik, prodajalec, prodaja papir. - knjigotrških artiklov, natakar (2). Podrobnejše informacije po telefonu, š Vilka 855-421. Za predstavitev oz. trženje zanimivega gospodinjskega aparata iščemo komunikativne, urejene sodelavce(ke), ki imajo veselje do pestrega in dinamičnega dela ter iz- kušnje na področju trženja. Nudimo stimulativno, organi- zirano delo z našim prevozom ter predhodnim izobraževa- njem. Informacije po tel.: 061/151-15-24 »Peter, če greš nocoj še v grapo, v mlin, potem pa še našo Anko počakaj, da je ne bo strah same po temi domov!« mu je malce naivno naročala Osojnikova Katica, vesela, da ne bo treba njima s sestro po temi hoditi nasproti Anki po tisti nerodni poti do potoka. »Lahko sta brez skrbi, da jo počakam!« je hitro in veselo obljubil Peter, da je ljudem šinil smeh čez obraz, stari Pim - pom pa si ni mogel kaj, da bi ne zaklical za odhajajočim Petrom: »Fant, glej da se ti ne bo tako mudilo v mlin, da bi vrečo doma pozabil! To bi bil hec!« je še nalašč poudaril Pim - pom, da so kopači prasnili v smeh, ki je še dolgo dohajal Petra na poti proti domu. »Dobro me je spregledal, stari lisjak!« si je mislil Peter in še njemu je" šlo na smeh. Pot proti domu je meril le toliko časa, dokler bi ga mogli Smolarjevi kopači še videti, potem pa je hitro skril motiko za bližnji grm in skoraj stekel proti potoku v dolini, tako neustavljivo ga je vleklo nasproti Anki. »Kar tostran brvi jo počakam!« si je govoril, naslonjen na jelšino drevo, od katerega je bila speljana preko deročega potoka dolga in ozka brv. »Še bolj bo vesela moje družbe, če jo bo že malce strah te nocojšnje tesnobne teme,« je ravno tedaj razmišljal, ko je preko šumeče vode zaznal njene lahkotne korake, ki so se hitro bližali po stezici proti brvi. »Le kako se naj oglasim, da se ne bo preveč ustrašila v tej temi?« se je spraševal, ko je naenkrat na nasprotnem bregu zamolklo počila veja in v naslednjem hipu se je raskav smeh pomešal z Ankinim presenečenim vzklikom! »Si rnislila, tičica, da te ne bom počakal?« je slišal Peter glas, ki ga je spominjal na prašičevo kruljenje. Sprva ni bil nič manj presenečen kot Anka sama, a hitro se je zbral in napet kot struna prisluhnil preko potoka. Anka je spoznala, da gre tokrat zares in da se v tej samoti lahko zanese le sama nase! V hipu jo je minil strah, ki ji je poprej hromil telo in z vso odločnostjo je stopila naprej po poti, sredi katere se ji je nastavljal pijani Janez. »Poberi se mi s poti, ti ostudni nesramnež!« je glasno zakričala in trdneje stisnila toporišče v dlani. »Ti kar kriči!« ji je posmehljivo odgovarjal moški, za katerega Peter še zdaj ni mogel ugotoviti, kdo neki bi lahko bil. »Nocoj mi poplačaš, punčara, za sramoto, katero sta mi naredila s tistim Petrom, tedaj v šoli! Se še spomniš, ha!« »A ti, hudič, si!« se je tedaj posvetilo Petru. »Le kaj išče tako daleč od doma nocoj?« Imelo je Petra, da bi planil preko potoka in z motiko do konca potolkel nesramneža, a se je nehote spomnil nadučiteljevih besed: »Skušaj krotiti svojo ognjevito jezo, fant!« Kot da je začutil njegovo roko na svoji rami, se mu je zazdelo in naenkrat se mu je jeza na Janeza toliko polegla, da je mogel dalje prikrito poslušati prepir onstran potoka. »Prav dobro se še spomnim, da!« je Anka dalje neustrašno stopala proti Janezu, ko se je zdaj negotovo umikal proti brvi. Pričakoval je, da Anka od strahu ne bo mogla ničesar in si jo bo zlahka privoščil v tej samoti, kolikor bo hotel. Hitro je spoznal, da ne bo šlo tako zlahka in v tem trenutku bi se že lahko vprašali, katerega je bilo bolj strah! »In gotovo se ti spomniš še bolj!« je postajala Anka vse glasnejša, »kako si jih dobil po svojem nesramnem gobcu, ko si me tako hinavsko obdolžil! Dobro te je takrat premlatil Peter, če se me pa nocoj samo dotakneš, te bo zagotovo ubil, zdaj, ko je moj fant, da boš vedel!« mu je Anka še nalašč grozila in ob tem pririnila ubogega Janeza, ko se je že kar ritensko umikal, že daleč na brv! »Dobro, da ga še nisem premlatil, potem ne bi izvedel, da me Anka že ima za fanta!« se je Peter veselo nasmehnil in že ga je imelo, da bi se tako umaknil in bi pustil siromaka mirno oditi. Janezu je spomin na trde Petrove pesti, katerih ni nikoli pozabil, sprožil nov val hudobije, ki je do vrha napolnjevala njegovo srce. Sredi brvi se je naenkrat ustavil in znova spregovoril s svojim umazanim jezikom: »Petrova ljubica praviš da si?!« Anka ni pravočasno opazila, da se je Janez pred njo ustavil in tako mu je neprevidno sama prišla v roke prav tam, kjer je pod brvjo tolmun potoka najgloblji! Močno jo je zgrabil s svojimi rokami in se posmehoval: »Kaj bi imel tvoj Peter raje, da mu malo pogrejem ljubljeno telo ali da najde zjutraj tvoje mrzlo truplo v potoku?« »Kaj naj storim?« je zdaj razbijalo Petru v glavi in bilo mu je tisočkrat žal, da ni že zdavnaj utopil tega podleža v potoku. »Če zdaj skočim na pomoč, lahko ta baraba zares potegne s seboj v vodo še Anko!« je nemočno razmišljal, medtem ko sta se Anka in Janez resno ravsala sredi ozke brvi! Kot maček tiho je zdaj plazil Peter po vseh štirih po brvi, ki se je pod vso to težo že sumljivo upogibala! »Na pomoč!« je iz vsega grla zavpila Anka in se na vsak način hotela izviti iz grobijanovih rok. Janeza je nenaden krik zmedel in za kratek hip so popus' njegove roke, ravno zadosti, da se je Anka iztrgala in plar nazaj na nasprotni breg. »Imaš prav, na suhem lažje opraviva!« se je divje zasmt razvnel Janez in hotel planiti za njo, da mu ne pobegne preda v noč. »Midva opraviva tukaj in za vselej!« se je kot nočni gr oglasil Peter in zgrabil na smrt presenečenega Janeza za no Janez je živalsko zatulil, izgubil ravnotežje in telebnil na hr v mrzlo nočno kopel. Nekaj hipov se ni slišalo drugega kot čofotanje in gr^ nje v tolmunu pod brvjo. Naenkrat pa je začutil Pe mehko roko na svoji rami. »Sam angel varuh te je poslal pomoč!« mu je dahnila v uho drgetajoča Anka in prestrm no gledala pod brv, kjer se je .vse manj slišalo Janezi čofotanje. »Le napij se, hudič, za vselej!«je togotno zavpil Peter in h( oditi z brvi. »Pomoč!« je tedaj z zadnjimi močmi in z velikim strah zagrgral Janez, ki v temi nikakor ni mogel iz globok tolmuna. »Ne smeva ga pustiti tam doli, čeprav si česa boljšega res zasluži!« se je obrnil Peter, vzel iz Ankinih rok motiko ii potisnil v vodo fantu, ki je zares z zadnjimi močmi d zagrabil za ponujeno pomoč. »Upam, da ti je dobro dela hladna kopel in ti ohladila t\ pregreto glavo!« se je posmehljivo poslovil Peter od premi nega in osramočenega Janeza, potem ko mu je pomaga) majave noge. Nič več ni bil jezen nanj, zdaj, ko je dobil, kar mu je^ »Najbrž mi Anka ne bi tako hitro povedala, da sem njen fan" bi ne pomagala ta pokveka!« si je sam pri sebi nagajivo mi ko sta z Anko poslušala cmokajoče Janezove korake, do niso zavih v noč. »Vse drugače bi se lahko končalo, če mi ne bi priskoči pomoč v najtežjem trenutku. Le kaj te je prineslo sem ol pozni uri?«'-je zamišljeno vprašala Anka, ko sta stopah nerodni poti gor od potoka. »Slišal sem klic tvojega srca, za katerega vem, da me že d po tihem kliče!« ji je odgovoril in jo nežno objel preko rar »in še nekaj sem slišal sem preko potoka!« se je nagi nasmejal in v temi poiskal njene ustnice. »Samo zate sem ga čuvala ves ta čas!« mu je nežno zašep« v uho in skupaj sta v tej noči pila prvi, nežni sok prebujajoč ljubezni. »Joj, kako pozno je že!« se je naenkrat ovedla Anka iz sh omame. »Hitro moram domov, da jih ne bo doma pr skrbelo in mi še kdo ne pride z lučjo naproti!« Hitro sta priš! Osojnikove hiše, kjer so se njune poti razšle. ŠI.3.-21.januar 199 m KRONIKA mini krimiči Oboroženi ropar Doslej še neznani storilec je 12. januarja okoli 16.25 ure na Bezenškovi ulici v Celju usta- vil občanko Heleno B. in, obo- rožen s pištolo, od nje zahte- val denar. Ker denarja ni imela pri sebi, je od namere odstopil in poiskal drugo žrtev. Nekaj minut za tem jo je našel v trgovini Gmajnica na Hudinji, kjer je od trgovke Melite F. prav tako zahteval, da mu izroči denar. Ženska je segla v blagajno in mu dala denar, storilec pa je nato pobegnil neznano kam. Lastnika trgovi- ne Milana P. je oškodoval za 15 tisoč tolarjev. izginuli tisocaici Sredi minulega tedna so bih policisti obveščeni, da je v ča- su prejšnjega vikenda nekdo (na nepojasnjen način) iz sta- novanja Jožefa D. na Čopovi ulici v Celju odnesel rjavo moško denarnico, hranilno knjižico, osebno izkaznico in 140 tisoč tolarjev gotovine. Tat v gostišču v noči na 13. januar je nez- nani storilec vlomil v gostinski lokal pri plavalnem bazenu v Preboldu. Ukradel je več zavo- jev cigaret Boss in Marlboro, 5 kg sira trapist, 3,5 kg šunke, nekaj pleskavic in testa za pi- ce ter okoli 2 tisoč tolarjev menjalnega denarja. Lastnik Miro I. je oškodovan za okoli 22 tisoč tolarjev. OIcradel Brunarico v noči na 13. januarje nekdo vlomil v bistro Brunarica v Ga- liciji. Ukradel in odpeljal je 4 zaboje domačega piva in 3 za- boje piva Roler, po 1 zaboj vina refošk, merlot, cviček in jeru- zalemčan, 3 steklenice žganih pijač in 7 zavojev cigaret Boss, Marlboro in F 57 Z dejanjem je lastnico Branko P. oškodoval za pribUžno 50 tisoč tolarjev. Kamen v lolcomotivo v sredo, 13. januarja nekaj minut po 13. uri, je neznani storilec stal na železniški po- staji v Štorah in vrgel kamen v lokomotivo vlaka Intercity, ki je takrat peljal v smeri proti Celju. S tem je razbil sprednje levo steklo in povzročil za okoli 30 tisoč tolarjev gmotne škode. Grozil s požigom v sredo, 13. januarja nekaj minut po 14. uri, je 66-letni Jožef B. iz okolice Rogatca gro- zil, da bo zažgal stanovanjsko hišo. Ko se je s plastično poso- do, napolnjeno s kurilnim ol- jem, približal hiši, mu je to namero hotel preprečiti njegov 30-letni sin Zvonko. Med oče- tom in sinom je prišlo do preri- vanja, takrat pa je Jožef z nave- deno vnetljivo tekočino polil se- be in sina ter prižgal vžigalnik. Oblačila obeh so se vnela, na srečo pa so ostali prisotni uspeli ogenj hitro pogasiti. Kljub temu je Jožef utrpel hude telesne poškodbe, Zvonko pa lažje. izsledili mladoletnika Novembra lani je iz skladiš- ča gostinskega lokala Remi na Razlagovi ulici v Celju izginilo , okoli 70 zgoščenk različnih : glasbenih izvajalcev, lastnica Petra K. pa je bila oškodovana j za približno 300 tisoč tolarjev, i V naslednjih tednih so polici- : sti prišU na sled storilcu, mla- ■ doletnemu J.T. iz Celja in zo- ; per njega ustrezno ukrepali, i Krof za posladek \ v noči na 14. januar je nez- i nani storilec vlomil v Erino • trgovino Zala v Šoštanju. Iz \ notranjosti je odnesel večjo ■ količino cigaret, alkoholnih \ pijač ter nekaj živil. Za posla- ■ dek si je privoščil krof, sicer ^ pa je podjetje Era oškodoval ■ za okoli 160 tisoč tolarjev. Odpeljal gorilnik \ Prejšnji četrtek so bili polici- j sti obveščeni o tatvino gorilni- | ka, z zbiranjem obvestil pa so | ugotovili, da je v času od 1. do \ 10. januarja vstopil v objekt ? Jeklo na Železarski ulici v Što- \ rah, ki je last Slovenskih žele- \ zarn. Tam je odmontiral in \ ukradel 50-kilovatni gorilnik, ; vreden 125 tisoč tolarjev. \ Anita brez smuči v četrtek, 14. januarja med ' 14.30 in 15. uro, se je na smu- \ čišču na Rogli mudil nežna- ; nec, ki je Mariborčanki Aniti ^ G. ukradel smuči znamke ' Elan MBX z vezmi ter smučar- ' ske palice. Lastnica je oškodo- \ vana za približno 50 tisoč to- \ larjev. Razbiti Charlie v petek, 15. januarja okrog \ pol dveh ponoči, je neznani storilec razbil izložbeno okno ^ drogerije Charlie na Šlandro- : vem trgu v Žalcu. Pobral je 3 i fotografske aparate, 4 električ- i ne brivnike ter moško ročno \ uro. Lastnica Jožica N. je oš- ' kodovana za okoli 250 tisoč : tolarjev. Zmikavt V garaži ; v noči na 15. januar je nez- , nani storilec kradel v garaži na Milčinskega ulici v Celju. Iz- ' bral si je alkoholne in brezal- J koholne pijače, čokolado, ka- vo, toaletni papir in 3 namizne \ ure. Lastnika Bora M. je oško- ; doval za okoU 300 tisoč tola^ ' i^v. , . . , ; I Tudi predal v noči na soboto, 16. januar- ■ ja, je nekdo vlomil v bistro' Knez v Zabukovici, last Petra i K. iz Pongraca. V notranjosti \ je ukradel predal računalniške ! blagajne, da bi prišel do de- • narja. Lastnika je oškodoval. za okoli 50 tisoč tolarjev. Tat izbranega okusa Minulo soboto popoldne je" neznani storilec kradel v trgo-: vini Stiefelkoenig v PC Interš-' par v Celju. Izbral si je 20 - parov moških nogavic ugled-1 ne znamke Burlington, vred-i nih okoli 40 tisoč tolarjev. i Iz nenaseljene hise v času med 5. in 16. januar-; jem je neznani storilec kradel; v nenaseljeni stanovanjski hiši j Martina K. v Jelcah. ZanimaUi so ga samo nabožni predmeti,! zato je odnesel kip Marije izi porcelana in dve sliki. Na eni i je upodobljena Marija z Jezu- som, na drugi pa Jezus. Last- nik je oškodovan za približno 100 tisoč tolarjev. Kamen v izložbo v noči s sobote na nedeljo je nekdo zalučal kamen v izlož- beno okno trgovine Minimar- ket Lidija na Ulici V. preko- morske brigade v Celju. S tem, ko si je potešil razbijaško strast, je lastnika oškodoval za okoli 50 tisoč tolarjev. 50 hlač V dneh minulega vikenda je neznani storilec vlomil v skla- dišče podjetja Conect na Efen- kovi cesti v Velenju. Na kupu, ki si ga je natovoril, je bilo 50 hlač iz jeansa znamke Pepe jeans v modri in krem barvi. Ukradene hlače so vredne okoli 350 tisoč tolarjev. V avtobus po strojiek Koncem prejšnjega tedna je nekdo vlomil v Izletnikov av- tobus, ki je bil parkiran na Ulici Milana Majcna v Rade- čah. Ukradel je strojček za prodajo kart, s tem pa Izletni- ku povzročil za okoli 200 tisoč tolarjev gmotne škode. VlomH v kiosk V noči na 18. januar je nek- do vlomil v kiosk pri gostišču Rimska nekropola v Šempe- tru. Odnesel je okoli 200 škat- lic različnih znamk cigaret, več revij, različno bižuterijo in igračke. Lastnica Dolores P. je oškodovana za 116 tisoč tolar- jev. Porisani polo v noči na 18. januar se je neznani nepridiprav znesel nad osebnim avtomobilom WW Polo, parkiranim na Voj- kovi ulici v Celju. Z ostrim predmetom ga je porisal, s tem pa Kseniji P. povzročil za okoli 50 tisoč tolarjev škode. Dopoldne in popoldne v ponedeljek, 18. januarja, je bil v Žalcu na delu tat, ki je s pridom izkoriščal nepazljivost trgovcev. Tako je v dopoldan- skem času v blagovnici Savinj- ka iz steklene vitrine ukradel video kamero Sony, vredno dobrih 132 tisoč tolarjev, po- poldne pa se je odpravil na oddelek konfekcije v blagov- nici Žana. Tam je iz predala delovne mize ukradel žensko denarnico, v kateri je imela Cvetka V. shranjene osebne dokumente, vrednostne bone, bone za malico in čeke. Krivosek Na začetku tega tedna so bili šentjurski policisti obveš- čeni, da je nekdo, že sredi lanskega decembra, v gozdu v Podlogu pod Bohorjem pose- kal in ukradel devet dreves gorskega javorja v izmeri do- brih 18 kubičnih metrov. S tem dejanjem je Zavod za goz- dove R Slovenije oškodovan za okoli 545 tisoč tolarjev. Polica|i lezifo narobe V Celju so se kar lepo raz- pasli tako imenovani ležeči policaji, ki imajo nalogo upočasniti motorni promet na ulicah in cestah v naseljih in v bližini šol, vrtcev, ob parku, skratka tam, kjer je nevarnost prometnih nezgod še posebej velika. Pa so te hitrostne ovire zares v službi varnosti? Pred temi ovirami povsod stoji prometni znak, ki pravi, da se je treba oziroma da je dovoljeno čeznje peljati s hi- trostjo 30 kilometrov na uro. Tisti, ki to hitrostno zapoved upoštevajo, kaj kmalu ugoto- vijo, da se jim to ne splača. Ovire na cestišču so namreč tako visoke, da te v vozilu pošteno preruka, ko se pelješ čeznje, obenem pa postavlja- lec teh ovir ni mislil na inter- vencijska vozila, ki po zakonu smejo voziti hitreje, večja hi- trost čez (pre) visoke ovire pa bi se za reševalno vozilo in potnike v njem lahko končala precej slabo. Čez ležeče poli- caje se je z navadnim osebnim vozilom najbolje peljati s hi- trostjo do 20 kilometrov na uro, kar pa ni smisel ovir. Smi- sel je v tem, da te ovira le opomni oziroma prisili, da gre za nižjo omejitev hitrosti. Po- leg tega so te naše celjske ovi- re ponekod (še vedno) nepra- vilno označene, še huje pa je tam, kjer ni nobene prometne signalizacije, ki bi opozarjala, da se z vozilom približujemo hitrostni oviri. Tako je na pri- mer na cesti, ki vodi k osnovr šoli Frana Roša, ki je zarac ležečih policajev prav nevai na. Tisti, ki bi se po tej ces' prvič peljal, bi zaradi opozc rilnega prometnega znaka, \ ga ni, lahko tvegal poškodov; nje vozila, če bi tam sam malce bolj pritisnil na plii Res je, da pravilnika, ki I urejal to področje, še ni, res p je tudi, da se je treba v takšni podzakonskih prazninah ra^ nati po pameti in izkušnjah, razvitih delih Evrope (in Evropo se tako radi primerj, mo ter silimo vanjo) je to pi dročje urejeno z drugačnin praktičnimi rešitvami, vsek kor manj obremenjujočimi / voznike, obenem pa enat varnimi za udeležence v pn metu. Tudi takšne »malenk sti« si je v tujini vredno ; koristno ogledati, prakso { prenesti na domača tla. ■■■■■i MARJELAAGRE Upokojitve, a ne na škodo varnosti Novi zakon o slovenski poli- ciji je ukinil administrativne upokojitve, hkrati pa delav- cem v policiji dal možnost predčasnega upokojevanja, seveda pod določenimi pogoji. Tako se je v zadnjem času tudi v UNZ Celje upokojilo več- je število delavcev (okoli 50), to P3 je privedlo tudi do nekaterih pomembnejših kadrovskih sprememb. Zaradi tako zmanj- šanega števila delavcev v celjski policiji pa se varnost občanov ne bo bistveno poslabšala, ob- ljubljajo v UNZ Celje. Tako bo mesto upokojenega Alojza Hrnčiča (vodja servisa skupnih služb) po novem za- sedla Mija Krajnc, ki je do zdaj vodila referat za računovods- tvo, v uradu kriminalistične službe bo upokojenega Miro- slava Zidanška na mestu vodje oddelka za splošno kriminalite- to zamenjal Boris Kanduti, ne- kaj sprememb pa je tudi v vods- tvu policijskih postaj. V Mozirju je komandirko PP Olgo Fajmut Kladnik zamenjal Marko Kot- nik, mesto dosedanjega laškega komandirja Janeza Saška je za- sedel Marko Lamovšek, v Šent- jurju pri Celju, kjer je bil doslej komandir Marjan Planinšek, pa je po novem na čelu policijske postaje Ludvik Petrič, ki je bil doslej policijski inšpektor v Uradu načelnika UNZ Celje. Sprememba, ki pa ni povezana z upokojitvami, pa je tudi v šmarski pohcijski postaji. Tam je s 1. januarjem postal novi komandir Igor Kos, ki je bil pred tem pomočnik komandir- ja v Rogaški Slatini. M.A. tatvine iz vozil v torek, 12. januarja po- poldne, je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil Za- stava Jugo, parkiran pred otroškim vrtcem na Maribor- ski cesti v Celju. V pičUh petih minutah je iz vozila ukradel žensko denarnico z denarjem in osebnimi dokumenti. Kar- men Š. je oškodovana za okoh 60 tisoč tolarjev. V torek, 12. januarja zvečer, je neznani storilec razbil ste- klo na osebnem avtomobilu R19, parkiranem pri pokopa- lišču v Ločah pri Poljčanah. S sedeža je ukradel žensko tor- bico z denarjem, osebnimi do- kumenti in očali. S tem je Ma- nico F. oškodoval za približno 50 tisoč tolarjev. V noči na 17 januar je nek- do vlomil v osebni avtomobil Zastava Jugo, parkiran Na Bregu v Celju. Iz vozila je ukradel avtoradio kasetofon znamke Goldstar z zvočniko- ma in obvezno opremo, s tem pa Helenco K. oškodoval za okoli 60 tisoč tolarjev. V noči na minulo nedeljo je bilo vlomljeno v osebni avto- mobil Rudija Č., ki je bil parki- ran pred diskoteko Viva v Pon- dorju. Storilec je iz vozila ukradel avtoradio Blaupunkt, vreden okoli 30 tisočakov. Minulo nedeljo ponoči je neznani storilec vstopil v ne- zaklenjeno vozilo, parkirano na Cankarjevi ulici v Žalcu. Ukradel je avtoradio Blau- punkt in športno torbo Adidas ter Mojco Š. oškodoval za približno 35 tisoč tolarjev. V nedeljo, 17 januarja zju- traj, je nekdo vstopil v neza- klenjeno tovorno vozilo, par- kirano na Ljubljanski cesti v Velenju. Ukradel je večji črn kovček, v katerem je bilo orodje za montažo plinske napeljave in še druge vrste orodja. Lastnik Iztok P. je oš- kodovan za okoli 80 tisoč to- larjev. V času med 10. in 17 ja- nuarjem je nekdo vlomil v po- čitniško prikolico, parkirano pred stanovanjsko hišo v Letu- šu. V notranjosti si je izbral dvoje plastičnih oken ter dva stropna lestenca. Lastnica Pa- vla M. je oškodovana za prib- ližno 30 tisoč tolarjev. M.A. Poplava v Donalovi kleti v ponedeljek, 18. januarja zgodaj zjutraj, je v kleti hotela Donat v Rogaški Slatini počila cev glavnega vodovoda. Voda je zalila kletne prostore in uničila nekaj zalog živil ter del opreme. Po prvih podatkih znaša gmotna škoda okoli 1 milijon tolarjev. M.A. ŠI.3.-21. ianuar 199 31 nočne , v bistroju Mars ob Ljubljan- jki cesti se je 13. januarja ^večer šopiril pijani Vinko U., umerjal ostale goste, iskal pre- pir in se nad nekatere spravil s pestmi. Zmotil ga ni niti pri- hod policijske patrulje, zato je moral sesti v policijski avto, Icer pa je bil krvav zaradi pre- tepanja, so ga najprej odpelja- li v bolnišnico, kjer pa so mu odrekli gostoljubje, ker je bil preveč zadet in zato preveč neugoden. »V četrtek ponoči je bila po- trebna intervencija v stanova- nju na Ulici frankolovskih žr- tev. Tam se je drl in razgrajal peter B. t V noči s četrtka na petek je pijani Marko Č. razbijal po Rot baru. Ko je postajal vse bolj nevaren, je bila potrebna policijska pomoč. Marko bo moral k sodniku za prekrške, kaznovana pa bosta tudi nata- karica in lastnik lokala. Nata- karica zato, ker je veselo stre- gla vinjeni osebi, lastnik pa zato, ker je pozabil, kdaj mo- ra lokal zapreti. • V lokalu Lampa Street na Linhartovi se v petek dopold- ne niso mogli rešiti razgrajaš- kega Franca K. Ker se veseljak ni umiril niti pred obličji poli- cistov, se je v nadaljevanju dneva maligansko ohlajeval v prostorih za pridržanje. • Prestrašena gospa je v petek jrečer prijavila, da jo ogroža sin, ki razbija s sekiro po vhodnih vratih in ji grozi, da bo z njo obračunal. Policisti so potem ugotovili, da nevarni razbijač ni bil sin, ampak so- prog Blaž Š. Nerodno je, če prijaviš sina, potem pa izveš, da gre za moža. Z družinskim vzdušjem na Iršičevi je vseka- kor nekaj hudo narobe. • Hudo narobe je tudi z odno- si med materjo in hčerjo, prav tako z Iršičeve. Jožica T. je v nedeljo zvečer pretepala svojo mamo. • V nedeljo zvečer se je na policijski postaji oglasil Si- mon in skesano povedal, da je pravkar sodeloval v pretepu pred objektom Vrtnica na Ljubljanski. Policisti so po- tem ugotovili, da so v peteli- njem bojii sodelovah Simon M., Jurij P., Anton O. in To- maž P. M. A. Med zločinoma le nekaj povezav Bo razkritje storilcev dvojnega umora na Hrvaškem privedlo do Kamenikovih sostorilcev ali nemara celo do velikega preobrata? V vasi Radakovo v občini Klanjec na sosednjem Hr- vaškem se je 8. januarja zgodil hud zločin, umor sta- rejših zakoncev. Je ta zločin povezan s tistim v Tekače- vem, ko so bile predlanske- ga marca umorjene štiri ose- be, med njimi tudi zakonski par Poharc? O možnih povezavah glede storilcev so se med ljudmi, zlasti na slovenski strani, za- čela hitro širiti razna ugibanja in primerjave, resno pa so se zadeve lotili slovenski krimi- nalisti, ki so prejšnji teden vzpostavili stik s hrvaškimi kolegi, nakar so sledila neka- tera preiskovalna opravila na kraju zločina ter izmenjave informacij. Omenjenega dne sta bila v vasi Radakovo umorjena Ve- ronika (58) in Vjekoslav (72) Horvatin, oba ustreljena z av- tomatsko puško. Kot so se o zločinu razpisali v hrvaških časnikih, sta ustreljena za- konca ležala v mlaki krvi v mhnu poleg stanovanjske hi- še, trupli pa je odkril mimoi- doči občan. Tudi v tem pri- meru je šlo za brutalen umor, motiv zanj pa je bil, tako kot v Tekačevem, (najverjetneje) koristoljubje. Pokojni Hor- vatin je bil namreč zelo pre- možen človek, ki je svoj de- nar več let posojal. Tretje dejstvo, ki bi lahko kazalo na povezavo s Tekačevim, pa je bhžina obeh krajev. Tekače- vo in Radakovo sta namreč oddaljena med sabo le okoli deset kilometrov. Kakšnih drugih posrednih ali nepo- srednih povezav med zloči- noma policisti in kriminalisti z obeh strani meje doslej niso ugotovili, sicer pa se iskanje možnih storilcev dvojnega umora v Radakovem nadalju- je z vso intenzivnostjo, je na ponedeljkovi redni novinar- ski konferenci povedal Alek- sander Jevšek, načelnik ura- da kriminalistične službe v UNZ Celje, in dodal, da po- drobnejših informacij o zlo- činu na Hrvaškem ne more posredovati zaradi interesa preiskave. Dokler ne bodo odkrili storilcev, pa ni mogo- če popolnoma izključiti po- vezave s Tekačevim, zlasti za- radi dejstva, da so storilci štirikratnega umora v Teka- čevem še vedno na prostosti. Govorice, da sta bila tudi za- konca Horvatin (tako kot v primeru Tekačevo) v času umora vklenjena, pa je načel- nik Jevšek zanikal. Edini osumljenec zločina v Tekačevem je Kristijan Kame- nik (26) iz Slovenskih Konjic, ki mu na celjskem okrožnem sodišču sodijo za štirikratni umor, storjen na grozovit na- čin in iz koristoljubja. Sojenje traja že leto dni, Kamenik pa ves čas trdi, da je nedolžen, da Poharčevih ni nikoli poznal in da v Tekačevem ni bil nikoli. Pri zločinu, ko sta bila brutal- no s pištolo ustreljena zakon- ca Štefan in Frančiška Poharc ter Helena in Viktorija Kroš- lin, naj bi, po ugotovitvah kri- minahstov, poleg osumljene- ga Kamenika, sodelovala vsaj še ena oseba. Iskanje zločin- cev se je po umoru v Tekače- vem usmerilo tudi na hrvaško stran in zaslišane so bile šte- vilne osebe, nekatere izmed njih pa bodo hrvaški policisti zdaj ponovno zaslišali. Bo to privedlo do prijetja sostoril- cev umora v Tekačevem ali pa je morebiti Kamenik zares nedolžen, kot trdi? Nezado- voljen s potekom sojenja, Ka- menik v zaporu gladovno stavka že več kot poldrugi mesec, njegova zdravnica pa ocenjuje, da ni sposoben, da bi sodeloval na glavni obrav- navi. Kdaj se bo le-ta nadalje- vala, se še n^ ve. V noči na torek so namreč Kamenika zaradi poslabšanja zdravja spet prepeljali v celjsko bol- nišnico. • ^ ^ MARJELA AGREŽ Zastrupljena mati in sin Na PP Žalec je 12. januarja zvečer nekdo sporočil, da v stanovanjski hiši na Savinjski cesti v Žalcu že nekaj dni neprestano gori luč. Sosedje so postali pozorni na to okoliščino, sploh pa na dejstvo, da 79-letne stanovalke Jožefe V. in njenega 36-letnega sina Ivana že nekaj dni ni na spregled. Policisti so potem s pomočjo gasilcev nasilno vstopili v zaklenjeno hišo in oba stanovalca našli mrtva. Z zbranimi obvestili in po opravljeni obdukciji je bilo jasno, da sta mati in sin umrla zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Pokojna sta kurila v peči na trda goriva, ki pa je bila v zelo slabem stanju, bila pa je tudi slabo zaprta. M.A. Poškodbe na smučiščih čas radosti na zasneženih poljanah je tudi čas nevar- nosti, ki prežijo na smučar- je, če ti niso dovolj pazljivi ali pa so premalo vešči na smučinah. Tako sta se minulo nedeljo na smučiščih na Rogli pripeti- H dne nesreči. Prva na smučiš- ču Jurgovo, kjer se je hudo telesno poškodoval smučar Rudi Š. iz Studence, ko je vanj trčil neznani moški, ga zbil po smučišču in z vožnjo nadalje- val. Hude telesne poškodbe sta na smučišču Radegunda utr- pela 39-letni Srečko R. iz Re- čice ob Savinji in 16-letni Lu- ka P. iz Mozirja. Oba sta smu- čala na smučišču Stari stani, kjer sta se zaletela drug v dru- gega in padla po smučišču. M.A. gorelo je Požarna omarici V torek, 12. januarja okoli 16.25 ure, je zagorelo v kletnih prostorih Banke Celje na Prešernovi ulici v Celju. Zagorelo je, ko so se pregreh električni vodi na elektro omarici. Ogenj so pogasili poklicni gasilci iz Celja, gmotna škoda, ki je pri tem nastala, pa znaša okoli 300 tisoč tolarjev. Gorelo V delavnici V četrtek, 14. januarja okoli 13. ure, je zagorelo v delavnici pri stanovanjski hiši v Pristavi pri Mestinju. Takrat sta 33-letni Nedeljko G. in 24-letni Mitja P. v delavnici popravljala tovorno vozilo. Med varjenjem se je sprva vnela notranjost kabine, od tam pa se je požar razširil na celotno vozilo in po delavnici. Ogenj so pogasili domači gasilci, gmotna škoda pa znaša okoli 2 milijona tolarjev. M.A. i [prometne nezgode"' v križišče pri rdeči V križišču Dečkove ceste in Čopove ulice v naselju Celje se je v torek, 12. januarja popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe, gmotna škoda pa znaša okoli 30 tisoč tolarjev. Vinka M. (23) iz Celja je vozila osebni avtomobil po Dečkovi cesti iz smeri Kersnikove ulice proti križišču s Čopovo ulico. Ko je pripeljala do semaforiziranega križišča, je vanj zapeljala pri rdeči luči in trčila v peško, 37-letno Ivanko Š. iz Celja, ki je prečkala vozišče po zaznamovanem prehodu za pešce in pri zeleni luči. Pri trčenju in padcu je peška utrpela hude telesne poškodbe. Na poledeneli cesti Na lokalni cesti v kraju Paka pri Vitanju se je v soboto, 16. januarja popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, gmotna škoda na vozilu pa znaša približno 120 tisoč tolarjev. Bogdan V. (64) iz Velenja je vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Rakovca proti Vitanju. V Paki pri Vitanju je na poledenelem vozišču izgubil oblast nad vozilom, zapeljal levo z vozišča in navzdol po brežini ter se ustavil v gostem grmičevju. V nesreči se je hudo poškodovala voznikova sopotnica, 39-letna Majda T. iz Velenja, voznik pa je bil lažje ranjen. M.A. • V petek, 22. januarja dopoldne na območju Šentjurja pri; Celju in Mozirja, v popoldanskem času pa na območju, Celja in Laškega, • v soboto, 23. januarja dopoldne na območju Žalca, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah in Celja, • v nedeljo, 24. januarja popoldne na območju Rogaške Slatine in Šentjurja pri Celju, • v ponedeljek, 25. januarja dopoldne na območju Šmarja; pri Jelšah in Celja, v popoldanskem času pa na območju Laškega in Žalca, • v torek, 26. januarja dopoldne na območju Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Mozirja in Šentjurja pri Celju, • v sredo, 27. januarja dopoldne na območju Šmarja pri Jelšah in Laškega, popoldne pa na območju Celja in Žalca ter • v četrtek, 28. januarja dopoldne na območju Šentjurja- pri Celju in Celja, v popoldanskem času pa na območju^ Rogaške Slatine. Laserski merilnik hitrosti bo v času od 21. januarja do 1. februarja pogosteje nameščen na območju Velenja in Slo-; venskih Konjic. Smer je pomembna! V referatu za prometno varnost UNZ Celje so opozorili na dva dogodka, ki sta se pripetila koncem minulega tedna na avtocestnem odseku Arja vas-Slovenske Konjice. Dva voznika sta namreč vozila v nasprotno smer in v enem primeru se je takšna vožnja končala s prometno nezgodo, na srečo le z gmotno škodo. Zato poUcisti opozarjajo, da morajo biti vozniki pozorni na prometno signalizacijo pri vstopanju na avtocesto, saj se lahko nesreča zaradi napačne smeri vožnje konča drugače in (zaradi velikih hitrosti vozil) tudi tragično. , oddrugod Miss sveta pomirjena Po poldrugi mesec trajajočem informacijskem molku so minuli četrtek v Tel Avivu uradno potrdili govorice, ki so se pojavljale v medijih sirom sveta, da je bila Izraelka Linor Abargil, miss sveta 1998, posiljena. Novo miss sveta naj bi bil lani med obiskom v Italiji posilil izraelski poslovnež. Osumljenca so policisti pred kratkim prijeli na letališču v Tel Avivu, obtožnica pa ga poleg posilstva bremeni tudi poskusa umora. Pogumna Linor je za javnost izjavila, da je zadnje tedne preživljala najbolj grozne dni v svojem življenju. »Kljub temu sem o dogodku javno spregovorila, saj bi bila rada za zgled vsem ostalim ženskam, ki se jim je zgodilo kaj podobnega,« je dejala lepotica, ki jo je prijetje osumljenega posiljevalca pomirilo in ohrabrilo. Nakazovala (pre)lepe pokojninske odmerice Ljubljančanko S.S. (48) so ljubljanski kriminalisti ovadi- li zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja. S.S., zaposlena na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, naj bi bila od septembra 1989 do oktobra lani nakazovala večjo pokojnino tretji osebi, da bi ji s tem pridobila premoženjsko korist. S tem je ta upokojena oseba pridobila 3,5 milijona tolarjev, osumljena S.S. pa naj bi ZPIZ s tem oškodovala za nekaj manj kot 4 milijone tolarjev. Št. 3.-21. januar 1999 32 ZANIMIVOSTI NINA VAS OPAZUJE Kar lepo število tekmoval- cev je prišlo s celjskega kon- ca. Prišla je Ivica Dolenc iz Banke Velenje, pa Maja No- vak, Bernarda Poznič, Darko Šuster, Jože Jager iz podjetja Meggle s Polzele, pa Iztok Omladič iz Gorenja Velenja in še kdo bi se našel med tistimi, ki so na veleslalomu ekskluzivnega menedžer- skega kluba Socius iz Ljub- ljane dričali po strmini ali pa so si ogledovali luksuzni ho- tel Habakuk v Mariboru, mi- mogrede, ta ima spet novega, tokrat tretjega direktorja, ki je prišel iz Topolšice. Biti član kluba Socius ni kar tako in če izdamo samo to, da je mesečna članarina skoraj štiristo mark, povemo veliko ali pa samo to, da so člani lahko samo uspešni podjetni- ki. In takih je največ v Ljublja- ni, nekaj pa se jih najde tudi na celjskem koncu, kar ne pomeni, da jih ni še več, le člani kluba niso. Menedžerski klub Socius, ki je tekmovanje v veleslalomu organiziral že tretjič zapored, pa se ne ukvarja samo z re- kreacijo, ampak bolj z mene- džerskim izobraževanjem ali. Marjan Bauer, urednik Slovenskih novic Branko Maksimovič, predsednik DNS kot pravi direktor kluba Socius Leonardo Peklar, ki je bil v veleslalomu v svoji kategoriji šesti in zato nadvse zadovo- ljen, šport je samo trenutek oddiha. Sicer pa je bil prejšnji teden v znamenju medijev. Še ved- no čakamo, da direktor POP TV-ja Marjan Jurenec pove, ali so bile njegove besede, ki jih je izrekel pred dobrim me- secem, resnične ali ne. Takrat je dejal, da pripravljajo v naj- večji tajnosti nov slovenski dnevni časopis, ki bo imel izredno visoko naklado, pla- čevali ga bodo, vsaj tri leta, s tujim denarjem in ki bo kot protiutež sedanjim sloven- skim dnevnim časopisom izrazito desno usmerjen. Di- rektor, ki se je pred dnevi težko ponesrečil z avtomobi- lom malo pred Trojanami in zdaj okreva, tega ni ne zani- kal in ne potrdil. Drugi medijski dogodek je bilo pismo predsednika Društva novinarjev Slovenije Branka Maksimoviča v pod- poro koroškim policistom. Branko Maksimovič, ki je zdaj časnikar Večera, prej pa je bil dopisnik nacionalne te- levizije z Dunaja, je v tem pismu grdo okaral novinarje Slovenskih novic, še posebej pa nekdanjega novinarja Ve- čera Bojana Budjo. Pisali so namreč o pisnih in video do- kumentih - na pisnih je pod- pis visokega pohcijskega uradnika - ki zatrjujejo, da tudi slovenski poUcisti v času osamosvajanja Slovenije niso bili tako nedolžni in da so ubili dva vojaka JNA, potem ko sta se predala in sta že mahala z belo zastavo. Pri- mer za haaško sodišče. Prvi je reagiral nekdanji urednik Delovega časnika Ne- delo in zdajšnji namestnik urednika Slovenskih novic Jo- že SpUchal, brat znanega pro- fesorja dr. Slavka Splichala, ki poučuje na FDV-ju, in izstopil iz Društva novinarjev Slovenije. Marjan Bauer, urednik Sloven- skih novic, ki je doma iz Nove- ga mesta, tako kot tudi Bojan Budja in Jože Splichal, torej so Novice pravo dolenjsko gnez- do v Ljubljani, pa je dejal, da bodo šli do konca, da imajo v rokah še močnejše dokaze in obtožil Branka Maksimoviča, da je izdal slovenske novinarje in se postavil na stran policije in s tem vlade, čeprav ni še nihče dokazal, da je Bojan Budja na- pisal eno samo laž. Tretji zanimiv dogodek je vest, da bo ponovno izhajal nekdanji priljubljeni Start, ki je bil v nekdanji Jugi med najbolj branimi revijami. Start, ki je bil znan zaradi tako imenovane duplerice, fotografije golega dekleta, je bil kakovostna revi- ja, novi lastniki pa ga bodo tiskali v hrvaškem in sloven- skem jeziku. Kot zanimivost naj povemo, da se je na razpis za odgovornega urednika slo- venske izdaje, ki sploh ni bil objavljen v dnevnih časopisih, prijavilo, reci in piši, kar 96 slovenskih časnikarjev. Start je znan tudi po zanimivi reak- ciji puritanskih Slovencev. Bilo je pred časom, ko je objavil dvojno fotografijo gole Slo- venke E.Š., hčerke znanega gledališkega igralca, doma iz C. Normalno, da je bila števil- ka v hipu prodana, ljudje so dekle na skrivaj občudovali, glasno pa so se zgražali. NINA J. KAVRAN, Foto: GK Pozimi pa gobe rastejo... Katica Mihelak iz Zagrada je že dolgo članica gobars družine Bisernica in dobro pozna različne vrste gob, če povsem prepričana, pa pogleda v kakšen priročnik. Zato jo pomoč večkrat zaprosijo sokrajani, če so v težavah pri dolo nju nabranih gob. Tako je bilo tudi pred časom, ko je sos Milan Grobelšek pod Starim gradom našel zimske mrazni Podobne so štorovkam, užitni pa so klobuki. Resda so red so pa dokaz, da gobe rasteJQju(li pozim^ Fpto:^ (Od)ldom Janša je še popularen, to ankete kažejo, z njim bi vsak bil varen, ali mnenja javna lažejo? Sicer je lipicanec beli skoraj osel že postal, a skupaj smo še celi, kdo bi še temu kaj dodal. POPEVKAR nasmeh, prosim! Majda Vrečko iz Zabuko- vice je tokrat nagrajenka za poslane šale. Sodelujte tudi vi, spomladi gremo na izlet! Hude težave šolski zdravnik vpraša učenca: »Imaš kakšne težave z nosom ali ušesi?« »Pa še kakšne!« se odreže učenec. »Vedno so mi v napo- to, ko si slačim pulover.« Nesporazum Lovca vpraša prijatelj: »Za- kaj vedno nosiš temna očala, ko greš na lov?« »Zato, da me divjad ne pre- pozna,« odvrne lovec. vitezi belega mesta Šf.3.»21.|fiH»ar199J REPORTAŽA 33 Mi smo veliica, srečna družina Minulo soboto je prireditev Night Vision dokazala, da Celje postaja raversko središče - Najbolj vztrajni so plesali vsaj do jutra Sobota. Polnoč. Dvorana E v Hali Golovec je zadimlje- na z umetno meglo in pre- predena z laserskimi žarki. Zbrana množica valovi v divjem ritmu. Na odru ni glasbenikov, marveč le en človek, ki upravlja s kupom elektronike. Night Vision, kot so prireditev poimeno- vali organizatorji, je v pol- nem razmahu. Tokrat so dvorano Golovca v nasprotju z nedavno gasil- sko veselico preplavili dru- gačni ritmi. Namesto ob zvo- kih polk in valčkov plesalci divje rajajo ob cvilečih, cvr- čečih in bobnečih zvokih. Povprečnemu poslušalcu bi takšna glasba pustila trajne posledice na sluhu in umu, a plešoče podžiga k besnemu poskakovanju. Zasvojil jih je rave, kot se tovrstna oblika zabave imenuje. Začelo se je pred dobrimi tridesetimi leti, ko je tehnolo- gija glasbo popolnoma preob- likovala. Samplerji, sekven- cerji, sintetizatorji in podob- ne naprave so nadomestile vlogo bolj tradicionalnih in- štrumentov. Sredi osemdese- tih let se je v Angliji pričela mladina zbirati v skladiščih in opuščenih tovarnah. Tam so ob zvokih »acid-house« glasbe, kot so jo tedaj imeno- vali, poskakovali do onemo- glosti. Pokonci so jim poleg glasne glasbe pomagale ostati tabletke ectasy, mamila, ki od tedaj do danes spremlja raver- ske prireditve. Rave se je do danes močno razširil. Največjih prireditev, kot je berhnski Love Parade, se udeleži več kot milijon lju- di. Tudi Slovenci se tej modni zabavi nismo ognili. Prihru- mel je pozno, zato pa skušajo v zadnjem času naši raverji nadomestiti zamujeno. Izol- ska Ambasada Gavioli je po- stala prava raverska Meka, na- bito polna vsak konec tedna. V Celje, ki je v slovenskih razmerah mnogokrat na obrobju, se valijo zabave želj- ne množice mladih. »Če nare- diš reklamo, pridejo ljudje iz Italije, Hrvaške in Avstrije. Celje se spreminja v raversko središče Slovenije,« meni soorganizator naslednjega celjskega ravea, Craaft party, ki bo na začetku februarja v Hali Golovec. Poleg pogostih raveov, ki privabijo vsaj tisoč ljudi, lahko najbolj zagrizeni vsak teden poplesujejo tudi v celjski diskoteki Ambient, kjer se lahko ob zvokih meh- kejše, house glasbe naužijejo prave klubske atmosfere. Predpustna mašlcarada Na Night Visionu se dvora- na ni bleščala le zaradi light shovva, marveč tudi zaradi pi- sanih, sijočih in bleščečih ob- lačil, ki so si jih nadeli mladci in mladenke. Lase so si našpi- čili v bodice, si jih pobarvali s peklenskimi barvami in si na debelo napleskali ličila na obraze. Tako moški kot žen- ske, da ne bo pomote! Pavla iz Kopra frli po plesiš- ču v roza oblačilen, na glavi pa ima pritrjene tipalke. »- Imela sem tudi krila, ker bi morala biti metuljček, ampak na vlaku so se mi strgala in sem jih vrgla stran. Zdaj ni- sem gosenica, kot mislijo ne- kateri, ampak čebelica.« Pra- vi, da se tako oblači vsak dan, tudi za v šolo. »Sošolci mi govorijo, da sem maškara, ampak meni je moj stil všeč.« Neki raver jo z zanimanjem pogleda in pristavi: »Tukaj so res ful dobre punce, ampak v tej svetlobi so tako ali tako vse najboljše.« Zanimivih stvari pa ne vidi- mo le v dvorani, temveč tudi na stranišču. Tam se strastno poljubljata dve dekleti. Ups? Dekleti? Šele ob podrobnem pregledu opazimo, da sta pravzaprav fant in dekle. Moška polovica objetega parčka pravi: »Trend je, da raverji nosimo ženska oblači- la. Zakaj fantje ne bi nosili kril, če lahko punce nosijo hlače?« Njegovo dekle pri- pomni, da se ji fantje s krili zdijo seksi. Svojega partnerja najraje kar sama opremi z opravo iz svoje omare. Raverji običajno ovesijo na- se še kakšne dodatke. Veliko jih piha v piščalke, ki jim visijo okoh vratu. Tako dobi- jo občutek, da soustvarjajo glasbo, ko s piskanjem pou- darjajo ritem. Nekatera de- kleta v ustih nimajo piščalk, marveč ves čas sesajo dude za dojenčke. Pod prosojnimi ob- lačili jim pogosto utripajo lučke, ki spominjajo na pro- metno signalizacijo. Tako odeti in okrancljani stopicajo plesalci po plesiš- ču, pri tem pa delajo nena- vadne, robotske gibe z roka- mi. Ko udrihanje iz zvočni- kov doseže vrhunec, začne množica divje valoviti. Priš- lek iz daljne galaksije bi ob pogledu na srebrne, v temi žareče postave, ki vijejo roke proti nebu, verjetno pomisli, da je srečal dolgo pogrešano žlahto. Dogajanju na plesišču vlada D.J., ki kot vrač z nabijanjem basovskega bobna spravlja množico v trans. Tokrat so v Golovcu gramofonske plošče vrteli Etiene iz Avstrije, nato trije Slovenci: Bizzy, Dojaja in najbolj znani slovenski D.J., Uroš Umek. Gostovala sta tudi dva Angleža, Mr. Ben Long in zvezda večera, D.J. John Johnson, ki je nastopal po vsem svetu in se udeležil vseh pomembnejših priredi- tev, vključno z Love parade. »To je moj drugi rave v Celju. Nastopil sem že na lanskem Space Night skupaj z D.J. Umekom, Shocker D-jem in ostalimi. Verjemite mi, slo-' vensko občinstvo je čudovito, prav lanski in letošnji party sta mi bila najljubša v moji celotni karieri,« nam laska John Johnson. Glasbe John ne vrti zgolj zaradi zabave, marveč mu gramofonske vragolije zago- tavljajo preživetje. In še več kot to. »Ne morem se pritože- vati,« se nasmehne, »Imam dve hiši, dober avto in povrhu vsega še najboljše dekle na svetu. Odlično se razumeva. Verjetno tudi zato, ker je ona prav tako didžejka.« John se po načinu oblačenja precej razlikuje od tistih, ki jih »upravlja« z glasbo. Oble- čen je v preprost pleten pulo- ver in črne l^ače, zlikane na rob. »Tako oblečen se poču- tim najbolje, ne potrebujem bleščečih oblačil, da bi bil zvezda. Počutim se enakega z vsemi raverji. Mi smo velika, srečna družina.« Do ekstaze z ecstasyjem Raverji so na pogled res srečni. Med njimi skoraj ni- koli ne prihaja do izgredov. Za blaženimi nasmeški pa se včasih skrivajo tudi nedovo- ljene substance. Najbolj raz- vpita raverska droga je ec- stasy. Ena tabletka, ki stane približno 2000 tolarjev, da plesalcu energije za cel večer. Poleg tega vzbudi v ljudeh občutke sreče, odprtosti in bhžine do soljudi. Vse pa ni tako lepo in veselo. Big-Z, celjski raver in rapper, je o delovanju čudežne tabletke povedal: »Popolnoma ti izsuši usta, zato moraš med plesom obvezno piti vodo, saj lahko drugače dehidriraš. Proti ju- tru dobiš občutek, da se ti usta raztegujejo in ustnice napihu- jejo. Zato raverji ves čas žve- čimo žvečilni gumi. Pri sebi imam vedno tudi sprej, Anal- gal-S, ki mi razkuži grlo in olajša dihanje.« Big-Z obča- sno poseže tudi po speedu, kot se v slengu imenujejo am- fetamini. »Ecstasy ti udari v glavo, speed pa da energijo telesu,« poznavalsko pojasni. Vsi raverji pa ne prisegajo na Big-Z-jeve načine veseljače- nja. Majklu iz Celja je dovolj pločevinka piva. »Ne uživam drog. Pijem le celjskega gro- fa, pa še to samo zaradi dobre televizijske reklame.« Nekaterim so bučna glasba in droge prekurili možgane do takšne mere, da so pozabi- li, kje so. Tako Rok iz Laškega izgubljen izjavi: »Sve je ovo rokenrol!« Zunaj se dani, petelinčki so že zdavnaj zapeli. Plešoča množica pa se kaj malo zmeni za to. Še vedno v neskončnost ponavljajo robotske gibe in po dvanajstih urah norenja ne iz- gledajo prav nič bolj utrujeni kot na začetku. Naivni opazo- valec bi utegnil pomisliti, da se bo ob tej, ne več tako zgod- nji jutranji uri, spektakel končno zaključil, a najbolj za- grete (in zadete) raverje čaka še after hour v Ambientu. Med zadnjimi vztraja tudi Majk iz okolice Žalca, ki izmučen, a srečen, pove: »Tukaj je tako prekleto noro, da bi si moral rave vsak pošten Slovenec pri- voščiti vsaj enkrat na teden!« DAN PODJED MIHA CEGLAR Št. 3.-21. ianuar 1999 BI I NASVETI kozmetičarka svetuje Kakšna je vaša koža?! v vsaki družini, kjer je več žensk, je v navadi izposoja- nje oblek in modnih dodat- kov. Sedemnajstletna hči smukne pulover iz mamine omare in sestre nosijo mno- go stvari izmenoma, če so jim prav. To bi še šlo. Če pa si brezskrbno izposojajo koz- metične kreme, to ni več do- bro, saj niso vse kože enake. Če omenjena sedemnajst- letna hči jemlje nočne kreme materi, ki ima suho kožo (ko- ža v zrelejših letih), je to krat- komalo kozmetični polom! Torej ne delajte tega, tudi si ne kupujte tjavdan kreme, ki vam jo je znanka priporočila. Naj vam kozmetičarka ugoto- vi vrsto kože ali pa si sami naredite kožni test. Šele nato si lahko čistite in negujete ko- žo, kakor je primerno za vaš tip. Kožni test v bistvu je zelo preprost in lahko ga napravite sami do- ma: očistite si obraz, kakor ste navajeni. Pri čiščenju od- stranite s kože prah, ostanke Učil, kremo, loj in znoj - torej kish zaščitni plašč. Vaša koža je sedaj popolnoma razgalje- na (približno čez 30 minut se bo kisli plašč obnovil). Vze- mite sedaj tanek papirni ro- bec (prepolovite ga, da bo tanjši) in ga pritiskajte po vsem obrazu. Seveda je naj- bolje, da za vsak predel upo- rabite novega. Dvignite papir proti svetlobi. Iz njega lahko razločno razberete, kakšno kožo imate. Če vidite povsod po papirju mastne madeže - imate mastno kožo; če so ne- katera mesta suha in druga mastna - imate mešano kožo. Malo težje je pravzaprav sa- mo, če ni videti prav nobene maščobe na vašem testnem papirju, potem je vaša koža bržkone suha. Lahko pa, da je normalna, toda to hitro opazite. Preprosto - če je ko- ža po umivanju z vodo in milom preveč napeta in »ve- že«, sta lahko prepričani, da je suha. Če spadate med srečnice, katerih koža izloča tudi nekaj vode (ta koža je še mlada in napeta), boste to težko videle na tankem papirnatem robcu. Takrat je primernejša stekle- na ploščica, kakršno uporab- lja včasih kozmetičarka pri preiskavi kože. r Kozmetičarka VESNA lepota in zdravje Kreativni nered v tolažbo vsem, ki se radi izgovarjajo na ustvarjalnost, kadar se kdo obregne ob ne- red v njihovem delovnem okolju, strokovnjaki ugotav- ljajo, da krilatica ni povsem iz trte zvita. Ameriški delovni in vedenj- ski psihologi poudarjajo, da ljudje, ki imajo nenehno brez- hibno pospravljeno in.tireje- no delovno in bivalno okolje, niso kdo ve kako prod^tivni in ustvarjalni, ker se namesto s poslom ukvarjajo predvsem s čiščenjem in pospravlja- njem. Posamezniki, ki so pre- več zavzeti za čistočo in higie- no, po mnenju poznavalcev v sebi skrivajo strah pred glob- ljimi stiki in sodelovanjem z okolico, tisti, ki pa so zasvoje- ni s pospravljanjem, pogosto trpijo zaradi kompleksa manjvrednosti (največkrat povsem neutemeljeno), zato hočejo vedno in povsod vzbujati vtis brezhibnosti in urejenosti. Slednji sta zlasti pogubni za ljudi na vodilnih položajih in posameznike, ki se ukvarjajo s kreativnimi de- javnostmi. Šef, ki ima vedno prazno mizo, se zdi podreje- nim počasi vsaj malce čuden, če ne celo sumljiv, isto pa velja tudi za pisatelje, sUkarje, kreativne direktorje, novinar- je in strokovnjake v podobnih poklici, ki veljajo za domisel- ne in ustvarjalne. Strokovnjaki z nasprotne strani Atlantika v svoji najno- vejši študiji poudarjajo, da iz- gled pisalne oziroma delovne mize lahko veliko pove o nje- nem lastniku (uporabniku). Če je ta vedno bleščeče zloš- čena in skoraj ali popolnoma prazna, je stvar lahko dokaj nespodbudna, če ne celo sumljiva. Najbolj razveseljiva je inačica »založena in ureje- na«, ki sodi med skrajni opci- ji: brezhibno prazno ter zalo- ženo in neurejeno. Pisalne in delovne mize uspešnih in us- tvarjalnih posameznikov so običajno namenjene odlaga- nju in krajšemu shranjevanju uporabnih predmetov, kot so papirji, neprebrani časopisi in pošta, pisala, računalnik, ti- skalnik, telefon, žepni kalku- lator, fotografija, spominek, tahsman, šopek ali lončnica ipd. Vmes pa je pogosto najti tudi nepotrebne tujke, kot so: skodelice za kavo in kozarci za pijačo, ostanki zajtrka, ko- sila ali malice, pločevinke in steklenice, stari časopisi in re- vije, nepomembna pošta in druge malenkosti, ki dejan- sko sploh ne sodijo na delov- no (pisalno) mizo. Sicer pa je iz stanja na pisal- ni mizi moč s kančkom pre- dirljivega občutka in psiho- loškega daru moč sklepati na lastnikove osebnostne last- nosti, kot so ustvarjalnost produktivnost, inovativnost sposobnost vodenja in uprav Ijanja, organizacijske sposob nosti in številne druge značaj ske poteze. Zato vam svetuje mo, da skrbite za svojo delov no (pisalno) mizo. Ko pa s boste prihodnjič spet hotel opravičiti zaradi zmešnjave i: nereda na svoji pisalni miz zanemarite občutek krivde i pomislite na dejstvo, da j določena stopnja nereda i nonšalantnosti v zvezi s po: pravljanjem znak kreativni sti in produktivnosti. ■ jedi za zimske dni Skuta Jedi iz skute so biološko, predvsem pa beljakovinsko visokovredne. Skuto lahko uporabljamo za samostojne jedi ali pa kot dodatno živilo. Poleg popolnih beljakovin vsebuje skuta kalcij v zgoš- čeni obliki, ki je potreben tistiin, ki jim ga primanjku- je. Za jedi uporabljamo svežo skuto, ki ne sme imeti nobe- nega priokusa. Pred uporabo jo pretlačimo, ker jo le tako lahko enakomerno porazde- limo in jedi, ki jih pripravimo, so rahlejše. Zdrobovi cmoiii s sicuto Potrebujemo: 1 liter mle- ka, 25 dag pšeničnega zdro- ba, 10 dag skute, sol, 2 zemlji, 2 žlici pražene čebule, sese- kljan zelen peteršilj, 2 jajci, 3 žlice naribanega sira. Priprava: zdrob zakuhamo v vrelo mleko. Ko se nekoliko zgosti, ga odstavimo, mu pri- mešamo jajci, na kocke zre- zani in prepraženi zemlji in ostale sestavine. Vse dobro premešamo in z mokrimi ro- kami izobhkujemo cmoke, ki jih zakuhamo v slan krop ter pustimo počasi vreti 5 do 10 minut. Smetanov iirompir s skuto Potrebujemo: 1 kg krom- pirja, četrt litra mleka, 2 dl kisle smetane, sol, ostro pa- priko, 4 žlice skute. Priprava: kuhan krompir olupimo, ga zrežemo na rezi- ne in le-te stresemo v dobro namazano kožico ter jih poli- jemo z mlekom, med katere- ga smo vžvrkljali smetano, skuto, sol in papriko. V sred- nje vroči pečici pečemo četrt ure. Skutne omleto Potrebujemo: četrt kg sku- te, pol htra mleka, četrt kg moke, 2 žlici sladkorja, 4 jaj- ca, sol po okusu, olje za pe^ nje, sladkor za posipanje. Priprava: skuti prilijer mleko, jo osoUmo, dob zmešamo, dodamo rumen ke, moko in nazadnje 1 sneg iz beljakov, med kate ga smo vtepli sladkor. V skupaj narahlo zmešamo, vročem olju spečemo pol C( timetra debele omlete in ^ oslajene serviramo. I Ocvrli fkuhii | •valiki Potrebujemo: 35 dag s te, 30 dag moke, 2 jajci, so olje za cvrenje. Priprava: moki doda skuto, sol in jajci ter na h zgnetemo testo. Skuta sme biti suha. Iz testa izc kujemo svaljke in jih na ^ čem olju ocvremo. SkHliii iličniki Potrebujemo: 60 dag ! te, 2 jajci, 30 dag moke, 10 margarine, slan krop, ocv za zabelo. Priprava: margarino v šamo in ji postopoma d^ mo celi jajci ter pretlac skuto, nazadnje pa prim mo še moko. V slan ) zakuhamo žličnike, ki na časi vro 5 do 10 minut. P( jih previdno poberemi skledo in zabelimo z ocv Skutni nomai Potrebujemo: 20 dag te, 5 dag masla, pol dl smetane, 2 trdo kuhani ja drobno čebulo, šopek ( njaka, žlico gorčice, žUčk per, sol po okusu. Priprava: skuto prel mo, vmešamo maslo, sesekljamo ali pretlačimi bulo, drobnjak in kapn bro sesekljamo. Dodamc čico in vse zmešamo. N nje prilijemo še smetai namaz gladko vmešamc mazane kruhke lahko o mo s kolesci trdo kuhani ali posipamo z drobnjal BOJAN i Proti turobnosti v januarju Popraznična depresija je načela že vas, vaši mladostni- ki pa so se ji nemočno prepu- stili. Vi se je boste hitro rešili, izpostavljeni vsakodnevnim skrbem in problemom, toda kako za življenje usposobiti njih - adolescente, ki jim je brez slavij in žurov vse črno in brezperspektivno? Minili so dnevi slavja in hi- tro so se zopet začele šolske obveznosti. Družba se je zo- pet zbrala in izmenjujejo iz- kušnje iz najbolj norih dni. Januar je dolg mesec, otožen in mračen, zatJ ni čudno, da se mnogo mladih prepušča pričakovanju vsaj Valentino- vega, če ne že pomladi. V teh mračnih in hladnih dneh je mnogo prostora za depresije^ mračne misli in druga slaba razpoloženja. Vseeno pa ni nujno, da je januar takšen, zato usmerite svoje mladostnike, da se reši- jo depresije na sledeče nači- ne: - z organiziranjem čajanke z družbo enkrat tedensko; - s kartanjem ali igranjem kakšne igre ob sobotah v hiši enega od njih ob vroči čokola- di; - naj prespijo pri prijateljici ali ona pri vas vsaj dva viken- da; - naj se vpišejo v novo knjižnico in naj se naučijo de- lati z Internetom; - naučite jih plesti ali kvač- kati. Kakorkoli že to zveni dolgočasno, so to zelo korist- na znanja in veščine, ki jih lahko kasneje opravljajo tudi pred TV-ekranom; - naj se dogovorijo s prijate- ljico, da začnejo šivati, saj jih bo pomlad tudi to leto našla nepripravljene, pozimi pa jim tudi sicer ostaja dovolj časa; - opogumite jih, potem ko so prihranili žepnino, da pro- sijo očeta za denar, s katerim bi z družbo odšli na potova- nje nekam blizu (smučanje, planinski dom...); - naj preberejo celo Agatho Christi ali kake druge krimi- nalke, zaviti v toplo odejo; - naj gredo na kopanje v zimski bazen. To jih bo spro- stilo, spravilo v dobro voljo in okrepilo njihovo zdravje. Pla- vanje izboljšuje cirkulacijo in spodbuja limfni sistem, da iz- loča škodljive snovi; - naj gredo v kino gledat kako dobro komedijo. Uživa- nje v dobrem smehu se zdi včasih neprimerno v svetu, polnem nezaposlenosti, brez- domcev in vojn. Vendar je smeh mnogo več od užitka. Spodbuja možgane k izloča- nju endorfinov, kemikalij do- brega razpoloženja. Smeh je tudi koristen - srečen izraz na obrazu odraža čustva. Če bo- do izgledali veseli, bodo vese- lo razpoloženje razširili tudi na svojo okolico, ki jim bo to tudi vračala. Dober trebušni smeh je vaja za srce in pljuča. Samo ena minuta dobrega smeha je enakovredna 45 mi- nutam dobre relaksacije. Psi- hologi pravijo, da je smeh tu- di močno orožje proti navi- dezno zastrašujočim in za- skrbljujočim situacijam. Če naredijo vsaj nekaj od tega, ne bo prostora za depre- sijo in nerazploženja. Zato boste lahko v umirjeni situa- ciji in atmosferi lažje preživeli turoben januar. LIDIJA SENIČAR Št. 3.* 21. januar 19 35 Liloželezne posode se vračajo Okus se začne že pri kuha- nju. Z izbu-o prave kuhahie posode lahko izboljšamo okus marsikateri jedi. Ene izmed posod, ki k temu pripomorejo, 50 litoželezne posode. K tradi- cionalnim načinom kuhanja, K babičini kuhinji ali sodobni kuhinji zato spadajo tudi lonci in ponve iz Utega železa. Pred- nosti teh naravnih materialov so že dolgo poznane: varčuje- jo z energijo, so prijazni do okolja in imajo dolgo življenj- sko dobo. Sodobno obdelana litoželez- na kuhalna posoda sodi v da- našnjo kuhinjo. Z gladko obde- lanim dnom je primerna za uporabo na vseh kuhališčih, kar prinaša nove dimenzije za pripravo hrane v posodah, ki so jih včasih uporabljale že na- še babice, predvsem v krušnih pečeh ali na odprtem ognju. Litoželezna posoda je zelo močna, odporna proti udar- cem in odlično prevaja tem- peraturo. Sprejeto tempera- turo potem tudi dolgo časa zadrži. Posoda je odporna tu- di na temperaturne razlike. Zelo gladko dno litoželezne posode ne pušča nobenih raz ah poškodb na kuhinjskih elementih. Taka posoda je primerna za vsa kuhališča, za uporabo v pečicah štedilni- kov in v krušnih pečeh. So- dobna litoželezna posoda je kvalitetno površinsko zašči- tena. Emajlirana je s posebni- mi emajlnimi prevlekami, ki litemu železu ne spremenijo naravnega videza. Zato taka posoda ne rjavi, se enostavno čisti in je primerna za pomi- vanje v pomivalnih strojih. Li- to železo je naravni material in v njem ni nobenih škodlji- vih snovi. Kuhanje v litoželez- nih posodah torej jedem iz- boljša okus in poveča apetit že pri sami pripravi. Novost: izbokline na notranji strani litoželezne pokrovke Izbokline na notranji strani htoželezne pokrovke omogo- čajo, da se jedi ves čas kuhanja ali pečenja vrača sočnost in aroma. Para, ki jo oddajajo živila, se zgošča na izboklinah. ki pokrivajo spodnjo stran po- krovke in se oblikujejo v kap- ljice, ki padajo nazaj na živila. Naravni in nenehni cikel »sa- mokuhanja« ohranja vitamine in minerale in koncentrira aro- me, ki jih vsebujejo živila. Za pospeševanje postopka vlijemo mrzlo vodo ali položi- mo ledene kocke na pokrov posode ter začnemo kuhati. V masivni posodi se toplota enakomerno porazdeli po ce- lotni posodi, bolje kot pri vseh drugih materialih, jed pa ohrani toploto in aromo. BOJAN SEŠEL zimski vitamini Pomaranče Pomarančevci uspevajo v. tropskem in subtropskem pa- su. Najpomembnejša področ- ja, kjer gojijo ta okusni sadež so Azija, ki velja za domovino pomaranč, Afrika, Kalifornija, Brazilija, Argentina, Avstrali- ja, Grčija, Španija, Izrael. Po- maranča je poleg limone, gre- nivke in mandarine najpo- membnejši predstavnik citru- sov. Poznamo okoh sto vrst pomaranč, ki jih razvrščamo v štiri osnovne skupine in sicer španske, sredozemske, navel in rdeče ali tako imenovane »krvave« pomaranče. Pomarančevec doseže viši- no okoli dvanajst metrov. Veje večine dreves so trnaste. Cve- tovi so bele barve in so prijetno dišeči. Iz njih se razvijejo oval- ni, oziroma okrogli sadeži. Gospodinje uporabljajo sve- že ali posušene lupine poma- ranč kot začimbo. Sestavine eteričnega olja pomarančne lu- pine so d-hmonen, citral in ci- tronellal. Začimbo lahko nare- dimo sami, tako da naribamo svežo lupino. Lahko pa jo po- sušimo in kasneje zmeljemo. Seveda pa je suha pomarančna lupina na voljo tudi v trgovi- nah. Postopek pridelave pote- ka tako, da olupljeni skorji od- stranijo belo meso, jo posušijo in nato zmeljejo. Dobljeno zmleto lupino zatem še prese- jejo. Prahu pomarančne lupine je potrebno okrepiti aromo, saj se med postopkom kohčina eteričnega olja zmanjša. Najpogosteje uporabljamo pomarančno lupino za zači- njevanje vseh vrst sladic. Za spremembo jo lahko upora- bimo tudi za izboljšanje oku- sa mesnih omak, perutnine in jedi iz svinjskega mesa. V in- dustriji jo uporabljajo na po- dročju farmacije in kozmeti- ke, pa tudi v proizvodnji ne- katerih likerjev. Iz pomaranč lahko naredi- mo različne osvežilne napitke in kreme in morda se boste izdelave katere izmed njih lo- tili tudi vi. Spenjeno pomarančno mleko Potrebujemo: 1/4 1 hladne- ga mleka in 1/4 hladnega po- marančnega soka. Priprava: sestavini zmeša- mo z električnim mešalni- kom, da nastane rahlo spe- njen napitek. Takoj ga natoči- mo v kozarec in ponudimo. Po želji lahko pomarančni sok nadomestimo z eno ba- nano. Pomarančni sok s sladoledom Potrebujemo: 1/2 1 poma- rančnega soka in 4 kepice va- nilijevega sladoleda. Priprava: pomarančni sok vlijemo v ohlajene kozarce, v vsak kozarec pa damo kepico sladoleda. Napitek obogati- mo s stepeno sladko smeta- no, ki jo posujemo s čokolad- nimi mrvicami. Lepotilni kokteji Potrebujemo: 1/4 1 mleka, 4 žlice pomarančnega soka in 50 g skute. Priprava: vse sestavine do- bro premešamo z električnim mešalcem. Pijača ima malo kalorij, vehko vitaminov in je pripravljena v trenutku. Pomarančna krema Za 4 osebe potrebujemo: vrečko praška za pomarančni puding, 1/2 1 mleka, sladkor, 1/4 1 sladke smetane, 3 žhce pomarančnega likerja in 1 po- marančo. Priprava: po navodilih sku- hamo pomarančni puding. Pu- stimo ga, da se ohladi in ga medtem večkrat premešamo. Ohlajenemu pudingu dodamo pomarančni liker. Nato stepe- mo sladko smetano in jo vme- šamo v puding. Kremo damo v skodelice in jo okrasimo s krhlji pomaranče in smetano. Sadna bovla s pomarančo Potrebujemo: sok dveh li- mon, 1 ananas in 2 pomaran- či, narezani na kocke, sveže jagode, mahne ah robide, sladkor po okusu ter 2 stekle- nici oranžade. Priprava: sadje prelijemo z limoninim sokom in potrese- mo s sladkorjem. Pustimo ga stati 15 minut. Nato ga prelije- mo z oranžado in takoj ponu- dimo. SUZANA SUHOLEŽNIK varčevanje energije Varčna žarnica Glede primerjav med varč- no in navadno žarnico velja glavni ugovor nekaterih po- trošnikov, da je cena varčne žarnice približno desetkrat, pa tudi do petnajstkrat višja od cene navadne žarnice. Kratkoročno je to povsem res! Večja začetna investici- ja pa se nam pri zamenjavi lOOVl^ klasične žarnice ob nekajurni dnevni uporabi povrne že v enem letu. Z višanjem cene električne energije za gospodinjstvo se ta doba še skrajšuje. Za razli- ko od običajne žarnice ima varčna žarnica kar petkrat manjšo porabo električne energije od navadne žarnice. Tako sveti 20W varčna žarni- ca s svetilnostjo 100W običaj- ne, kakršne imamo večinoma vgrajene doma. Sicer pa nas o tem prepriča nekaj številčnih primerjav. Navadne žarnice prek 80 odstotkov sprejete električne energije pretvorijo v toploto, ki je, resnici na lju- bo, sploh ne potrebujemo. Dokaz za tako toplotno raz- sipnost spoznamo že ob bež- nem dotiku goreče žarnice, na kateri smo si nič koliko- krat opekh prste. Kako tudi ne. Wolframova spirala, ki jo vidimo v njeni notranjosti, se že nekaj trenutkov po vklopu segreje na 2000 stopinj Celzi- ja. Ker potroši toliko energije za »ogrevanje«, ji ostane le majhen del za pretvorbo v svetlobo. Življenjska doba varčne žarnice je 8-12.000 ur, navad- ne pa približno 1.000 ur. V času življenjske dobe ene varčne žarnice moramo torej navadne zamenjati osem do dvanajstkrat. Pri eni sami žarnici izguba ni pretirano velika. Pri prižga- nih petih, desetih žarnicah pa pomeni že pravo razmetava- nje energije, ki jo občutimo na lastnem žepu. V merilih narodnega gospodarstva pa gre za velikanske izgube elek- trične energije. V Sloveniji imamo več kot 680.000 gos- podinjstev. Če bi vsako od njih zamenjalo eno samo na- vadno 100W žarnico z 20W varčno sijalko (in bi te seveda gorele), bi prihranili približno tohko električne energije, kot jo zagotavlja hidroelektrarna Mariborski otok. Prihranki Primer izračuna: 100W kla- sično žarnico žehmo zame- njati z 20W varčno, vsak dan nam žarnica gori po 6 ur, pri- hranek nas zanima v obdobju 5 let. Prihranek električne energije bo preko 13.000 SIT. V tem obdobju potrebujemo 2 žarnici, saj bo v tem času prvi že potekla življenjska doba (na podlagi deklarirane- ga podatka o življenjski dobi proizvajalca 10.000 ur - seve- da pa to ne pomeni, da bodo vse žarnice delovale natanko 10.000 ur). 60W klasično žarnico za- menjamo z 11W varčno. Vsak dan nam gori po 3 ure, prihra- nek električne energije v pe- tih letih bo znašal več kot 4000 SIT. V tem obdobju bo- mo potrebovali eno žarnico. In še primer za zamenjavo 120W klasične žarnice s 23W varčno: če bo ta gorela dnev- no šest ur, boste v petih letih prihranili za več kot 16.000 SIT električne energije. V tem času boste potrebovali dve žarnici. Na kaj moramo biti pozorni pri nakupu varčnih žarnic? Pozorni bodimo na elek- trično moč, obliko, dobo tra- janja, ceno, svetlobni učinek in barvo svetlobe. Za name- stitev varčnih žarnic ni po- trebna predelava napeljav. Lahko jih privijemo v (skoraj) vsako svetilko, ker imajo standardni navoj. Življenjska doba žarnice je odvisna tudi od pogostosti prižiganja. Varčne žarnice naj gorijo ne- pretrgoma vsaj 2 uri ali raje še dlje. Tisti, ki imajo glede te vrste sijalk večje in posebne želje, morajo pri nakupu zah- tevati rezultate testnih meri- tev za posamezni tip te žarni- ce. Le tako bodo dobili natan- čen in nepristranski vpogled v vse kazalnike, ki jih zanima- jo. KORONA plus d.o.o. Shranjevanje pokvarljivih živil Lahko pokvarljiva živila morajo biti shra- njena pri temperaturi od +2 stopinji do +8 stopinj Celzija. V to skupino spadajo: mleko, sladka in kisla smetana, jogurt, nekateri siri, meso, prekajene krvavice, klobase in drugi mesni izdelki, ribe, zelenjava, gobe, ostanki hrane in jedi, ki so že pripravljene za kuhi- njo. Tako hrano najbolje varuje hladilnik. Termostat mora biti naravnan tako, da je temperatura v najnižjem predelu hladilnika približno +4 stopinje Celzija. Hrana mora biti spravljena v steklenih ali plastičnih posodah, dobro zaprta ali zavita v plastične vrečke, aluminijasto folijo, voščen papir ali v kaj podobnega. To bo jedi obvaro- valo, da se ne bodo druga od druge nalezle Vonja. Nikoli ne dajajte v hladilnik vroče hrane, ker bi v njem povišala temperaturo. Če se vam mudi in je hrana, ki bi jo morali dati v hladilnik, še vroča, jo na hitro ohladite. Najbolje je, da postavite posodo z vročo hrano v mrzlo vodo. Temperatura med 20 in 60 stopinjami Celzija je najnevarnejša, ker se v njenem obsegu najbolj razvijajo bakterije in mikroorganizmi. Veliko primerov zastrupljanja s hrano je bilo zaradi prepočasnega ohlajanja hrane. Če take hrane ponovno ne segrejemo, je zelo škodljiva. V hladnem letnem času lahko služi enako dobro kakor hladilnik shramba z do- bro ventilacijo. Tudi v hladni kleti bomo za dan ali dva imeli lahko pokvarljiva živila na varnem. MK Šf. 3.-21. ianuar 1999 36 GLASBA Na zahodu nič novega Podelitev nagrad American Music Avvofds spe! v znamenju preverjenih glasbenikov Leta 1973 je združenje ameriških radio in TV postaj na pobudo znanega modera- torja Dicka Clarka, ki je bil tako kot večina glasbenikov mnenja, da so takrat že uve- ljavljene nagrade Grammy bolj plod nečednih name- nov diskografskih velika- nov, kot pa odraz realnega stanja na glasbenem trgu, pripravilo prvo podelitev na- grad American Music Awards. Nominirance in pa nato tu- di nagrajence prestižnih in medijsko najbolj eksponira- nih glasbenih nagrad Grammy namreč izbirajo ljudje znotraj glasbene indu- strije z izgovorom, da laično ljudstvo pač ne zna objektiv- no oceniti vrednosti glasbe- nih izdelkov. Slednja trditev bi preverbo zlahka zdržala v nerazvitih glasbenih trgih (Vzhodna Evropa, Azija, Afri- ka...) - na največjem in najbolj urejenem glasbenem trgu z dolgoletno tovrstno potro- šniško tradicijo pa je, vsaj ta- Will Smith Garth Brooks Celine Dion krat, zvenela prepotentno, če ne že kar absurdno. Prva in nekaj naslednjih podelitev je to tudi dokazala, s pojavom s strani založniš- kih gigantov kontroliranega MTV-ja in visokoproračun- skih videospotov pa je bil raz- korak med nagrajenci Ameri- can Music Awards in Grammyjev vse manjši, da- nes pa obe podelitvi ponujata skoraj zrcalno sliko. In to kljub temu, da nominirance za nagrade American Music Avvards najprej določijo na- podlagi prodajnih rezultatov in števila predvajanj na radij- skih postajah, zmagovalce pa nato določi dvajset tisoč glava množica laikov. Kakorkoli že, prireditev se je obdržala in v ponedeljek zvečer v Los An- gelesu doživela že svojo 26. ponovitev. Po pričakovanju so največ nominacij zbrali stari znanci tovrstnih podelitev - Shania Twain, Will Smith, CeUne Dion in Garth Brooks. Zadnji trije so bih tudi edini, ki so zmagali v dveh kategorijah - VVill Smith je z albumom »Big Willie Style« triumfiral v kate- goriji naj R&B album in naj pop album leta, popularni kavboj Garth Brooks je po- bral nagradi za naj country album leta in kot country iz- vajalec leta, kanadska pevka Cehne Dion pa je ostala ^pop izvajalka leta in prepri^jivo zmagala tudi v kategoriji^ifio- derne glasbe za »odrasle«. Med nagrajenci velja izposta- viti še rockerje Pearl Jam in Aeromith, raperja Master P- ja, »hitrorokega« Erica Clap- tona, boy band 'N Synch, R&B pevko Lauryn Hill in pa seve- da country bend Alabama, ki je v svoji kategoriji zmagal že šestnajstič. Nagrado za živ- ljenjsko delo je prejel znani pevec, pianist in skladatelj BillyJoel. STANE ŠPEGEL Ecstasy skupine Panda Zgodba o ljubezni, poželenju, bolečini, odrešitvi in ekstazi Najnovejši projekt skupine Panda, ki ga je založila Založ- ba kaset in plošč RTV Slove- nija, se imenuje Ecstasy. Pan- da razkriva skrivnost njiho- vega »ectasyja«, skrivnost nji- hovega ustvarjalnega mišlje- nja, čutenja in videnja sfere človeškega življenja, ko ljud- je zapadejo v najžlahtnejše stanje ljubezni, poželenja, strasti in ekstaze. Projekt zaokrožuje zgodba, v katero so vpleteni različni trenutki, različni občutki, raz- lična čustva, ki sta jih doživljala neznana junaka. Panda je ustvarila dvanajst novih skladb. Uvodna Ti&jaz je prav gotovo nov Pandin hit, za katerega so posneli tudi video spot, zaključna skladba pa zna šokirati. Gre za skladbo Ec- stasy, ki se po prvem, »regular- nem« delu prevesi v pravo glas- beno ekstazo, ki jo prične pev- ka Suzana s presenetljivim so- pranom. Nadaljevanje je vse bolj evforično in celoto do vr- hunca pripelje prodoren in »utrgan« solo na kitari, ki se prelije v zborovsko ponavlja- nje ekstatične vodilne melodi- je, ki jo vodi Suzanin sopran. Sicer pa so svoje skladbe strnili v zgodbo: »Odprl sem okno. V tišino sobe se je naselila cesta in z njo brenčanje avtomobilov, potrkavanje ženskih pet, žvižg policaja, gruljenje in otroški smeh. Spomnil sem se tistega večera. Takrat smo bili v najini sobi očetova miza, star radio z gramofonom, prijetno razma- jani trije stoli, razmetana poste- lja, nekaj kozarcev in ti in jaz. In bila je ljubezen. Soba je bila polna do zadnje špranje v par- ketu, vpijale so jo zbledele rož- nate zavese. Bila sva kot zača- rana. To kar se je tedaj podilo po venah, to kar je bežalo med vzdihljaji, to ni bila le strast. Bila je hrana poželenju, hrana pozabljenih čustev, hrana dot- lej praznega življenja. Nekje sredi tistih mavričnih trenut- kov je za trenutek odprl oči in iz njenih ust se je prikradel šepet »On se ne zaveda, zave- da,...« A le za trenutek, kajti srkala sva sadove ljubezni in izpijala njen čarotjni napoj. Vedno znova in vedno od vrha do dna. Vsakič ko odprem to, od dežja sprano okno, me na- lahko zaščemi po hrbtu. Sva bila to res midva? Se je vse res dogajalo noč za nočjo? Bila mi je kot zrak, kot voda, kot son- ce, kot vesolje. Prišla je od tam nekje in bila je moja odrešitev. Pred seboj vidim tiste žareče oči, ki so vselej, ko sem odpiral vrata, pobožale mojo razrah- ljano dušo. Bila je cvet lepote. Vsakič, ko sva si padla v objem, sem ji zašepetal:«Kako si lepa danes.« Življenje na ulici, tam pod najinim oknom, je bil del naju. Delila sva ga z drugimi. Zato me še danes, kadarkoli zaslišim jokajočo pesem rešila, stisne v prsih. Spomin nasUka tragičen prizor, nadvse žalost- no zgodbo. Nedaleč je živel fant, življenja poln sedemlet- nik. Spomnim se, bila je sobo- ta. Zacvilile so gume, zasUšal sem top udarec, krike mimoi- dočih in... rešilčevo sireno. Ste- kel sem k oknu. Na cesti je negibno ležala ženska, njegova mama. Ob njej se je ihtečemu fantu podrl svet. Ostal je sam. Njegov obraz je postal siv, nje gpve poteze utrujene. Moja du- ša je postala potrta. Takšno je bilo najino življenje, najina uli- ca in najina soba, kamor sem v varno zavetje skril svojo mla- dost. Mejila je na prostor, ki je dobil vzdevek »vroča« soba 103. V njej je vabljiva svetlola- ska privezovala dušo tistim, ki jim ljubezen ni naklonila svoje- ga najslajšega objema. Pa nič za to. V najini sobi je vladala čarobna moč. Ko je padal mrak in ko so se sence izgubile v temi, sva pozdbila na ostali svet. Le noč je bila z nama. Tako je bilo včasih, v tistih vihravih časih, ko je krvavelo srce, ko so zvonovi bobneli v ušesih, ko je ljubezen dobila krila in ko ni v življenju nič pomembnejšega. Še vedno od- piram to okno in vedno znova me potegne tok strasti in ču- stev, ko naju je nosil ecstas^ vseh tistih noči.« Simbolično Pandin projekt ponazarja misel: Ko si na tleh, obstaja vedno možnost, da lahko padeš. Ko pa si enkrat nad tlemi, se ta občutek izgu- bi. OHHHHi SIMONA BRGLEZ Vasovalci iz Bele Krajine čeprav obstoja ansambel Vasovalci šele dve leti, pa je že dobro poznani sirom po Sloveniji, vse pa kaže, da jih bodo še letos spoznali v Nemčiji ter Kanadi ali Av- straliji. Vasovalci so izredno pri- ljubljena vokalno instru- mentalna skupina, ki je zla- sti lani uspešno nastopila na vrsti slovenskih festivalov in bila tudi nagrajena. Na najmlajšem slovenskem fe- stivalu v Šentjanžu na Ko- roškem so Vasovalci dobili 2. nagrado strokovne žirije, na Vurberku so dobili nagra- do za tekst, v Števerjanu so bili najboljši trio, na Ptuj- skem festivalu pa so osvojiH srebrnega Orfeja. Z obiski festivalov bodo nadaljevali tudi letos. »Za nas niso toli- ko pomembne zmage in na- grade, kot druženje z drugi- mi ansambli in živ stik z občinstvom,« sta med obi- skom v glasbeni oddaji Vrti- ljak polk in valčkov na Radiu Celje povedala Pavle Golo- bic in Vili Jakljevič, dva čla- na Vasovalcev, ko sta pred- stavljala drugo kaseto in CD Beli jorgovan. Naslov prve kasete pa je bil Prijateljem gora, torej po skladbi, ki so jo izvajali na Vurberškem fe- stivalu leta 1997. 7. marca bodo nastopili v Šentjanžu in upajo, da jim bo uspelo kasneje nastopiti še na Vurberku (19. junija), Štever- janu in Ptuju, morda tudi Crk- venjaku in Graški gori. »Veseli smo vabila za pot v Kanado in Avstralijo, žal pa oboje ne bo šlo,« sta pripove- dovala Pavle in Vili. »Problem ni toliko v denarju, kot v času, saj smo vsi zaposleni.« Ob tem upajo, da jim bo v sodelovanju z Brendijem us- pelo pripraviti kaseto z belo- kranjskimi pesmimi na malce drugačen način. Instrumentalni trio Vasoval- cev sestavljajo Jože Umek (harmonika, tudi avtor števil- nih melodij), Jože Oder (kita- ra) in Pavel Golobic (bas kita- ra), vokalni kvartet pa Anton in Vili Jakljevič, Slavo Konda in Silvo Vlašič, ki pri zabavnih vižah igra tudi klaviature. Na- slov ansambla: Vasovalci, Kal 2, 8333 Semič, telefon 068/67 700. Prijave za Vurberic Prvi letošnji festival domače zabavne glas- be v Sloveniji bo 7. marca v Šentjanžu na Koroškem, konec marca bo v Ljubljani ali kje drugje 5. festival slovenske polke in valčka, 19. junija pa 8. festival Vurberk 99. Organizatorje že objavil razpis za sodelova- nje na 8. festivalu narodno zabavne glasbe Slovenije Vurberk 99 vokalno instrumentalnih skupin z diatonično harmoniko ter dvo in večglasnim petjem. Festival pripravlja Turi- stično društvo Vurberk v sodelovanju s tedni- kom Kaj, agencijo Geržina Videoton, radijem Maribor ter Slovenskimi novicami. Na festiva- lu lahko sodelujejo ansambli iz Slovenije in zamejstva, ki gojijo to glasbeno zvrst in imajo sestav, kot je navedeno v naslovu razpisa. Vsak ansambel lahko sodeluje v razpisu z več skladbami, na festivalu pa se predstavi z dvema skladbama, ki še nista bili predvajani ali posneti, in z neobjavljenim besedilom. Podeljenih bo devet nagrad: štiri strokovne komisije za izvedbo ter nagrada za najboljše besedilo in najboljšo skladbo. Občinstvo bo podelilo zlatega, srebrnega in bronastega zmaja. Ansambli se morajo prijaviti do 25. februar- ja na naslov: Turistično društvo Vurberk, 2241 Spodnji Duplek, Vurberk 85, s pripisom »Za festival«. TVRABL SI.3.-21.ianuor1999 _ GIASBA_ 37 glasbeni ex-press Le nekaj dni prej so v Kalifor- niji izbrali reflektante, ki se bodo 24. februarja v Los Ange- lesu tepli za najprestižnejše na- grade v svetu glasbe - grammy- je. Na letošnji že enainštiride- seti ponovitvi bodo podelili nagrade v kar 95 kategorijah, zanje pa se bodo potegovali le tisti izvajalci, ki so svoja dela objavili med L oktobrom 1997 in 30. septembrom 1998. Naj- več nominacij (10) si je z albu- mom »The Miseducation of...« in singlom ter video spotom »Doo Wap« pripela LARYN HBLL (Fugees), po štiri manj pa sta zbrali pevki Shania Twain in Sheryl Crovvn. Ma- donna je prvič v svoji sedem- najst letni glasbeni karieri z albumom »Ray Of Light« nomi- nirana v kategoriji naj albu- mov preteklega leta. Prejšnji teden so v Londonu objavili listo nominirancev, ki se bodo 16. avgusta v Londonu potegovah za glasbene nagrade BRIT AWARD. Rekordno bero nominacij, kar šest, je tokrat zbral ROBBIE WILLIAMS, trip-hop prvaki MASSIVE ATTACK se bodo potegovali za nagrade v petih kategorijah, po tri nominacije pa so si prislužili Manic Street Preachers, Gomez in Fatboy Slim. Več kot dve leti po izidu famoznega albuma »OK Com- puter« se v studio spet odprav- lja najbolj čislana britanska ročk zasedba RADIOHEAD. Pevec in avtor večine kreacij Thom Yorke je že pripravil nekaj skladb, ki bodo po napo- vedih redkih izbrancev, ki so jih imeli priložnost sUšati, spet (pozitivno) presenetili kritike in oboževalce. Radiohead bo- do svoj že tako izviren in pre- poznaven rockovski zvok na albumu, ki naj bi izšel v začet- ku jeseni, tokrat oplemenitih še s hip-hop prvinami in za- metki ambientalne glasbe. Po uspešni lanski predelavi pesmi »Torn« avstralske lepo- tice Natalie Imbruglie je žal- ska skupina Nina Team prera- sla v šestčlansko zasedbo TABU (Primož Štorman, To- maž Trop, Marjan Pader, Nina Vodopivec, Iztok Melanšek, Sandi Trojner) in posnela skladbo »Telegram«, ki se, vsaj zvokovno, naslanja na »boga- to« (pol)preteklo tradicijo žalske (pol)akustične godbe. Pop kameleon DAVID BO- WIE je svoj 52. rojstni dan obeležil s celovečernim čveka- njem s svojimi fani in nasprot- niki na Internetu. Čvek je, kot se za umetnika njegovega formata spodobi, seveda spremljala multimedijska predstavitev ne- katerih njegovih najvidnejših glasbenih in likovnih del. Davidov soborec in prijatelj ROD STEWART pa je svoj 54. rojstni dan (10. 1.) »proslavil« z ločitvijo od svoje dolgoletne spremljevalke in žene Rachel Hunter. Bivša manekenka je z nepoboljšljivim playboyem zdržala kar osem let in mu v tem času rodila tudi dva otro- ka. NAUGHTV BY NATURE, kralji politično obarvanega funky hip-hopa, zaključujejo s snemanjem kreacij za peti studijski izdelek, ki bo pod pomenljivim naslovom »19- Naughty - Nine: Nature's Fu- ry« izšel konec marca. Na al- bumu bodo, poleg nekaterih znanih pridigarjev z ameriške hip-hop scene, razgrajali tudi art-trasherji KORN in metal- ski polbog Rob Zombie. Izvrstni makedonski kitarist in avta VLATKO STEFA- NOVSKI (ex-Leb i sol) je podpi- sal založniško pogodbo z ljub- ljansko hišo Dallas. Prvi plod tega sodelovanja - soundtrack filma Stoleta Popova »Gypsy magic« - bo na trgu prisoten že ta mesec, februarja pa naj bi pod okriljem Dallasa izšel tudi Vlatkov četrti solo album. Ste- fanovskega in njegovo kitaro je slišati tudi na trenutno največji hrvaški uspešnici »I ja ču budan sanjati«, ki jo pojeta VANNA (ex-E.T. - na sliki) in GIBON- NI. Slednji je tudi sicer varova- nec založbe Dallas, ki bo še pred koncem zime objavila nje- gov novi album. Omenjeno pe- sem poleg sedemnajstih uspe- šnic izvajalcev, ki delujejo pod okriljem te založbe (Merita's, Helena Blagne, Sound Attack, Dominik, Tony Cetinski, De- molition Group, DavoU....), najdete tudi na najnovejši zbir- ki »Dallas Special 3«. Le tri leta pred obhajanjem Abrahama bo v nedeljo, 14. fe- bruarja, v ljubljanski Kinoteki ob spremljavi kitarskega tria (Rene Lussier, Mark Stewart, Nick Didkowsky) nastopil slav- ni kitarist PRED FRITH, širši javnosti znan predvsem kot nek- danji član kultne britanske za- sedbe HENRY COW, poznaval- cem pa kot izvrstni improviza- tor in studijski glasbenik, ki je svoje znanje prodajal mojstrom kot so Brian Eno, Bili Lasvvell, John Zom, The Residents.... Mel B, članica slovitega bri- tanskega dekliškega kvarteta SPICE GIRLS, bo v bližnji pri- hodnosti postala lastnica debi- tantskega solo albuma. Mel B se bo v studio podala takoj po rojstvu svojega prvega otroka, pri nastajanju skladb pa ji bodo pomagali nekateri priznani ameriški in angleški avtorji, med katerimi velja še posebej izpostaviti producenta Timbal- da in pa hip-hop kraljico Mary J Blige. Slednja je sodelovala tu- di pri nastajanju novega albuma popularne hip-hop naveze BLACKSTREET, ki je prav te dni naskočila lestvice s singlom in videospotom »Girlfriend/ Boyfriend«, v katerem je nasto- pala tudi JANET JACKSON (na sliki). Omenjeni single je tudi najava za skorajšnji izid (ma- rec) njihovega novega albuma »Finaly«. 32-letno Janet pa bo kmalu moč videti in slišati tudi v novem videospotu za skladbo »What's It Gonna Be« najbolj gobčnega newyorškega raperja BUSTA RHVMESA, ki trenut no rovari po svetovnih letvicah z odličnim LP-jem »Extinction Level Event«. Jeseni pa bo izšel tudi novi studijski izdelek nekoč izjemno priljubljene britanske ska zased- be MADNESS, ki je svoj zadnji album »Mad Not Mad« objavila že davnega leta 1985. Pevec SUGGS McPHEARSON je svo- jo precej uspešno solo kariero za nekaj časa obesil na klin in se posvetil pisanju skladb in pro- mociji njihovega drugega »live« albuma »Universal Madness«, ki bo zapolnjen s posnetki njihove- ga lanskega come-back koncerta v Los Angelesu, izšel pa bo 2. marca. STANE ŠPEGEL Najbolj celjski celjski kvartet BORI&THE VOUNG ONES je tako dolgo pripravljal svoj prvi album, da je drugi del njihovega imena dobil že kar (samo) ironičen prizvok. »Rosno mladi« retro-aktivci, ki zadnjih nekaj mesecev »na skrivaj« trenirajo v znameniti celjski krčmi Pri zamorcu, so navdih za uglasbljene Borijeve lirične izlive našli pri sovaščanih - »Celanih« in na svojih delovnih mestih (Bolnišnica Vojnik, celjske krčme in ulice...), ob asistenci Mitje Korberja pa jih posneli v celjskem studiu Goda. Ta je tudi založil kompaktno ploščo »Kralji vina in kopriv«, na katero so Bori Zupančič (glasba, besedila, vokal, kitara), Boris Jug (kitara, vokal), Tomaž »WD« Črnej (bobni, vokal) in Gorazd Tratnik (bas) spravili devet prepoznavnih lokal-patriotskih kreatur. 20 vročih rč vrtiuakpolkin valčkov časovni stroj šf. 3.-21. ianuar 1999 lil TELEVIZIJA - RADIO v družbi s kanalom a Opolzke besede V mraku v petek, 22. januarja, bo ob 20. uri na sporedu ame- riška komedija Opolzke be- sede v mraku. Režija: Top- per Carevv, igrajo: Martin La- wrence, John Witherspoon, Phylis Yvone Stickey. Gospod Sinclair je lastnik nočnega kluba, v katerega za- hajajo predvsem črnci, ki radi poslušajo zabeljene šale. V re- snici je pravi gospodar v klubu Sinclairjeva žena Ruby Lin, ki izbira komedijante in določa, kdo bo lahko stopil na oder. Sid 6.7 V nedeljo, 24. januarja, bodo ob 20. uri prišli na svoj račun ljubitelji znanstveno- fantastičnih filmov. Režija: Brett Leonard, igrajo: Denzel Washington, Kelly Lynch, Russell Crowe, Stephen Spi- nella. Nekdanji policist Parker Barnes med prestajanjem za- porne kazni snuje maščevanje proti serijskemu morilcu, ki je umoril njegovo družino. Med tem pa se na drugi strani jetniških zidov pojavijo teža- ve. Sidu 6.7 uspe zbežati iz rok njegovega ustvarjalca, Lindenmeyerja. Nenadzoro- vani Sid začne krvavi pokol. Obložena življenjska zgodba z na- slovom Obtožena bo na spo- redu v ponedeljek, 25. ja- nuarja, ob 2L uri. Režija: Jonathan Kaplan, igrajo: Kelly McGillis, Jodie Poster, Bernie Coulson. Sarah Tobias (Jodie Poster) je natakarica v majhnem baru v Massachusettsu, ki jo nekega' večera posilijo tri pijane stranke. Čeprav je bilo med posilstvom cel kup očividcev, nobeden med njimi noče pri- čati na sodišču. S pomočjo predane pravnice Katheryn Murphy (Kelly McGillis) pa Sarah le uspe pripeljati svoj primer na sodišče. Jodie Po- ster je za svojo odlično igro v filmu prejela oskarja. Vojna gumbov Filmska uspešnica, fran- cosko-angleški film Vojna gumbov na sporedu v sredo, 27. januarja, ob 20. uri. Reži- ja: John Roberts, igrajo: Gregg Fitzgerald, John Cof- fey, Liam Cunningham, Johnny Murphy. Film, ki raziskuje bistvo otroštva - močno tekmoval- nost in prijateljstvo, fantazije ter nenadne prebliske popol- nega razumevanja in sočutja, je dobil za svoj scenarij nagra- do Akademije. Potok loči dve irski vasici, Ballydows in Car- rickdows. Med Carricksi in Ballysi vojna še ni naznanje- na, toda prve bojne črte so že zarisane. Njihovi načini napa- danja so različni: od brisanja grafitov na cerkvi do zanje najbolj ponižujočega muče- nja - odstranjevanja vsakega gumba posebej na dečkovi ob- leki. Vse se začne kot igra, toda še preden se konča, lahko ugasne otrokovo življenje. Zmenkarije Vsak torek in četrtek si lah- ko ob 19.30, ob sobotah pa ob 20. uri, ogledate oddajo Zmenkarije, ki jo vodi Srečko Meh, v njej pa si fantje in dekle- ta iščejo partnerja za enkratni zmenek ali trajnejšo zvezo. »Gasilska« fotografija redno zaposlenih in honorarnih sodelavcev Radia Celje po okusm večerji na ponovoletnem srečanju v Atomskih toplicah. Sedijo: Sergeja Mitič, Bojan Pišek, Nataša Gerkeš Lednik, Ivica Bumik, stojijo: Mateja Podjed, Simon Šarlah, Frenk Štamol, Vesna Lejič, Mitja Tatarevič, Simona Brglez. Matjaž Marinček, Dean Šuster, Boštjan La/^ Miha Barborič, Miran Končan, Natalija Sinkovič, Sašo Matelič, Jožica Skorja, Tomaž Lukači Primož Škerl. Na fotografiji manjkajo: Tone Vrabl, Darja Hribemik. Maja Šum^J Simon Šketa, Robi Tajnik, Stane Špegel, Nada Kumer in Theo Bostič. Pa kaj pišite! ^ Posebne oddaje za vaše pripombe in pohvale ne načrtujemo, lahko pa nam I jih sporočite pisno I Celjski radijci smo si pet- kovo popoldne polepšali s ponovoletnim srečanjem za redno zaposlene in honorar- ce, ki pomembno soobliku- jejo naš program. Odpravili smo se v Atomske toplice, kjer so nas sprejeli po njiho- vi lepi navadi izjemno pri- jazno, ustrežljivo in nas od- lično razvedrili ter pogostili. Mitja Žitnik, ki skrbi v zdravilišču za animacijo, ter rekreator Rado Jurgec, oba redno sodelujeta tudi v pet- kovih javljanjih na naših ra- dijskih valovih, sta nam sku- paj s skupino Lari fari pripra- vila lepo popoldne, za kar se jima tudi na radijski strani Novega tednika še enkrat zah- valjujemo. Da o izvrstni ve- čerji v restavraciji Lipa v Atomski vasi sploh ne govori- mo. Še danes se nam cedijo sline! Zelo nas je razveselila tudi ugotovitev Mitje Žitnika, da je med njihovimi gosti izjemno veliko tistih, ki poslušajo Ra- dio Celje in že preko radijskih valov poznajo Mitjo in Rada ter se tako seznanjajo s pe- strim programom, ki ga za goste pripravljajo v Atomskih toplicah. Zato smo seveda sklenili, da naše tesno sodelo- vanje ohranimo tudi v prihod- nje in ga morda še okrepimo. Za pripombe in pohvale pišite! Sicer pa je bila minuli te- den zelo odmevna kontaktna oddaja, ki jo je v sredo do- poldne pripravila Ivica Bur- nik. Ubrala jo je na temo reklam, ki jih je povsod okoli nas polno. Nekaj klicev pa je bilo tudi takšnih, ki so opozar- jali na stvari, ki poslušalce v našem programu motijo ali so jim všeč. Eden od poslušalcev si je zaželel, da bi tu in tam pripravili oddajo, v kateri bi lahko poslušalci in poslušalke kritizirali in hvalili naš pro- gram. Žal, v tej obliki to ne bo mogoče, odgovarjam tukaj, na straneh Novega tednika. Že pred nekaj leti smo podobno oddajo na Radiu Celje imeli, pa je bilo prav mučno, ko nanjo s strani poslušalcev ni bilo pravega odziva. Zato predlagam, da takrat, kadar vas kaj v programu moti ali razveseli, to napišete in naslo- vite takole: Radio Celje, Pre- šernova 19, Celje. Pisma bodo prišla v prave roke in bodo dragocen pripomoček vsem nam, ki oblikujemo radijski program. Če prav vsega ne bomo mogli popraviti, pa sem prepričana, da bomo večino predlogov vendarle skušali upoštevati. O vsebini kakšne- ga pisemca boste lahko brali tudi na radijski strani. Upam, da vam bo takšna oblika naše- ga sodelovanja všeč. Novi glasovi na Radiu Celje če ste naši redni poslušalci, ste verjetno že zasledili nov glas, ki vas pozdravlja v našem jutranjem programu. Gre za Matjaža Črešnovarja iz Griž, ki se nam je pridružil v napove- dovalskih vrstah januarja le- tos. Že od februarja dalje bo imel samostojne napovedoval- ske termine, česar smo še pose- bej veseli, saj nam je še pred nedavnim moških glasov manjkalo, zdaj pa tega ne mo- remo več trditi. Četrtkova ju- tra, pa kakšno ponedeljkovo, bodo Matjaževa. Vsi skupaj upamo, da bo to prijetna osve- žitev predvsem za vas poslušal- ce in poslušalke. Obeta pa se še kakšna napovedovalska okre- pitev, na račun »prestopov« iz konkurenčnih radijskih po- staj. Zakaj prihajajo k nam, ne sprašujemo. Če so dobri, jih skušaino le koristno uporabiti. Viktor ji na Radiu Celje Danes, ko je izšel Novi ted* nik, se na Radiu Celje prične oddaja, ki jo bo do srede mar- ca vodila Simona Brglez, v njej pa boste poslušalci glaso- vali za najpriljubljenejše ra- dijske in televizijske osebno- sti ter glasbenike. Vsak četr- tek, po deveti uri, bo sedem minutk namenjenih glasova- nju, Simona pa bo skrbela tudi za to, da se bo v oddaji vsak teden pojavil kakšen od zanimivih sogovornikov. V soboto po 12. uri vas vabimo, da poslušate posne- tek prvega dela dobrodelnega koncerta, ki je nastal na po- budo ansambla Ekart v Kultur- nem centru Laško. Izkupiček bo šel za obnovo Kulturnega centra po poplavi. Vabilu se je odzvalo veliko popularnih na- rodnozabavnih ansamblov, zato bo posnetek koncerta za- gotovo dobro legel v vaša uše- sa. V ponedeljek vas k posluša- nju še posebej vabimo ob 18.30, ko bo Simona Brglez v studiu gostila znanega sloven- ska vedeževalca Dannya. Ta bo povedal, kaj čaka slo- venske pevce in pevke v letu, ki je pred nami, odprti bodo tudi telefoni, zato vabljeni k sodelovanju! Poleg omenjenih oddaj bo v našem sporedu tudi ta teden še marsikaj zanimivega. Na primer oddaja prihodnji četr- tek po deseti uri, ki jo bo vodil Primož Škerl. Z gosti iz UNZ Celje se bo pogovarjal o akciji zaplembe vozil vozni- kom prekrškarjem. Seveda v našem programu prihodnje dni ne bo manjkalo dobre glasbe, zato nas poslušajte čimveč in čim dlje! Pa pišite kaj! INATAŠA GERKEŠ LEDNIK :...Mo:GREGQRJKMIČ SKRITA KAMERA • Zgodilo se je! TV Slovenija je prvič v svoji 40-letni zgodo- vini v svojem študiju gostila geja in lezbijko. Oziroma, če hočemo biti natančnejši, pr- vič je gostila spolno drugače usmerjene ljudi, ki so prizna- li, da to so in o tem tudi javno spregovorili. Polnočni klub je vodil Franjo Mavric in na svoja mačistična stališča dobi- val odgovore, ki so mu jemali sapo. Prav mu je, je po oddaji povedal voditelj ene najbolj gledanih razvedrilnih oddaj na TVS, ki razmišlja, da poslej svoje skrbno skrivane istos- polne usmerjenosti ne bo več tajil. • Sicer pa se pred gledalci ne da nič skriti. Recimo flirtanje fatalne dame slovenske televi- zije Miše Molk, ki pri zape- ljevanju na malih zaslonih ni- ma prave tekmice. Da to poč- ne že dve desetletji, se tudi ne Janez Čuček da prikriti. Je pa popularna zapeljivka nedavno izjavila, da njen vrhunec kariere še vedno ni napočil. Zlobni jezi- ki natolcujejo, da se bo to zgodilo takrat, ko bo Janezu. Čučku prevzela vodenje od- daje za upokojence. • Slovenska vlada je uslišala moledovanja generalnega di- rektorja RTV-ja Janeza Čade- ža in za 170 tolarjev zvišala RTV naročnino. »S tem nas je država sicer rešila smrti, a obsodila na životarjenje,« je zadevo komentiral nekoč naj- bolj znani dopisnik z Gorenj- ske. Z drugimi besedami to pomeni, da bomo gledalci še naprej obsojeni na takšen »na- cionalni« program, kot smo ga imeli do zdaj. • Seveda pa se lahko stvari na TVS tudi korenito spremeni- jo, ko bo krmilo prevzel drug človek. Svet RTV Slovenija je namreč razpisal natečaj za di- rektorja televizijskih progra- mov. • 'Poznavalci vedo povedati, da se bo glavna bitka vodila med dvema kandidatoma in sicer dosedanjim direktorjem Janezom Lombergarjem, ki bo ponovno kandidiral, ter Ladom Ambrožičem, ki bi se rad na direktorski položaj povzpel po tem, ko mu je Lado Ambrožič vladavina nad informativnim programom postala pretesna. Oba kandidata na vseh koncih in krajih zdaj iščeta podporo. Ambrožič je poskusil tudi pri predsedniku države, s katerim je opravil prijazen intervju. Po oddaji pa odgovorni ured- nik od predsednika ni bil dele- žen ravno pohval. Nasprotno. Jezno mu je menda očital ne- kaj netočnosti, ki so jih pri poročanju zagreših njegovi novinarji. • Za izvolitev novega televi- zijskega direktorja bo po- memben vsak glas članov sve- ta RTV, je ugotovila njegova članica, sicer prodorna televi- zijska novinarka Ros vita Pe- sek. Da bi se izognila tistemu, kar bodo počeli kandidati, da bi si pridobili čim več naklo- njenosti, in čemur se z izbra- nimi besedami pra\»i lobira- nje, je odšla na študijski do- pust. • Študijski dopust bi najbrž zelo koristil tudi POP TV-jev- ski Nataši Pire, da bi izpopol- nila svoje pravniško znanje. Na sodišču je namreč izgubila Matjaž Tanko tožbo proti obrekljivemu ča- sopisu, ki je o njej, da bi se bolje prodajal, trosil žaljive laži. Sodišče je modro ugoto- vilo, da je takšno pisanje pač v naravi rumenega tiska, javne osebnosti pa morajo to spreje- ti. Natašo zdaj tolaži njen ko- lega Matjaž Tanko, ki sicer stoično prenaša »zajebanci- jo«, ki si jo na njegov račun privoščijo v TV Popru. Št. 3.-21.januor 1999i Ogroženi čarovnici Sally (Sandra Bullock) in Gillian Ovvens (Nicole Kid- man) sta se od nekdaj zave- dali, da sta drugačni. Po smrti staršev sta ju vzgajali teti in odraščali sta ob vse prej kot tipičnem ognjišču, kjer je veljalo geslo: pravil naj se držijo drugi ljudje. V filmu Čarovnije za vsak dan skušata teti Jet (Diane Wiest) in Frances (Stockard Channing) dekletoma poka- zati, kakšno moč jima prinaša magija v praksi. Vendar invo- kacija terja svoj davek (neka- teri mu rečejo kar preklets- tvo), saj čaka može, v katere se zaljubijo Owensove žen- ske, zgodnja smrt... Medtem )(o opazuje svoji teti, kako tketa uroke za osamljene in ljubezni željne ljudi, Sally sčasoma spozna, kar je že od nekdaj vedela globoko v sebi: da namreč nikoli ne bo našla svoje duše dvojčice. Oddaljiti se skuša od svojih dveh učite- ljic, odreče se svojim sposob- nostim in si prizadeva zaživeti normalno življenje brez ča- rovnij. Ognjevitejša Gillian, nepremišljena, nemirna in navdušena nad dejstvom, da si moške s pomočjo magije lah- ko ovija okrog prstov, sprejme svoje sposobnosti z odprtimi rokami in se odloči za viharno življenje. Za seboj pa pušča sled, posejano z zlomljenimi srci. Ko Gillian spozna zlob- nega popotnika Jimmyja (Go- ran Višnjid), nehote zaneti verižno reakcijo eksplozivnih dogodkov, ki pripeljejo poli- cista Garyja Halleta (Aidan Quinn) na družinsko verando in v Sallyjino srce. Hkrati sproži vrsto nadnaravnih sil, ki ogrozijo življenja Ovvenso- vih žensk. Sandra Bullock (Sally) si je položaj ene današnjih največ- jih zvezd po uspehu v Hitrosti utrdila z vlogo v romantični komediji Ko si spal, za katero je bila nominirana za zlati globus. Igrala je še glavne vlo- ge v Mreži, Času za ubijanje ter In Love and War. Med nje- nimi prihodnjimi projekti ve- lja omeniti risanko The Prince of Egypt, kjer je posodila glas liku Miriam, ob Benu Afflec- ku pa bo nastopila v komediji Forces of Nature. Nicole Kidman (Gillian) je ameriško občinstvo nase pr- vič opozorila s trilerjem Phil- lipa Noycea Nevarno morje. Potem je posnela Dneve gr- menja, ^illy Bathgate, Odda- ljena obzorja. Moje življenje, Batman za vse čase ter Portret dame Jane Campion. Vloga v črni komediji Gusa Van San- ta Ženska za umret ji je pri- nesla zlati globus za najbolj- šo igralko, pa tudi priznanje filmskih kritikov, nagrado televizijskih kritikov, nagra- do krogai londonskih film- skih kritikov ter nagrado na seattleškem filmskem festi- valu. N.-M. SEDLAR Ko pride Joe Biacic Gre za zgodbo o medij- skem mogotcu VVilliamu Parrishu (Anthony Hop- kins), v čigar uspešno in urejeno življenje naekrat vdre skrivnostni mladi mož po imenu Joe Black (Brad Pitt), ki se zaljubi v Parris- hevo lepo hči Susano (Clai- re Forlani). Posledice ljube- zenske romance so usodne za Susan, Parrisha in nje- govo družino, kajti Joe Black je utelešena Smrt, Ideja za ta film je v režiser- ju in producentu Martinu Brest (Vonj po ženski, Policaj z Beverly Hillsa) zo- rela več kot dve desetletji, navdihnil pa ga je lik iz dramske igre iz dvajsetih let, ki je leta 1934 doživela pri- redbo na velikem platnu v Smrt si vzame počitnice. »Odkar sem pred dvajsetimi leti videl izvirni film, me je preganjal in vznemirjal. V njem si lahko zaslutil odlič- no zgodbo, ki pa jo je bilo treba šele odkriti. Film smo začeli ustvarjati od samega začetka, saj sem hotel razi- skati tisti del, ki je vzburil moje zanimanje.« Končno je scenarij, kakršnega si je za- mislil Bres, začenjal dobivati obliko: nastala je zgodba, ki se splete okoli premožnega, mogočnega in spoštovanega poslovneža in njegove druži- ne. Nosilno dogajanje je ju- nakova slutnja preteče smrti in osupljiv, spiritualni pojav, ki vstopi v njegovo hišo, da bi ga odpeljal stran. Kljub temu se scenarij ne poglablja v temne plati zgodbe, v smrt, temveč odkriva njeno nas- protje, življenje. Glavni igralec Brad Pitt (Joe Black) je eden najbolj priznanih igralcev svoje ge- neracije, ki se je uveljavil v filmih kot so Jesenska pripo- ved. Sedem in 12 opic. Eden zadnjih filmov je Sedem let v Tibetu Jeana Jacyuesa An- nauda, ki temelji na resnični zgodbi o življenju Heinricha Harrerja. Pitt je zbudil po- zornost tudi v vlogi zapelji- vega štoparja v kotraverznem filmu Ridleyja Scotta Thel- ma in Louise. Nadaljeval je z vlogo psihopatskega množič- nega morilca v filmu Kalifor- nija, karizmatičnega Paula Macleana v filmu- Roberta Redforda Relfe poje mi ter krvoželjnega Louisa v filmu Neila Jordana Intervju z vampirjem. Za vlogo Trista- na v Jesenski pripovedi je bil nominiran za zlati globus. Vloga Terryja Gilliama v fil- mu 12 opic mu je prinesla nominacijo za oskarja in zla- ti globus, ki ga je tudi prejel. Anthony Hopkins (Wil- liam Parrish) pa je prejel os- karja za glavno vlogo v filmu Ko jagenjčki obmolknejo in bil v isti kategoriji nomini- ran tudi za glavni vlogi v filmih Ostanki dneva in De- žela senc. . .... N.-M. SEDLAR Gremo v kino! v filmih Rocky je zaslovel Sylvester Stallone, se glasi pravilni ■ odgovor na nagradno vprašanje prejšnjega tedna. \ Nagrajenci z vstopnico za kino predstavo Celjskih kinemato-1 grafov so: Dejan Beržan, Trubarjeva 30, 3000 Celje, Nataša] Repas, Zadobrova 2a, 3211 Škofja vas in Gregor Šorn, Lahovna; Ib, 3000 Celje. i Tokrat vas sprašujemo: kje se je rodila in začela z igralsko; kariero Nicole Kidman, ena od igralk v Čarovnijah za vsak; dan? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje,; do ponedeljka, 25. januarja. KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: 21. ter od 23. do 27. 1. ob 17 in 20.15 in 22. ob 17. uri romantična melodrama Ko pride Joe Black, 22. ob 21. uri jugoslovanski film Rane. Mali Union: 21. ter od 23. do 27. l.^b 19. in 21. uri ter 22. ob 19. in 21.15 akcijski triler Kačje oči. Metropol: 2L ter od 23. do 27. L ob 16.30 Mravljinec Z, ob 18.30 in 20.30 komična diama Čarovnije za vsak dan. 22. 1. ob 16.30 Mravljinec, ob 18.30 čarovnije za vsak dan in ob 20.30 Ko pride Joe Black. 23. 1. ob 10. uri Mravljinec, ob 22.30 Čarovnije za vsak dan. Žalec: 22. ob 20. uri, 23. ob 20. uri in 24. 1. ob 20. uri Blues za Saro, 23. ob 18. uri in 24. 1. ob 16. in 18. uri risani film Mulan. St. 3.-21. januar 1999 ffl I ZA AVTOMOBIUŠTŽ V znamenju študij in prototipov Na prvem letošnjem avtomobilskem salonu v Detroitu so bili neameriški proizvajalci v ospredju Najpomembnejši avtomo- bilski saloni na svetu so razmeroma ustrezno razpo- rejeni tez vse leto. Tako je tudi prav, saj eni uvajajo zimo, drugi pomlad, tretji poletje ipd. Mednarodni av- tomobilski salon v Detroitu ali kar Detroitski avtomobil- ski salon je nedvomno eden tistih, ki je koledarsko po- stavljen najbolj neugodno. Začne se namreč točno 2. januarja. Ker je bilo tako tudi letos, niti ni bilo čudno, da so še dva dni po tistem, ko je bil salon že odprt za novinarsko javnost, vneto žagali, tolkli in nasploh pripravljah salon. Ampak tako je bilo in tudi na oni strani velike luže niso po- polni... Avtomobilski salon v De- troitu, mestnem megapohsu, kjer imajo sedeže vse tri veli- ke ameriške avtomobilske korporacije (General Motors, Ford in Chrysler), je seveda najprej predstava za ameriške kupce, za ameriške tovarne in ameriški avtomobilski okus. Ta pa je pomemben, kajti lani so tovarne Američanom pro- dale več kot petnajst milijo- nov novih avtomobilov. To je številka, ki je seveda ni mogo- če zanemariti. In čeprav je to torej predvsem ameriški sa- lon, pa na njem neameriške avtomobilske tovarne niso v senci aU morda zapostavlje- ne. Ravno obratno, pri čemer so razlogi znani: lani so deni- mo nemške avtomobilske to- varne prav v ZDA prodale do- brih 500 tisoč avtomobilov, kar je bilo bistveno več kot leto nazaj, japonske avtomo- bilske tovarne pa so tam čez tako ali tako velikokrat kar domače. Zato začnimo z ne- katerimi »japonskimi« in »južnokorejskimi« ter »evrop- skimi« novostmi, kajti to so avtomobili, ki utegnejo zape- ljati tudi na evropske ceste. Ampak za vse je veljalo - de- troitske salonske luči so v naj- Mazda MPV večji meri izkoristili za pred- stavitev študij, se pravi avto- mobilov, ki jih morajo v trgo- vine šele pripeljati. Južnokorejski Hyundai je tudi v ZDA lani preživljal slabe čase, kar seveda ni pre- senetljivo. Zato je še s toliko večjim upanjem in pompom predstavil santa fe, avtomo- bil, ki ga uvrščamo med vozi- la za rekreacijo in prosti čas SUV (šport utility vehicle). Santa fe je nedvomno prijet- no oblikovano vozilo, ki si- cer bolj zadovoljuje ameriš- ki, a se mu ne bo mogel upreti niti evropski avtomo- bilski okus. Po napovedih naj bi santa fe na trg, najprej seveda na ameriškega, pripe- ljal spomladi leta 2000. Za sedaj oziroma v prihodnje bo santa fe poganjal šestvaljni bencinski motor V oblike in z gibno prostornino 2,7 litra. Kot je bilo rečeno, naj bi avto stal več kot 20 in manj kot 25 tisoč dolarjev, kar naj bi mu zagotavljalo ustrezen tržni uspeh. To pa bo tako kmalu znano. Število novosti, ki so jih v Detroit pripeljale japonske ameriške avtomobilske to- varne, je bilo seveda veliko večje, kajti tudi japonske to- varne tam čez prodajo veliko več avtomobilov kot južno- korejske. Vsekakor je bila ena najbolj odmevnih in tudi za staro celino zanimivih novosti mazda MPV (multi purpose vehicle). To je eno- prostorski avtomobil, ki je povzel staro ime (kajti tak- šen MPV pri Mazdi že ima- jo), oblikovali pa so ga v centru Mazde, torej v japon- ski Hirošimi. Posebnost so dvojna drsna vrata (na vsaki strani vozila), pa največ se- dem ali celo osem sedežev (i so postavljeni v treh vrstah] motor naj bi bil za sedaj V6 170 KM. Njegova prodaja na bi stekla že konec tega leta zanimivo pa je, da doslej ši ni bilo nič rečenega o more bitni prodaji v Evropi. No skoraj ni verjeti, da noveg, MPV sem čez ne bi bilo... Toyota je še vedno tretj, največja avtomobilska tovai na na obli (takoj za GM^i Fordom, pa pred noVlBi^l^i cernom Daimler-Chrysler), ZDA pa je pokazala echo. Ti je štiri oziroma trivratna Ij muzina, avtomobil, s katerin bodo nadomestih tercela. Se veda je to nekakšen vstopu model Toyote na amerišken trgu, pri čemer to dokazuji tudi 1,5-litrski motor z močji 108 KM. Zanimivo. Evropska produkcija novo sti oziroma avtomobilov, k naj bi jih ponudili na obe! straneh ocena, je bila prijel no velika. Vsekakor je vsa malo izstopal končen Thunderbird Hyundai santa fe Št.3.-21.ianuar199^ ZA AVTOMOBILISTE_| [fl Mercury MY i Daimler-Chrysler, ki je po novem delno tudi ameriški. Pod salonske luči so med drugim pripeljali čudovit ku- pe z oznako vision SLR, av- to, ki je kombinacija seda- njosti (prednjega dela vozila mclaren-mercedes iz formu- le 1) in preteklosti (po mer- cedesih SL in SLR iz petdese- tih let). Vision je seveda dvo- sedežni kupe z naprej in navzgor odpiraj očimi se vra- ti, razpotegnjeno podobo in razmeroma visoko ceno. Če bodo avto začeli izdelovati (to naj bi bilo leta 2002), bo stal najmanj 250 tisoč dolar-' jev ali nekaj podobnega. Znan je tudi pogonski agre- gat: V8 s 557 KM! Na leto naj W naredili le nekako 200 av- tomobilov in kljub ceni je fealiio domnevati, da kupcev ne bo manjkalo. Ri Volksvvagnu, tovar- ni, ki je lani Američanom prodala polovico vseh tam prodanih nemških avtomobi- lov (torej nekako 250 tisoč), so bili seveda zadovoljni, da so jim ameriški avtomobilski novinarji za novega hrošča dodelili naslov ameriški avto leta 1999. Še bolj jim je po volji dejstvo, da gredo - kot že zapisano - volkswagni tem ze- lo dobro v promet, še posebej novi hrošč. Ta je bil prav na detroitskem salonu na ogled v novi varianti z oznako RSi. To je hrošč z dirkalnimi ambici- jami, zato pa ustrezno oprem- ljen s širšimi blatniki, veli- kim spojlerjem na zadku, s kar 18-palčnimi platišči ozi- roma kolesi in V6 motorjem. Tudi sam vrh VW ni hotel ali mogel povedati, kdaj se bo SRi pojavil na trgu. A če bodo upoštevah reakcije občinstva, potem ne bodo prav dolgo odlašali. BMW, prav tako zelo uspe- šen v ZDA, je predstavil nam že kar malo znani X5, touring v terenski varianti, se pravi tudi s pogonom na vsa štiri kolesa. Glede na to, da avto nastaja v Spartanburgu, kjer ima BMW svojo tovarno, je jasno, da bo namenjen naj- prej in predvsem Američa- nom. Audi je detroitski salon iz- koristil za promocijo svojega slovitega kupeja TT in z njim naredil velik vtis. Kdaj naj bi malčka začeli prodajati tam čez, ni bilo jasno, a je jasno, da je bil TT Američanom zelo všeč. Ameriške avtomobilske to- varne so tokrat - ampak to je že kar običaj -postavile na ogled kar nekaj študijskih av- tomobilov, katerih prihod- nost pa je še precej nejasna. Vsekakor se zdi, da bo Cadil- lacov evoq, kupe in roadster v eni sami izvedbi, skoraj zagotovo pripeljal na cesto. Ta avtomobil je med drugim opremljen s kovinsko streho, ki se odpira in zapira podob- no kot- pri mercedesu SLK. Cadillac z evoqom računa tu- di na^evropski trg in misel, da se mu utegne tudi tukaj po- srečiti, je povsem realna. Si- cer pa naj bi ta dopadljivi avtomobil poganjal V8 mo- tor z močjo 405 KM in z 522 NM navora. Med omembe vredne pro- totipe je spadal tudi Buickov cielo (Buick je sestavni del General Motorsa). To je avto- mobil s štirimi vrati, ki se odpirajo nazaj in tudi naprej, pa s samosvojo konstrukcijo steklene strehe, zato govori- jo kar o kabrioletu. Pri Buic- ku ob tem še posebej poudar- jajo to, da nekatere funkcije ureja računalnik, temu pa je mogoče ukazovati kar z gla- som (tako računalnik na ukaz odpre vrata, naravna temperaturo v avtomobilu ipd.). Vsekakor avto, ki do- kazuje, kje in kako pri Buic- ku (in GM) vidijo ne tako oddaljeno avtomobilsko pri- hodnost. Pri Fordu, ki je letos dobil novo vrhovno vodstvo (Aleksa Trotmana je zame- njal Jac Naser), so pokazali vsaj pet študijskih vozil. Vsekakor je bil za Američa- ne najbolj vznemirljiv ka- briolet thunderbird, avto, ki so ga poznali v petdesetih in šestdesetih letih tega sto- letja in je bil s prodajo štiri milijone vozil tudi dokaj us- pešen. Sedaj so naredili no- vo izvedenko, ki pa je obh- kovana v retro slogu. Raču- najo, da bo thuderbird kup- cem na voljo leta 2001, pri tem pa naj bi ga poganjal bencinski osemvaljnik z gib- no prostornino 3,9 litra ter z 252 KM. Mercury, avtomobilska znamka znotraj Forda, je ob drugem navduševala prav ta- ko s študijskim izdelkom s preprostim imenom my. Predstavljal ga je J. Mays, torej tisti človek, ki je pred leti, ko je bil še pri Volks- vvagnu, narisal novega hroš- ča. Morda zato my kar do- volj očitno spominja na hrošča, kar ob istem oče- tovstvu pač ne more biti tako nenavadno. Chrysler, najmanjši med tremi velikimi ameriškimi avtomobilskimi tovarnami (od lani združen z Daimler Benzom v koncern Daimler- Chrysler), tudi ni držal kri- žem rok. Zdi se, da se obli- ka njihovih avtomobilov še najbolj približuje evrop- skemu okusu (denimo 300M, pa stratus ipd.), pri čemer to ni mogoče reči za svojevrstno oblikovani PT cruiser. To je avto, ki s svo- jim zadkom stoodstotno spominja na londonske tak- sije. Avto, ki bo na trge pri- peljal prihodnje leto, bo poganjal 2,4-litrski štiri- valjnik (!). Za evropski trg in okus je bolj pomembno to, da so nekoliko obnovili neona. Ta je odslej na voljo samo v štirivratni varianti (prej so ponujali tudi dvo- vratnega kupeja), je nekoli- ko daljši in širši od pred- hodnika, s prenovljeno no- tranjostjo. Neon je bil nare- jen skoraj posebej za evrop- ski trg, vendar mu ni šlo preveč dobro. Serijsko je avto opremljen z ročnim petstopenjskim menjalni- kom, ponujajo tudi tristo- penjsko avtomatiko in prav takšna kombinacija potrju- je, da pri Chryslerju z neo- nom na evropskih trgih kljub vsemu še vedno zelo resno računajo. Sicer pa naj bi po novem pomagal part- ner Daimler Benz in morda bo vse drugače... Cadillac evoq Buick cielo V Ženevi tudi 911 GT3 Nemški Porsche še ni objavil lanskih poslovnih rezulta- tov, vendar bodo vsekakor ugodni. Bo pa ne tako oddaljeni salonu v Ženevi (v začetku marca) izkoristil tudi za predstavitev nove izvedenke porscheja 911. To je varianta z oznako GT3, kar pove kar precej. S tem modelom bodo namreč nadomestih porscheja 911 RS, kar pomeni, da so med drugim spremenili motor (povečali gibno prostornino s 3,4 na 3,6 litra), povečali zmogljivost zavor in avto za 30 mihmetrov potisnih proti cesti. Največja moč motorja je 360 KM (370 Nm navora), pospešek do 100 km/h pa 4,8 sekunde. Cena tega avtomobila za sedaj še ni znana. Št. 3.'21. ianuar 1999 46 ZA AVTOMOBILISTE Leto 1998: zelo uspešno v letu, ki je za nami, je večina prodajalcev avtomo- bilov pričakovala slabše re- zultate, kot jih je dosegla. Ampak to je tako ali tako značilnost avtomobilske Evrope, ki so ji na začetku lanskega leta prerokovali bistveno slabše oziroma skromnejše rezultate. Leto 1998 je bilo za prodajo avtomobilov na slovenskem trgu zelo ugodno, kajti vsi skupaj so prodali 67.774 oseb- nih avtomobilov ali za 8,5 od- stotka več kot leto prej. Ra- zumljivo in pričakovano je bi- lo, da je najbolje prodajal Re- nault. Tako si je lani pridobil 19,9-odstotni tržni delež in prodal 13.510 avtomobilov, kar pa je bilo za 4,6 odstotka več kot predlani. Za njim se je uvrstil Volksvvagen s skupno prodajo 8583 osebnih avto- mobilov, pri čemer si je prido- bil 12,6 odstotka slovenskega trga, prodaja pa je bila večja za 19,5 odstotka. Veliki zmagovalec na slo- venskem trgu je vsekakor juž- nokorejski Daevvoo s prodajo 5854 avtomobilov, kar je bilo za 52,9 odstotka več kot leta 1997. Med tistimi, ki jim je lani šlo slabše kot leto prej, so biU Fiat (5136 avtomobilov, za 12,3 odstotka manj), pa Škoda (4019 vozil ali za dobrih 31 odstotkov manj), Ford, ki je prodal 2241 avtomobilov (za 36,9 odstotka manj) ipd. Med japonskimi avtomobilskimi tovarnami je bila najuspešnej- ša Honda. Prodala je 1104 av- tomobile, kar je bilo za 12,4 odstotka manj kot pred tem, njen tržni delež pa je bil 1,6 odstotka. Zanimiv je denimo Audi, še posebej, ker se pojav- lja večinoma v srednjem raz- redu, kjer so cene vendarle nekaj višje. Skupaj se mu je lani posrečilo prodati 1741 av- tomobilov. Številka je bila 10,1 odstotka višja kot leto prej, pri čemer jo je mogoče povsem ustrezno primerjati z BMW in tudi Mercedes Benzom. BMW je pri nas za svoje avtomobile lani našel 845 kupcev oziroma za 36 odstotkov več, medtem ko je Mercedes Benz prodal 766 avtomobilov ali za 40,9 odstotka več. Po pričakovanju je lovoriko najuspešnejšega avtomobila lani osvojil renault clio (6081 avtomobilov), na drugem mestu mu je sledil renauh megane (4402), na tretjem pa VW polo (3446). V najnižjem razredu je bilo prodanih 2017 avtomobilov ali 2,9 odstotka vseh, v malenkost višjem (kjer domuje renault cUo) 23.689 ah 34,9 odstotka, v niž- jem srednjem 26.558 ah 39,3 odstotka, v srednjem 11.193 ah 15,5 odstotka, višjem 1278 ali 1,8 odstotka ipd. Ob tem so lani prodali še 623 tako ime- novanih enoprostorskih avto- mobilov (najuspešnejši je bil VW sharan), ter 1690 teren- skih vozil (kjer je bil najuspe- šnejši suzuki vitara). borza cen Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 40$ avtomobilov. Prodanih je bilo 12 vozil. Organizatorji so izdali tudi 35 kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1500 obiskovalcev. Daimler Benzovi lanski rekordi Vsaj dve nemški avtomo- bilski tovarni trdita, da je bilo leto 1998 zanje najuspe- šnejše v vsej njuni dosedanji zgodovini. Pri BMW in Mer- cedes oziroma Daimler- Chryslerju še nimajo do- končnih podatkov o lan- skem poslu, vendar v obeh tovarnah pravijo, da je bilo vsekakor izjemno. Daimler-Chrysler oziroma Daimler Benz, kot se je to- varna do lanske jeseni urad- no imenovala, je že postregel z nekaterimi osnovnimi šte- vilkami. Tako so lani naredili kar 905 tisoč avtomobilov, kar je absolutni rekord. To je bilo za celih 27 odstotkov več kot leto prej, pri čemer je pač treba vedeti, da mercedesi vse doslej (in kljub mercede- su A) niso bili prav pretirano poceni. Vsekakor je pomem- bno tudi to, da so imeli lani za 37 milijard dolarjev (ne mark!) prometa in da je bila ta številka prvič presežena. Zahodna Evropa oziroma stara celina seveda ostaja še naprej najpomembnejši trg zanje, saj je bila prodaja na tem območju lani večja za 37 odstotkov. Dobro so proda- jali tudi na Japonskem, kjer je bil posel z avtomobili lani za 11 odstotkov skromnejši kot leto prej, Mercedes Benz pa je vendarle prodal za tri odstotke več. V letošnjem le- tu, ki bo prvo polno poslov- no leto novega koncema. Daimler-Chrysler, naj bi pro- dali 950 tisoč mercedesov, pri čemer so še posebej po- nosni na dobro prodajo mer- cedesa M v ZDA. Mercedes razreda M Št. 3.-21. januar 19991 v MODNEM VRTINCU I - Modna harmonija nasprotij Trendovska druženja za novo tisočletje - koža, usnje&Co. Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Če bi Modo prosih, naj na- l,jše svoj življenjepis, bi bila Q zagotovo knjiga, ki bi po j,elikosti in debelosti preko- sila vse Guinnesove rekor- de. 0 : -:m- Začela pa bi svojo pripoved (seveda, če bi preskočila prvo ju najbolj mini oblačilo - figov list), nekako takole: »Čisto na začetku, v dobi paleolitika, sem bila živalska koža, vrže- na preko ene ali druge ra- me...« Brez dvoma je bila narava tista, ki je človeku nudila prvo oblačilo - drugo kožo v obliki osnjenih kož. Šele mnogo ka- sneje so mu Sledile vlaknine. Pa vendarle so še danes med najbolj cenjenimi oblačila iz naravnih materialov, vključno z usnjem. Tehnološke obdelave iz sezone v sezono spreminja- jo njegov videz, ki letos do- minira kot svetleča napa, najpogosteje v črni barvi. Sledi ji kvalitetni velur oziro- ma nabuk z dodatno obde- lavo, ki zagotavlja odbijanje vode in maščob. Oblačila iz takšnega usnja so odporna na dež in razne nerodnosti, ki povzročajo madeže, zato so nadvse priljubljena med mladimi, ki imajo najbolj di- namičen način življenja in zato potrebujejo trpežno, le- žerno modo. Vzporedno s pravim vstopa na modno sceno tako imeno- vano bio ali eko usnje, ki ga dobijo z rastlinskim načinom strojenja, na pogled in otip pa se skoraj ne razlikuje od pr- vinskega. Nasprotja se privlačijo Daleč so časi, ko je imelo usnje zaradi oblačil gestapov- cev in pripadnikov raznih taj- nih policij ter vojaških služb, slabšalni predznak. Tudi nora šestdeseta, ko je usnje doži- velo pravi modni boom zara- di motociklistične kulture »vetra v laseh« in simbola uporniške generacije, so mi- mo. Danes predstavlja usnje - način življenja. Še več. Življe- nje se trudi narediti bolj indi- vidualno, igrivo, privlačno. V modi je igra različnih površin, debelin in struktur. Oblačila v kombinaciji usnja in volnene- ga pletiva ali krzna spadajo tako v moški, kot ženski gar- derobi že med oblačilno kla- siko. Le da je ta klasika letos nadgrajena še z transparent- no čipko, svilo, bleščečim lu- rexom, kovinsko mrežo... Pa poglejmo, kako ta novo- modna nasprotja, ki delujejo skupaj nadvse simpatično, delujejo »v praksi«. Ko odpove količina, vskoči domišljija... Da ste se lotili hudo zahtev- ne naloge, če nameravate va- šo šiviljo zaposliti s šivanjem usnjenega kostima, popol- danske ali celo večerne oziro- ma maturantske obleke, naj vam bo jasno kar na začetku. Kože se res pri nas res že lahko kupijo marsikje, ven- dar težko je izbrati popolno- ma iste barvne odtenke, de- belino... Kaj torej storiti, ko je materiala premalo? Vključiti domišljijo in najnovejše mod- ne trende, seveda! Najbolj enostavno je usnje- ni osnovi prišiti tekstilni ali krznen dodatek v obliki roka- vov, asimetričnih všitkov, se- delca pri bluzi... Tudi usnjen brezrokavnik, ki ste se ga že naveličali, lah- ko spremenite v mladostno jakno, če mu napletete debele volnene rokave in morda še pleten nadovratnik. Usnje s tekstilom, usnje z volno, usnje s krznom - lahko tudi kot ideja za prenovo starega oblačila. moda v laseh Drugačnost Jesensko zimski čas je pravi čas za modno dogaja- nje, kar je ponovno dokaza- la frizerska revija »Hair Fas- hion«, ki je v Slovenijo pri- peljala del prvega teama Vi- dal Sassoona, ki je v vrhu svetovnega frizerstva. Pod vodstvom Marka Ha- yesa, ki je umetniški direktor te znamenite hiše za Britani- jo, so Sassoonovci v nabiti dvorani slovenskim in avstrij- skim frizerjem na strokov- nem seminarju prikazali nove tehnike striženja in barvanja. Linije striženja, ki jih Vidal Sassoon uporablja že nekako -pd leta 1970, temeljijo na trdih grafičnih videzih, ki pa kljub temu v tej novi kolekciji do- voljujejo mehkejše kombina- cije. Kot vse ostale frizerske hiše, ki diktirajo svetovno modo pričesk, je bila tudi pri Sassoonu navdih moda 80. let, vendar na svojstven na- čin. Vse dolžine las temeljijo na bobu ali krajših linijah, pri- sotno je celo čisto pobrito podstriženje, na katero pada- jo trdi grafični rezi in kot de- tajl še čisto nepovezan vrhnji del las, ki je prostoročno stri- ,žen. Vsekakor pa brez viso- kega ponyja, ki je največkrat v zaokroženi liniji, ne gre. Barvne tehnike so podpora striženju. Prevladujejo blo- kadne in celo linearne tehni- ke barvanja, ki so posebnost letošnje mode Vidal Sassoon. Perfekcionizem, strokov- nost in drugačnost je dvignila na noge vse, ki smo doživljali predstavitev Vidal Sassoona v Sloveniji. KRISTIJAN PETEK Krilo? Tunika? Oboje v enem! Dinamični ameriški obli- kovalski duo z imenom Bless prodira v svet mode z nenavadnim pristopom do kreiranja oblačil. Ustvarja namreč dvonamenske izdel- ke po ceni 700 US$. Cunjico lahko nosite kot hlače, ki se po potrebi zložijo v torbo, ali denimo ramenske blazinice, ki se obrnejo v - klobuk. Kar duhovita in priročna zna biti letošnja moda, ni kaj. Pa ne le po skromni, tudi po pregrešno zasoljeni.ceni lah- ko nabavite oblačilo svojih sanj. Nekatere eminentno zveneče kreacije bi lahko imenovali kar: »Nosite me, kakor vam drago - dopoldne na pasu, popoldne pod vra- tom.« Je tovrstnim večna- menskim idejam še kaj doda- ti? Morda le - če imate, če vas mika in če si upate... Dvonamenska oblačila? Zakaj pa ne - dopoldne kot krilo, popoldne kot tunika... Nagradno vprašanje KAJ POMENI IZRAZ »CUL DE PARIŠ«? a) pariški zadek - opora iz žic, ki je v 19. stoletju služila kot osnova, na kateri se je drapiralo krinolinasto krilo; b) modni časopis, ki je izšel v Prizu, namenjen le aristokrat- ski meščanski smetani. Št. 3.-21. januar 1999 48 KRONIKA S CEUSKEGA Martina Plesnik Vili Paznik Branko Pucelj Jože Robida Viagra nastaja v Celju losenlerg^Lopati, Štormah pa klvstfijceiti-St^^^ Jože padel z vlaka, modra tabletka na tržnici, Štefanovi kozarci in pianistka s pisemcem prijazne vsebi- ne se je za novoletne želje zahvalil celjski župan Bojan Šrot, ki sobotne večere pogo- sto preživi na košarkarskih tekmah. V prihodnje jih bo še več, kajti brat Boško je postal predsednik organizacijskega odbora evropskega prvenstva za kadete, ki bo poleti v Celju, Laškem in na Polzeli. Najbolj zanimiva družba se je minuli teden zbrala na Lopa- ti pri Celju. Na otvoritvi novega bencinskega servisa je bila med najbolj opaznimi konce- sionarka za gostinski lokal ob avtocestnem počivališču Mar- tina Plesnik. V Logarski dolini so že njeni starši imeli hotel in dogovorjena posojila za grad- njo turističnega centra, ko je načrte prekrižala II.svetovna vojna. Plesnikova si je prvo službo poiskala v zunanji trgo- vini ljubljanske Astre, nato pa je odšla v tujino in uspela v kozmetičnih poslih z Rusijo. Ker že skoraj 30 let živi v Miinchnu, se med vračanjem v domovino vedno ustavi v Ro- senbergu in zato bo lokal na Lopati močno spominjal na ob- jekt v Avstriji. S podjetjem Javi- co Group se ukvarja z gostin- sko, hotelsko, avtomobilsko in trgovinsko dejavnostjo, mož Horst Koulen ima zastopstva za avtomobile BMW na Češ- kem, na Kitajskem in indokitaj- skem polotoku, bavarski gigant pa jim je pred tremi leti celo podelil priznanje za najbolj or- ganizirano podjetje, čeprav se je Plesnikova vozila v porscheju. Za koncesijo za gostinski objekt na Lopati si je zelo prizadeval tudi šempetrski gostinec Zvone Štorman, ki se je po neuspehu obrnil k Avstrijcem in se za dve pri- vlačni lokaciji pogajal s sose- di. Pri Štormanovih žena Mi- lica skrbi za administracijo, starejša hči Elizabeta je pri vrstnikih še kot maturantka vzbujala zavist s športnim av- tomobilom, mlajša Anamari- ja pa rada zaigra na flavto. Gostinec je tudi Jože Krajnc (v Šmartnem ob Paki) in še bolj menadžer. Po najstniških letih je nekaj časa živel na Karibih, ob Niagari in v Londo- nu, dvajset let je bil poklicni glasbenik RTV Zagreb (obvla- da saksofon, flavto, klarinet in več vrst tolkal), v Gradcu pa je končal jazz akademijo. In ko je zapustil glasbene odre, se je odločil za menadžerstvo. Jože Krajnc je zelo pogosta kombinacija imena in priimka. Tisti Jože Krajnc, ki je razpet med Šmartnim, Velenjem in Ljubljano, je scenarist nek- danje razvedrilne TV oddaje Nedeljskih 60, novinar in po- lovica dueta Strašna Jožeta. Drugi del je predstojnik oddel- ka otroške kirurgije celjske bolnišnice in po novem tudi šef vseh kirurgov dr.Jože Ro- bida. Že po naravi je vesel možakar, prejšnji teden pa je bil še bolj prešerne volje. Zara- di rojstnega dne. Kot osnovno- šolec je tudi ministriral, dekle- tom pa je pisal pesmi in jih ob harmoniki tudi zapel. Prvega dne s Pedagoške gimnazije v Celju (klop je delil z ministrom Slavkom Gabrom in režiser- jem Vinkom Moederndor- ferjem) se spominja po padcu z vlaka, zaradi pretirane žgeč- kljivosti pa so ga dekleta red- no zavijala v zaveso in dražila. Želel se je vpisati na igralsko akademijo, a se v Ljubljani ni preveč dobro znašel. Za boljšo orientacijo je prijatelja pospre- mil do medicinske fakultete in se isti trenutek odločil, da bo zdravnik. Na gledališče so ga vezali le še številni abonmaji in družba v Šmartnem ob Pa- ki, kjer zdaj stanuje z ženo Juano (njen oče ga je nekoč poprosil, naj popazi nanjo in Jože ga je razumel čisto dobe- sedno), profesorico slovenšči- ne na 1.Gimnaziji Celje, ter hčerko Katjo in sinom Nej- cem. Od prejšnjega tedna je tudi pri nas dovoljena prodaja ču- dežne modre tabletke. Z viagro (ne učinkom, marveč sestavo) se že lep čas ukvarja najbolj znani celjski inovator Vili Poz- nik, ki želi izdelati slovensko inačico »čudežnega zdravila«. Tabletko je zaman iskal po Ameriki in Evropi, nakar jo je lansko poletje že v prvem po- skusu za pet tisočakov kupil na velenjski tržnici. Z razvojem iz- delkov za zdravje in boljše živ- ljenje se ukvarja dvajset let, pred tem pa se je s plastiko, turističnimi spominki in cel namakalnimi programi. Slovenska značilnost pa je i več kot sto let steklenica štefai a z eno pomanjkljivostjo. ^ imela prilegaj očih se kozarce Pred nekaj meseci je končn nastala celotna kolekcija štefe novih kozarcev, ki so jih ročni izdelali v Steklarski šoli v Rogaš ki Slatini. Direktor je Branki Pucelj (že pred leti je k sodeife vanju privabil vodilnega slove; skega oblikovalca Oskarja Kc goja, ki ima svoja dela razstav Ijena celo v muzeju moderni umetnosti v New Yorku), usp( šni pa sta tudi obe hčerki: Špel je predstavnica za stike z ja\ nostjo v banki Creditanstal Mojca pa vrhunska pianistk Glasbeno akademijo je končal z odliko in je zato prvo zaposl tev dobila kot umetniška sode lavka-korepetitorka, v ljubljar skem hotelu Union pa je lahk kot prva zaigrala na 40.00 mark vreden planino yamaha. ŽEUKO ZULl Foto: GREGOR KATK Elizabeta, Zvone, Milica in Anamarija Štorman. »Strašni« Jože Krajnc Št. 3.-31. januar 1999