22. «Hew. PoŠtnina plafcana r jrotovini. CeBie, sobota 25. ft>bruarja 1928. Leto X. 9 toratif čettMtefc In Stane mesečno Din 7*— t* Inozemstvo Din 20*—. KMineif'a 6lavlika t Bin» &*Lan poStno-čekovnega ZavOila štev. 10.666. NOVA DOBA tired nKtvo !¦ «prwv ?i&tvo ¦ Cetj« Strossmayerjeya ullca I pritličje. Rokoplsov ne vrafarao. Qgaaal »• «airJtu. Trlefon Int. Stev. 65. Zimsgii konsorvativcev. V Celjn, 23. februarja, Ali so to more imenovati z-maga? Parturiunt mantes ct nascilur — dr. Korošec kot minister policije, kakor praviij-o Srbijanc/ii notranjemu imniiu stru, in iamiena dveifo demokratskili niinistfavi, kar znaiui asebni trdunuf %. Davidovica nad g. MaxLnkovieem. Mrugo jo vse oslalo pri stairoin. Srbi- jajici in konservativer, radikali in demokratje — sit venia verbo — so /cmagaili s poinočjo si oven »kill konsor- vaiivcev naid Hrvati in z njimi zvoza- nitni preeairkskimi Srbi ler na.pred'ni- mi Slovenci, ki so wuliteviali, da so iiaj država po končanih državno- pravjiiih bojiih loti nujiüh upratvnih in gaspod'arskih prohlemov. — Ki so /cahtevaii, da se odpravi baiksis in pod- kupovanje, ta strašna dedščina za tur- .šikim gasped stvaini.. Ki so zaMevalii, da se cmako razdele i>rava in dolž- mKsti y naišd; novi držaivi:, k'i je n.i ustvaril počasen polLticni ali gospo- darwki razvo) cel'ih iiLaradov in l>o- fcrajin., teanveč v na>glioJitiJvo laJiiko delamo: ali lako, da pobiramo drobtine z vladne iniae in nioramo' za to proti vsakemu postenjiu in boljšemu prcprieanju hva- liti to, kar ]>i moral i kot dobro inisleei lwUriiatje grajati — ali tako, da po ti'dtmi ]>oju v opoziciji konočno pro- di«iniio s .svqjimi idujiatini ter dobirno prUiko in nice, da drža.vo urodiino i>o svojili idoj*iili in. po .svojean pTOigramu. Pi-vo, cportu.ni:s.ti-cno politiko smo de- lali dosloj niiL-offokrat. Ako se napra- vi o njoj bilanca, so vid'i1, dai nismo vo liko dosogli. Naža moč je bila tudi ob casu «aJelova.nja v vlfidi mno,go pro- majhslnai, da bi niogla uveljavljati na- pjo staliis-co. llaavoj, usoda, neuspehi dascdanje politicne smeri — ali kar- k-dli. hočeti», so nas prisilili k idejni polLtiki kniutskoi-doinokraits.ke "koali- er ja. Vvslod tega so bili tudi vsi o.ni, ki so niislili, da boüfi politika kmetsko-de- indkralsko koalicijo imola uspoh že v toj vladni krizi, v tožki zmoti. Ljudi, ki imajo voliko velja.vo po tradieiji, po ncdvoniiTiiih političnih uspeihiih, ni mo- (>wje dvigmüti iz, sedla kar tako cez nac, oso())ito «e, a>ko jib pecdpira in drži >skoraj wse, ka;r iina državno moč v rokaili. In ne le to: tudi privatni inogočniki drže vedno raidi z mounej- širni rogiinonti1. Povrh tega igra v tem l>ojn pi'ovazno vlogo šo ono: vse to, kau* osobiito v 'S-rWftjfi», VodvtKli,nlL in drugod pTecLstavlja gospodo, žtvi od kinola goispodaTsko ali i>oliti,čno, in sicer zivi tako, da kinct vedno dajo, gaspoda pa jomije, tanicljito jomijie. Kdo bi šc ilržal raidikaliio ali doino- kratske polilik« in liijnustro v Boo&ra- du, aiko bi so pričeli kje kaj buniti kiui'tjo po Srbijii, Mako-doniji in tako naprej? To novarnost je bilo treba na wsak navin odstraniti. Vett'jetno jo, da niais vaikajo težkli dnevi. Mi nisano v Evi'cxpi, nego na Baikanu, in lukaj jo opozieiji, oso- bito pa .so o])o/.iciji s taJko ostro pod- ritanim p.rchgrjLrnoni, prisojono gron- ko živJjenjc. Cdo v Slovoniiji bodeino to še lopL^e cu.tili ko doslej. Neznačaj- nast, ki se hu do siri nuxl našo intoli- gonco in med našLm mcscanstvwn, bo ustvarila še inar,sikatoroga otlpadni- ka. Tod a to nae urejujejo in ne zl)olj- sujejo. Moremo mirino reč-i, da je g. Davidovic zaigral zadnjo tedne voliko inoralnega kap-ilala in iigleda^ ki ga je imel med naimii. Kriza je inrtva, živela kriza! Boj se bode nadaljeval. Ako tudi no poj- de pri drugem naiskoku, bode šlo pri Irotjem. Vsi oni, ki ljubijo to državo in iskreno zelijo. da .so ureidi njena uprava in povzdigne njeno blagasta- njo, bedo z nami v bojii vzfcrajali. Vladna kriza končana. TAsfa nove vkide. — Vladu brez Hr- ralov in neodvisnih $loi-enc,e\\ — Glasovi casopisja. Včeraj jic bila zaii>risože;na. d.riLga \iadu g. Vukk'evit'a, ki kaže naprarn prvi le majMnne osol>ne sprojiiembe. Sestasvlja jo 1G Srbijancov, jeden slo- venski klorikalec in jeden basanski lmisliman, tedaj sanno dva precana. Prodsetlstvo inia Velja Vukičevič, po- licijo dr. A. Korosec, znnainje dr. Marimkovic, vojno general Stevo Had- žic, trgovino dr. Spaho, finance dr. Markov ič\ socijailno politiko Ceda lladoviö, agrar dr. Vlado Andrič, po- ljcdclstvo dr. Stantkovic, pravdo Mi- lorad VujiiöijC, ^¦e^e Miltin Simionioi- vič, prosveto Milaai Grol, stavbe Pe- ra Markovic, promet Svetislav Milo- saivljevjV, šunie dr. Mijov.ic, paste Vlajko Kocič, zdravstvo dr. Popovič, izcnaicenje zakon.ov dr. Smnenkov'ic, ki bo nastopal za eas bolozni dr. Ma- rinkevica. Po političui baTvi je med Hi Srbijainci JO radikalov in 5 deino- kratov (Marinkoviic, Šumienkovic, Gi'ol, Markovs/!, in MijovKc). Jeden Srbijanec je general. Ti])i-c.ua jc na novi vladi tako ve- lika preinoč Srbijaiicev. Izgkxla sko1- raj taiko kakor bi gotovi srbijain.slki krogi holeli, naravnost izzvati pr«- čanFiko fronto. Zaniinivo ie tudi, da v vladi ni nobenoga Hrvata. Bojda so m v zadnjiom hipu hotel! obdržati dciiLokraia dr. Araingjolovica, dtenia- krata, pa so opustHi »e to imenova- iyo. To bodt« vzbudilo mod Hrvati bu- do kri in bode škodovalo tudi v ino- /.riiüst.vu. Slovenci s«ino ssastopani po dr. Koroscu, vpolikar se pav to za- stop.stvo moro imenovati dovensko, ker jo v tej coli vladni krizi nastopal dr. Korošec tako ka,kor da je najbolj pro-nonsiran srbijanski radikal. -Ju.tro« podčrtava v «voje.m ko- Kajko Vrečer: 1'risega žalskih trž»nov I 1817 in 1824. Na niaigistratu v Žalcu so dolovali j že y 13. stole!jiii träki vsodniki (Markt- I richter), ki so imeli z,natnejše fuaikcije ¦ ko današiitji župaaii. Poslovali so do j 1853. leta. ko je bil izvoljen prvi žu- j Pan Ivan Zigan, ki je bil tudi zadnji tr«3ti sodnik. . Eil jo običaj, da so na novo spre- j , tržani polagali tud.i na magistra- | ^čano p,ri«ego. j kar f pri'S(^';i S[} ie vršila tudi — 9J .Je .r-Lzvidno iz zaipiisnika / due r,:^ 1817 - ta dan na zalskeni I WM.stra.tu kjop bjli n:avzo?i. Fe. j l.-ks L^ppjd 1Wd<^ trgk. sm]nikf Mel_ ; liUor Kocevar in Franc Sušterič, ma- gi^tratna swtaika, nadalje M/ihael ^uta'k Matija Androc Franc Taušl, ^arl N-iedermiajer, Martin Riemiic, ' Martun. Jo«t, Tvan Stibi in .Turij Go- lob. •U'Mki sodnik je spregovoril sledeee isovcida v neünscini): Ker mi nobed- , jjega dvorna, da mora vladati v vsa.kem ! •jraju soglasnost, vzaj-ftinmost in slo- j §a in jo I© s tem omoigočen blagor dr- i aave in vseh v kraju stanujočih pre- ! «i-valcev, .^no se odločili sprejeti vec- inonUiirjii k vladni Ikrizi in njenem svršetku, da .se jo navzlic vsem intri- ga;in nasprotnikov pokazala kmetsko- deimokratska koalicija kot solidna parlamentarna tvorba, od katei*e lah- ko prif-akujoiiH) tudi še za nadalje onergK-nega boja za ozdravljenje raiz- mer v naši državi. — Stjepan Radic pravi v današnjem »Nairodnem Va- lu«, da so se z zadnjim paktom (gle- de nove Vivkioeviceve vlado) srbijan- flke st ranke formalno zelo ojaica'le. Pogaizile pa so tenieljno mis-el naše države, ravnopravnost Hrvatov in ])recaiiiskih krajiev. Nova vlada je sa- mo za-ča-sna, izhod iz sedan je stalne krize so svobodne volitve. — Silno napadajo zaega. konca te \:ladne krize, katero je on sam povzročil. List pravL, da se je Davidovä6 iz »irokopoteznega Jugo)- slovana pr el evil v »malega in ozko- Kwnetga pleinenskega politikanta«. 8edanj(> vlado označujejo > Novosti« zovi soineečar- ni: Ivan Jurij Sirca, Matevž Za- vPÄTiiik, Martin. Nova'k, Ivan Ulasir, Milhael Gase.r, Franc Koceli. Ker že- ! lite, da vas deželno kne/ii trg kot ; m-eščano sprojm-e, bodele položili PTedpisct.no maščansVo prisego, naj- prej pa so vzoli Ixxsedilo prisege na zTianjo. Nato se je vrsila prisega že inienovainih novih tržanov, ki so po- tem p;>dpisali sejni za.pisnik. Tu bo- ; di om. Vabimio ceiij. dbcnwtvo, da se toga koncerta udeleži v polnom stevilu. c Občni zbor celjske podruznice »Rdečega križa«. Sdmoč.i se je vršil pod prod.socLstvam g. n>otarja dr. Dru- karja občni zl>or celjsko podružnioe »Rdečega križa«. Poroeili sta podala tajniea ga. Zupanč.ičeva in blagajnik g. Krainar. Podružnioa ic štela la,ni ti ustanovnih, 15 stalmih, 104 redne in, 104- pomožne člane, skupaj 229 čla^- nov. Projemko-v jc biilo 13.913.30 Din, izdatkov 28.046.— Din, še obstojoea naložba v Mcwtni hranihvici znaiša 18.184-.62 Din, v postni h.ranilnici 225.90 Din. Poročila društvonih funk- ci)onarjvoj račun. T^ope dvorane, ki 80 .same že krasn.o, bodo izpremenje- nie v slikoviito plani/nsko pokrajino. Iz j)i'ograma navaja/nio, da bo gocJba liroizvajala koncortiui twk« in igrala k plosu, na galeriji in v niali dvora- ni lmistopi origina'l'ni jazz^orcihaster Svetina oi th€ Workl, raKui šaljivi nastopi, konkuronca v plan. ukanju itd,- Sejuiski šotori pod vodötvoni brhiki'h phwiiink bodo nudili vsega v izobilju. übleka je poljubiia, wndar se želi čim več planinskih in narodr nih noš. V.stopnina za osebo 10 Diin. Posebna vaibila se ne bodo r.a,zpo&i- l'jala in je vabljieai vsakdo, ki ljubi nairavoin pristno planinsko razpolo- ženjo. Cisti dobiček je n.anienjen za novo kočo na Korosici pod Ojstrico in za novo pot iz Kobanovega kota k isü. c Bolski odbor kmelijsko-na-dalje- valne sole — gospodinjsk? teöaj —: v Celju priredi povodom zaključka gaspotlinj'skoga tot1 aja v nedeljo, dne 4. -irnarca t. 1. -gledaiVizlko predsitav.o »V Ljubljana jo dajmo«, burka v trcli dejanjih na Solskem odru v telo- vadnici nove okoliške sole ob 3. uri popoldn.e ter raz«tavo kuliarskiih in sivainih Lzdelkov v kanferoneni sobi v I. nadstropjui. Raastaiva je odprta dopoldne in popoldne. Vstopnina za igro: I. red 10 Din, II. 0 Dm, stoji- šce 3 Din. — K obilni luleležbi vabi vljudno sol ski odbor. c »Edinost« v Celju je priredila dne 19. 1. m. izlet na Geljsko kotjo. Preljubka zabava octane vsom števil- nini ud.olezon.cem gotovo v prijetnoin spaminu. Z ozirom na udeležbo bode društvo prirejalo redno taike daljše aJi krajiše izlete, ce nam bo le vreme v^iktla.r na'klonjono. Vsakokratni iz- leti so bodo pravočasno naznanili. c Umrla je v sredo 22. februarja gospa Geciliija Selisek, mati ravnoK tfölja pri celjsiki pod.ružnici Praštei- dj.one, g. Loop. Seli&ka. Pogireb es vi'si danies popold.no iz celjsko bolnice na o'koliisko pokopališoe. c Pohnilijonsko sfanovanjsko po- sojilo. Mestna in okoli^ka obeina sta skupno proftili p>ri mini«trstvu za so- cijalno politiko za -enmilijonsko dr- žavno brezobrestno pasojilo za zida- nje .mal'ili,, cnodiružintiki1!!. stanovanj- S'kih hißio. K tomu bi imjeli olx; oh- čini še joden milijon dinarjev powo- jila, predviclomtL po 8%, tako da bi potem niogli dati prav conena grad- bona po.soji.la on im, ki bi si horteli take »iajifttvanjske liliftice. ziidati. Ta nova stanovanjska kolanija bi naj prišla na ^p. Lanovž, lrul bivse Per- tinačevo pasegtvo. Držairno posojilo bi se po poročilu, ki ga je dobilo rae- stno županstvo, lahko takoj realizi- ralo, ko bi minister za soeijalno poli- tiko odobril tozadevne na.ČJ-te. Kakor snio se infoirimirali» žo dela niestni. urad na teh naičrtih in bodo Ksti že prih.cdnji leden izgotovljenj. Znabiti bo iz te akeije nastalo zopet kaikiJi 10—15, 6etudi manjših stanovanj- skih povslopij in se bode s tem stano- vanjska kriza v iwvsem inestu zopet nekoliko ublazila. c Celjski nermkutarji in Ijnhljan- ski »Narodni Dnevnik«. »Narodni Dnevnik« se je skušal prikupiti naÄi ntüniskutariji ,s tein, da je. »objektiv- no« razpraivljal o n,.rcnih solskih zalite- vaih in da je iuxlaivno tega priobcil tudi dopis nekega Ga'brseka z Duna- ja, v kaitereni tai gospod priporoča čim najbolj kulaintno postopanje z nasinii nieinštkutarji. Seda.j priobčuje »N. D.,« »poji^ne bivfiega pokrajin- skega naanestnika g. Ivama Hribar- ja. Kaikor sol-ski in Gabmckov članek, priöbcujc »Gillier ZeLtung« tudi od- lanwk iz Hribarjovi'h »Spaminov*. kjer so govori o Ijubljaiivski nemšku- ta.riji v 70. in 80. letih in pravi: »S to sliko se pa'c nie no vje.majo trdit- vpC naicijonailist.ičnih li.stov. da so Nemci tod le pi*iiseljeni in lV-itmajo domovimske pravice. Tudi za pritisk pocl nemskim rrainnom je znaeilno, da je mogla tako bitro n,astati iz r-i- wto niynwke Ljublfjane poznejöa: slo- wm&a Liviblja;na«. Listi, ki lahko- inišljano pisarijo o nasi nacijonalni poliitiki, zjaislužijo taike. nwralno za.- iLŠnico, ki. so toliko sraniotnejše, če pridejo od našo lažrij!iive nefnuškuta- rije. c Enotno slano-vsko orffawteacijo je po porot'ilu "Ucitoljiskega Tovari- sai« doseglo wlwenfiko u'citeljstvo s t.em, da proneha uciteljska organiza- cij'a »E'lin-stvo« s »viojim hstoLnwn/O- vanim listoan ter se priključi UJU. Kino Gaberje Za en dan bo podaljSan Wi «ft MOL 1 ji in sicer se predvaja §e v pelek 24. in soboto 25. februarja, tako da si lahko še vsak pogleda ta izredno lep in vesel film. V nedeljo 26., pondeljek 27, in torck 28. februarja 4., 6. in 815 8 5 ÜI5 Bodeče žice najprctresljivejši film iz časa svetovne vojne s Qa|a Nanri v glavni vlogi. ru^ Wcyil Visoka pesem bratovske ljubezni med narodoma. Nojveoji film sedanjosti! v Umrl je na Dohrni tamioenji trgo- va: m posostniilk g. I van Detoma. — V celjski jaivni bolnici je umrl bi*ez- pixsolni ddavec Martin Obi-ezai iz Smavtuega v K. d. N. v rn. p.! e Ptaninske izkaznice za polovično voznjo so že p.riwpclo. Člani S. P. D. wo naprcl^aj'O, da jih čim.prej-e dvig- nojo pri g, Vrtovcu, drogerija Cen- tral. (,' Koncert pevskeqa zbom UJU x Colju. in siioer ljiidski k on cert, se VTŠi v OJjn v nodeljo, dne 18. marea popoldne. LokaJ mo ni doloeen. c Nočno lekarniško službo i.ma oil sobote, dme 25. t. m, do vključno pet- ka, dne 2. marca lokarna »l^ri Ma- li ji pomagaj« na Glaivnwn trgu. c Uazstava o hlqijeni dojenčka je v okoliK'ki dežki osn. šoli v Gelju na Dolgein j)olju odprta v.sak dan od 2. do 4. ure popoldne. Ob 4. uri pop. je tudi vsak dan predavanje o negi in vxgoji dojeaicka. Želeti je, da se žen- slvo — iK\««el>no pa mat ore v obilnem številu udeleie tega predavanja in si oglodajo zelo zanimivo in poučno razstavo. — V ncdeljo je odprta raz- staiva od 8. do 12. ure. Vstoip prost. c Družba sz\ Cirila in Metoda v Ljnbljiini odgovarja na razna pi»ma in vpraÄanja^ ki jili venomer prejema od pcdružnic in prijateljev G. M. D. radi A-zigalic s;ledece: Po nartxlbi fi- naiičneiga ministTstva v Beogradu jt? prcwzela rmonopoJna uprava prodaj-o vseb vžigalic z dine 1. januarja 1928. Zalogo vžigajlic iima tvTclka T. Peif daolieznili, povzročenih wled želodčnegai za- prtja. Porneii uiiivorze v Ljub- ljani za Slovenes in državo SHS. (Dalie.) Že v prvili mesecih življenja naše uijedinjene jugoslovanske domovi.no je bratsko razumevanje želj celokup- n>ega slovenstva omogočilo zakon z j dne 23. julija 1919, ki ustanavlja uni- j verzo v Ljubljani s filozofsko, juri- dično, medioinsko, telmiško in teolo- §ko fakulteto. ldeologija, ki je spreimiljala ta can, dokazuje, da so predstavniki Srbov, Hrvatov in Slovencev v post oval i moč- n.e razloge /a ustanovitev popolnc uni- verze v Ljubljani: ni.vo splošne slo- venske izobrazbe in ußtroj slovenske- ga šolstva, ki jima je univerza abso- lutno potrebna in logična dogra.d'ntev; specijalne znanstvene nalogo sloven- ökega teriitorija, ki jih more z uspe- bom reševati le univerza v Ljubljani; davdna moč Slovenije, v primeri s katero se izdatki za uni vor zo nieo mogli zdeti preveliki; sposobnost Slo- vencev za zna.nstveno delo, ki se je že od nekdaj dokumenlirala v oilliic- nem sodolovanju slovenskih ucenja- kov na različnih pano^ab vede; šte- vilo znajnstveno kvalificiranih profe- 6ors.kih moči, ki so bile na raizpolago in izmed katerih jih je več že prej delovalo na tujih univerza.li (n. pr. nad polovico profesorjev fiilozofske fakultctc); poglcd na potrebo naiših bratov izven države, ki se jim je ho- tel v najbližji bližini prižgati kultu- ren svetilnik. Razlogi, ki so bili odločilni za usta- novitev popolne univerze v Ljubljani, v toku 9 1st, kar zavocl deluje, na svo- ji tehtovitosti niso niti -najmanj iz- gubili, pač pa s-e je moč razlogov za neokrnjeni nadaljnji obstoj univerze okrepila, a nada. ki se je v novi za.- vod stavila, v celoti opravičila. Uni^erzibetni instituti, semiinarji, laboratoriji itd. imajo sloves moder- no urejenih znan.stvon.iih zavodov. Do- mači in tuji strokovnjaki so to ope- lova.no priznavali ter se čuidili, ka.ko je bilo v kratbem čii&n in ob skromni dotaciji jnogoc'o to delo izvršiti. Ljub- ljamski univerzitetni nastavniki so smotreno organizirali znanstveno do- lo v Sloveniji ter ga z lastnimi pri- ; spevki podpiraJi. Uslanovili so več : atrokovnih periodi'cnih puJ)li:ka.cij tor ! ..iadali v letih 1919—1927 nad 1070 spisov (knjig in člankov v domačih ; in tujMi revijah),, kar je treba tern bolj vpostevati, ako se pomisli na iz- \ redne razmere, v katerih mora ljui- Ijanska univerza del ova ti. Štovilo dijakov (okoli 1400) se gib- Ije v me jah, ki omogocajo dijakom prepotrebiii kontakt s profesorji ter smotreno izrabljanje znanstveniili sredstov. Izdatki za univerzo v Ljuibljaini ni- kakor niso preveliki, marveč so iz- daino premajhni, zlasti, ko jih pri- mer jam o / izdatki za osnovino in srednje šolstvo v Sloveniji, s torn, kar Slovenija na da-vkih državi faktično pla'cuje in s tern, kar izdaja država jz svojih dohodkov za univorze sploh. V ijopolnein nasprotju s tomi činje- nicami, v veliko začudenje doniače in Lnozomske javnosti in na opravičeno ogorčenje slovenskega naroda so se /jo prvo leto po ustanovitvi skuaali uveljaviti polosicijozni glasovi za okr- nitev lj'ubljain.ske univorze in. je ^pri- nesel nato skoro vsaik novi proračun- ski nacrt Ijubljanski univerzi nevar- nost ukinitve ali okrrnitve. Ta neprestana nevarnost jo po- vzroci'la žc vrsto dolgotrajn.ih posve- tovanj med n,astavni'ki in dijaki, vrsto miičnih intervencij, dijaških štraj- kov, odvra.čala proEesorje in dijake opetova.no za daljšo dobo od izvršo- vanja njihovega pravega poklicniega dela ter sejala na un'iiv«rzi in v širo- kih ma.sah sloven skega naroda neza- dovolj.nost, nezaupanje in ogorčenje. Pri vsaki izmed fakultet ljubljan.- ske univerze govorij-o še speci'aJni raa- logi za njen neokrnjen obstoj. Filozofska fakulteta, ki ustvaxja z gojenjwn teoroticnih znanasti liemelje druigim fakultotam, je tak del vsake univerze, din, v trßoviini Kramer & Mi^lej J par copal, vrednih 70 Din3 v trgorvini g. V. Hteudina pa 5 naglav- uih mt, vrednib 60 Din. V modnem -aJonu ,so tvedaio; i ufiUvnovili so »Znanstveno društvo za | hiunajiisti'cne ved«« z ^Kazpravaini«, 'Oooigrafsko dništvo« z »Ceogralskim veHtnikom«, »Uinotnostno zgodovin- s^o drušlvo« z »Zbomikom za umet- ll*>«tno zgodovino«, »Gasopis za slo- v^nkski jii'zik, književnost in zgodovi- n.n*'i v seriji njihovih publikacij iaza c1elov^,!ja v Ljmbljani (nad 50 knjig ril «ad 500 razprav) sie obravnavajo P(Jif(jg spJošniih problemov zla.sti tndi l>roj)l,onij j7j oHienjenih področij; med ^n^ažrnaji za ceska, noni'ska in druga ^iozpiinska znansbvena podietja je vec j taiki'h., ki so jilh nifOgli skioniti le v ' "adi, red.vajanje »Raja, na zeinlji« za en darn podalj^ Salo in sieor so igra v petek in še v soboto. Nikdo naj ne zamiudi si ga ogleda.ti. — Od nodelje 26. februarja naprej se predvajajo »Bodeče žice«, velefilm iz časa svetovne vojne, Vsak, ki ji1 bil v vojni ali doma, bo ta film z velikim zanimanjcim zaslecloval. Slik€ iz jotniškcga taibora — premir- je na boji^ču in zit froaito, lmržnja kmeta iin poroka slepca — slifce, ki so )LV])oiKisno \v\iq in igloboko pro- trcsljive. Pola Nogri je v svoji naj- boljši vlogi v lem volesiJmu. Po damovini, d Napredoval y> v vkšjo položajno skupino v finatneni konceptni službi nals rojak g. K-onrad Ökoflek, komi- sar pri financni delegac(ijii v Ljuli- ljanj. d Areliram obluslni poslanec. Ka- kor porcčai današnji "Slovenec«. so bili aretirani v oljicini Štrigova pri Cakovcu kler. obi. posl. Fetor Roiz- man. od Sv. Miklavža pri Onnoz'ii in Ble dva1 njegovaj voaupnika iz Mfcdji- murja. Aretacija se je iizvrsila na no- kern .sestanku' vitiicarjev v privatni hdei; obi. posl. Roaniain je namreč BaciL vinicar in se bavi s strokovno organ izsici jo pod klerikal no delavsko ZA'ezo. Na cegav inka'Z se je aretacija izvršila, so ni prarv znano. verjetno pa je, da so jo povaroeiili Dosestniiki vinogradov, ki jim Raznianovo delo m po godu. Po »SloveiK'u« je bila ta aretacija. ^hujiskasko delo eksponen- tov SDiS v Medjiinurju.« Ko so pri- peljiaJi aretirance na okrajno glavar- st.vo v Cakovec, so bili izpust'oni. g Vinsko tržišče je v luiiši drža,v.i precej Jiiirno. V Zagrebu kupcija miruje. Cene so neiÄpreanenjene.__ V Beogradu je dovoz vina k Ba- nata in od Snuederevega obilen, po- vpraÄevanja je pa zelo malo. Konzum splc&no pa-da. — V Vräcu cenijo naloge nut cca 1240 vagonov. Ker so cene zel,o iigodue, se kupcija dobro raiK\rijiai; ludi iniozexnstvo povprašuje po cienemiih vinih, vendar i>a bodo ta vina k'nia.lu pošla. Bel-a vina od 9 do 12 stanejo 3.50 do 4.50 Din, crna od a.50 do 4.25, otelo do 4 Din. — -V D a 1 m a- c i j i je v spložneni malo knpčije; nekaj voč se prada na oto- kih. Kar je povpraševanja, velja isto večinonui rdečim viiiain; ista stanejo opolo do 45 j>in hektolitersflca stopi- nja, erno do 48 Din. Boljša rdoča vina stanejo 700 Din lwsk-toliter. Zakiij se nekatera umetna guojila ne smejo mešati? (Konec.) Duwsikova ki.slina sicer ni tako hlap- ljiva kot je amonijak, radi Cesar so izgube z iyhlaptvanjem le male; ven- dur je skoda pri tern p-rocesu velika, ker svobodna d^sikova kislina razje- da vrečo iji se tvorijo grude, ki one- iüogoeajo enčikonierno trožonje iiinet- nviia idiojilH.* Fosforjevib mnetnih ginojll, ki vse- bujejio fosforjevo kis.lkio v toplji'vi obliki, predvsejii torej superfosfatov, ne sracmo nikoli mešati z bazicniini snovmi, toclaj ne z apneniim diišikoaii iitd., sicer se topljivi eiLoapnikov fos- fat lafoko, izpremionii v tež.ie topljivi dvoapniikov a,li pa celo v netopljivi' tria.pn.ikov fosfat. a.ko je priirncsanih bazičniih snovi ninogo. Težko top'ljivih in netopljivih hiramiinih ,smovi pa rast- lina ne more neposredno u.porabili. * To pranilo zastopa Adolf Mayer v svoji knjigi »Düngerlebre« in j© plod novejših raziskavani. Ono je vzrok, da mesa jo tvornice in trgovci z iMT-etniniii gnojili supers ass ate rajsi z amonijevimi sokni kot s solitri, če- prav bi blla. keinjčija oblika mošamice solitrov s supersosfati za rastlinstvo sikoraj vedno ugodnej^a. llazproclel- nice, ki nam nazorno kažejo, katera umetna gnojila s;menio in katerih ne smeino mešati, tega pravila navaiduo ne upoštcvajo in se bodo morale vsaj v toliiko izpremoniti, da bodo dopušca- le to rnesamje kvecjemu «elo tik i>roi1 Irosenjem. Tudi iz meha\ničnili razlogov se v nekaterifli slučajih mesamjte -uimietnli.il' gnojil ne priporoča. Teika iina Tlio- lna-sova moka n. i>r. se ne sane me- ša.ti z relativno imnogo lažjim, debe- lo zrnastim kajniitoin, ker je ncnrogoce dobiti enakoiinerno zime.s. Mosaaije bi bilo v teni slui'a.ju ludi iz kemicnili raizlogov nedopustno. ker sa spaja aj>nik Thomasove moko deloma z nmgnaziijevim Ikljorklom kajnita, kar ima za posJeJico tvorbo grud, M'Pßafnije Tomaisove lnioke s solitri n.i na maslu, ker zel'ezo Tliomaisove Di(\ko reducira du.šikov-o kiwlino \ anioniijak in naslanejo pri tern i!>5gu- l;o du.šika. J'ravila, katera iworanno upoštevati l>ri mesanju umetnjih ffiiojil, so: 1. Ne mešaj snovi, kapere vsobuje- jo dušiik v oj>liki amioniijevih soli, z ailkaliönimi sn'Ovrni, oziroma s .snov- mi, ki vsebujejo apniik. (Aui'onijevega ,s'iilfa;ta ne nve&aj z a.pneuLm pra-hom, Tbomasovo nioko, pcpelom im apnonini (lu^ikom.) 2. kSuperfosIata ne lnešaj z alkalir- ninii sn»ovmi iini s snovmi, ki vsebuje- jo »pniik, pa tudi me s solitri. (Super- fcxsfat ne lnešaj z apneniim praliom. Thoma.sovo nioko, apnenijTi du.šikom iin raznimi solitri.) 3. Catala umetma gncjila metšaj še k« tik prod trosenjem. NaJcup niešaniih vwnetniih gnojil vcbx'c ni raeijonalen se iz driiigih raz- 1'Ogov.. iViko kupftmo meis/aimKio umct- n.iih gnojil:, moramo v«e,lej plačali prodajalcu tudi stroäko. ki jih je imel z mesantjein. S takimi gnoj'ili tudi mniogo laäje slepairijo, ker je kejnic- na analizii otežikočenia, na oko pa raz- Licnilhi niicvreldrft'ili iDirülmiesi'¦ sploh ni mogctce »poznaiti. Ako se pa kupec radi nepoznanja rasMins'ke prehrane in praivilne mpo- rabe unuetnih gn.oj'iil kljuib temai od- lcči za nakup mešanega gnojila, naj se obrwe le na ras zamesljiiivo tvrdko, n.. pr. na Kinetijsko družbo, ki mu jaitK'i, da je nuasanica lunetnih gnor- jil tudi pravilno napravljena in'da ne vsebiiije nuilo- ali ničvrednih pri- mesi. Vprav tn vra 192(1 lloza Kadunc. — Lek Radio Balsamika izdeluje, prodaja in razpovšilja po porzetju laboratorij Radio BaJsamika dr. I. Rahlejeva. Beograd, Kosovvska 43. Lek se dobi tudi v vsaki boljši lekarni in droge- riji. Enodružinska vila t Reklamne objave. R Revmalizeni (zaüivalna ilzjava). G. dr. I. Raihlejevu, Beograd, Kosov- ska, 43. — Nckako pred tremi mase- oi sem naročila od Va« dve stekleni- ci Vaišoga. leka Radio Balisarmikai proli revinatizni.u. Dobila sein oaebli- n o v corkvi, kjer sem klečala na (m- mentnih ploščah. V&led te ozebline mi je oleklo in postailo trdo vse levo kolenok. Obcutila som tako hude bo- v najlepšem delu mesta, s stanovanjem obstoječim iz 5 modernih sob, kopal- nice in vseh pritiklin ter z obširnim vrtom, se odda takoj v najenn. Pogoii se izvejo pri g. Franju Joštu, trgovcu v Celju, Aleksandrova ul. 4. V naj em se vzame prazna soba v pritličju, pripravna za pisarno. Po- nudbe na Obrtno društvo Celju, Za kresijo 4. Proda se srednjeveliko poslopje z vrtom, deloma z\- dano, deloma leseno, z opeko krito, iz ka- terega se lahko takoj naredi veČ stanovanj. 5 minut oddaljeno od kolodvora. Naslov v upravi lista. Lepa opremljena soba z elektr. luč, parket, se odda le so- lidnemu, boljsemu gospodu s 1. marcem na Krekovem trgu 6, pritličje levo. Radi preselitve se poceni proda otff*oska postelja kopalna banja in omara za led ter 5e nekaj drugih stvari pri R. Wagner, Celje, Tavčarjeva ul. 10. Naznanjam s!. občinstvu, da sem cene pri damskih kakor moškili oblekab znatno znižal in sicer racunam za fasono (delo): Damski kostum od 200 Din naprej damski plašč » 180 « « plašč-obleka » 120 « « svilnata obleka * 140 « » navadna bluza * 40 « « svilnena bluza « 60 « » moška obleka « 200 « « moški površnik « 180 « « Izd-lujem tudi kroje po vsaki meri za vsa damska kakor tudi moška oblačila po zelo nizki ceni. S spoštovanjem Alojz FaSipič modni salon za dame in gospodr Celje, Dečkov trg 0/1 (poleg vojašnice Kralja Petra). PcpinOfACtltt ^ Svojim cenj. strankam in p. n. občinstvu v mestu in na u|«wb «0«#¦¦«# ¦ deželi vljudno javljam, da sem s 15. febr. otvoril svojo now čevijarno, Celje, Dečkov trg štev. 6. na* ŽNIDARIC, 3 Celje, Javno skladiScu. 46 fzposodite »5 cflcktt-lčni aparat ! ! Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne branil Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju Varčuj v mladosti, da stradal ne bo§ v starosti I EASTNI DOM Obrestuje ttranilne 6 II O |2 Vcčjc stalne vloge po dogovoru najugodneje. O Jamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! Pri naložbi y.neska do SO Din se dobi nabiralnik na dom. Pisarna v Celju, Prešernoua ulica 6. \z malega raste veliko! KÄROL VANIČ Prešernova ulica St. 15 Zaloga sukna, modnega vol- nenega blaga. — Sezonske novosti po najnižji ceni. Do 15. niarca 15% popusta. Vljudno opozarjam p. n. občinstvo na svojo mesarijo in prodajalno vsak-ovrstnih me^nih izdelkov po nizkili cenah. Prodajam sv že volovsko meso, piekajeno šunke kp pn 30 Din in raznovrstne sveže klobase. 24 Oddjjam na drobno in na debeio ! 36 SpedjaHteta blaga zajamčena ! Točim tudi več vrst domačih vln. Vljudno se priporoča JOSIP GORENJAK, mesar in kiobasičar, CE|LJ , Krai a Petra ces*a. Prej Sedaj živčno boBtrta je moja pravkar izšla broSura! V njej se Lo- vori o večletnih ukušnjah o vzrokih, postan- ku in zdravljfnju živčnih bolczii. Vkakemu po'tjem ta zdrav*tveni evannelij popolnoma yastonj, le piše zatij na spodaj stoječi naslov. Tisoč zahvalnic sprlüujc o stvarnem uspehu neprestanej;a znanst^enega dela za dobrob:t trp.čcga človeštva. Kdor spada k množiil ±ivLno bolnih kdor trpi vslsd raztreseno?ti, prostorncj»a stiaha, slabcga spomii:a, nervoznc^a glavo- bola, nespečnosii, želodčnih bulcsti, preob- čulljivosti, bolei'in v skk-pih, sploSne aii delne tek-sne slabosti ali vsled dtugih nešte- tih pojavov mora pisati po mo jo iolacilno knjižioo! Kdor jo bo pazno prečital, bo pii?el do po- miijevalnega oiepričanja, da obstoji enostavna pot k zdravju in življenskem vestlju! Ne Čaki-jte in plSite še danes! E. Paoternaft, Be«-.in 5. O. Miohae Ikirc!^ platz 13, Abt. 177 Prodajalka z daljšo prakso v speceriji in me§ani trgovini, poštena.in spretna, vešča samostojnega vodstva tr^ovine, želi premeniti službo, najraje v Celju. Položi lahko tudi nekoliko kavcije. Ponudbe na oglasni oddelek »NOVE DOBE« pod »PoSiena starejša tnoč«. Pci iiiirslm iorsko zudriip v Ctlji CanHarJeva u9. at. if priporoča svoja jacir