-50 % a celodnevno vstopnico Terme Ptuj S/». HOTELS i, RESORTS Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. Œ 02/ 7494 530 ISI termalni.park@terme-ptuj.si ; Kmetijstvo j Slovenija • Sklad ■ dvignil najemnino ! kmetijskih zemljišč O Strani 2 in 3 Ptuj, petek, 23. septembra 2016 letnik LXIX • št. 76 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR www.tednik.si ■Stajerskitednik. Stajerskitednik V središču Ormož • Na bazenu manj kopalcev in izguba O Stran 4 Politika Lenart • Občina uspela z reprogramom kredita O Stran 6 Politika Ptuj • Zapuščeno pokopališče po novem spominski park O Stran 7 Šport Nogomet • Mreži mirovali, točki pravično razdeljeni O Stran 11 Rokomet • Preveč zapravljenih »zicerjev« O Stran 12 mmsii ^ii m Podravje, Ptuj * Po urgentnem se zatika še gradnja gerontološkega centra Je zemljišče predrago? Da stvari pri načrtovani izgradnji gerontološkega centra na Potrčevi cesti na Ptuju ne tečejo gladko, je glede na zastavljene terminske plane več ali manj jasno. Dom upokojencev Ptuj ima svojo cenitev in bi zemljišče kupil za pol milijona evrov, občina zahteva enkrat več, natanko milijon evrov. Več na straneh 4 in 5. i' . ■ .':'"•* -V,' " a tíSwf -Sii ï» t ■ ' - • • . ' '■■V -Ww í Sv »- f ' . 'i . £' , - ■ - - "eJHB - mm; '.S-'-^r*- . • í i: VSi f* í wm ->.:-■,r - t - t "i-, Foto: Črtomir Goznik Aktualno * Vlasta Stojak že na novem delovnem mestu S Stran 3 Politika * Štrucl bi kazensko ovadil kidričevskega župana S Strani 6 in 7 Kmetijstvo * Zadruge z nižjimi prihodki, povezova-■ ■ ■■ ■ ■ nja med njimi ni S Strani 8 in 9 Aktualno * m.. Koliko se je občini izplavala »investi cija«[poklicnega podžupana S Strani 2 in 3i 2 Štajerski Aktualno petek • 23. septembra 2016 Ptuj • SD zahteva poročilo o tožbah in delu poklicnega podžupana Koliko se je občini izplačala »inve Vodja svetniške skupine Socialnih demokratov (SD) v ptujskem mestnem svetu Nuška Gajšek je na septembrski seji oz. tožbah, v katerih je udeležena mestna občina (MO) Ptuj. Svetniki z odgovori na pobude in vprašanja niso zadovoljni Ptujski mestni svetniki z odgovori na svetniške pobude in vprašanja, ki jih pripravijo v vodstvu MO Ptuj in občinski upravi, niso zadovoljni. Na tokratni seji je bilo ponovno slišati očitke, da se odgovori pripravijo zaradi odgovora samega, zaradi forme in ne vsebine. Odgovori na svetniške pobude in vprašanja so po mnenju svetnikov vsebinsko prazni. Utemeljeno so se začeli spraševati, čemu sploh služi institut svetniških pobud in vprašanj, ki je uradna in legitimna pravica vsakega svetnika, s katero lahko ta opozori na kakšen problem v občini, povpraša o določeni situaciji ali pa predlaga izboljšavo stanja. Res je, da nekateri svetniki v občinskem svetu zastopajo barve političnih strank in da je vodenje mesta postavljeno tudi na politično polje. A hkrati velja dejstvo, da svetniki s pobudami in vprašanji do oblasti prinašajo glas iz okolja, v katerem živijo in kjer so jim volivci zaupali mandat. / Uvodnik Na vidiku vroča jesen Kot kaže, bo tudi letošnja jesen precej vroča - pa ne samo na političnem parketu, pač pa tudi vinogradniškem. Trgatve so na slovenskih vinorodnih območjih že v polnem zamahu. Po izjemno zahtevnem pridelovalnem letu pa je ta konec tedna vrhunec letošnje sezone trgatve. Letina je zdesetkana, a izjemno kakovostna, Ker je pridelka premalo, naj bi se zanj začenjal pravi boj. Grozdje naj bi namreč dišalo tudi sosedom, Avstrijcem, ki bojda ponujajo precej boljše cene od domačih kleti, Kljub temu pa - kot kaže - številni vinogradniki ostajajo zvesti domačim kletem, saj so nanje vezani z dolgoročnimi pogodbami in vnaprej določenimi cenami, Za pogodbeno zavezane vinogradnike namreč ni pomembna samo trenutna odkupna cena, pač pa tudi dolgoročna zanesljivost pri odkupu ter predvsem spoštovanje pogodb, kipa mora biti obojestransko. Iz preteklosti so namreč znane boleče zgodbe o zamudah s plačili, ki so prizadele številne vinogradnike. Več upanja v prihodnost vinogradništva pri nas pa dajejo tudi sami vinogradniki, ki se vse bolj zavedajo, da je - če želimo v tem preživeti - ključno priznanje dela in vložka, predvsem pa sodelovanje. Povsem drugače kot pri politikih, ki dostikrat sprejemajo brezglave odločitve ter vlečejo vsak. na svojo (politično) stran. Tipičen primer je reševanje begunske krize. Strah pred novim begunskim valom, ki bi lahko bil po nekaterih napovedih največji doslej, se širi, Temu z intenzivnim ukrepanjem pripomorejo tudi nekatere države v Evropski uniji, ki hitijo postavljati nove centre za registracijo prebežnikov in nove metre žičnatih ograj, namesto da bi stopili skupaj in poskusili odpra viti vzroke za nastanek. begunske krize. Ta zagata pa je kot voda na mlin nekaterim populističnim politikom, ki se že pripravljajo na prihodnji voliln i ciklus. Kako vroča bo šele prihodnja jesen?! Monika Levanič »Zadnje dogajanje v zvezi z Vrtcem in Komunalnim podjetjem Ptuj vzbuja veliko zaskrbljenost o smeri delovanja MO Ptuj. Po našem mnenju sta ta dva primera kazalnik nekega akutnega stanja, ki kvari odnose in posledično zavira napredek. V svetniški skupini SD zato zahtevamo poročilo o vseh tožbah: pravnomočno končanih, odprtih v teku, ne glede na fazo, in vseh zadevah, v zvezi s katerimi potekajo postopki, ki se lahko zaključijo s tožbo (napovedane tožbe). Za vse navedeno želimo kratek povzetek tožbe, kdo je tožeča in kdo tožena stranka, podatke o motivu in vsebini tožbe ter kratek povzetek tožbenega zahtevka. V nadaljevanju pričakujemo podatek o tem, katera odvetniška hiša v posamezni zadevi zastopa MO Ptuj, oceno finančnih posledic za proračun MO Ptuj, pri končanih sodbah pa razčlenjeno finančno poročilo,« je poudarila Gajškova in v nadaljevanju dodala še zahtevo za poročilo o delu poklicnega podžupana: »Na 13. redni seji je mestni svet sprejel sklep, da dajemo poklicnemu podžupanu podporo za obdobje enega leta. Takratna Foto: Črtomir Goznik Vodja svetniške skupine SD Nuška Gajšek odločitev je bila, da bomo svetnice in svetniki glede na rezultate dela ponovno odločali o upravičenosti tega delovnega mesta. Že pred več kot letom dni smo v SD jasno izrazili svoje stališče, da uvedbe instituta poklicnega podžupana ne podpiramo. Naša ocena je bila - in ostaja enaka - da MO Ptuj poleg še enega nepoklicnega podžupana, podžupana zaposlenega za poln delovni čas, ne potrebuje. Kljub našemu nasproto- vanju je mestni svet postavko za plačo podžupana obogatil za dobrih 27.000 evrov. Župan je svojo odločitev utemeljeval tako (citiram): 'Z ustrezno podporo potencialnim investitorjem in obstoječim podjetjem Slovenija, Podravje • Sklad ponovno dvignil najemnino kmetijskih zemljišč Državna logika: vzemimo tistemu, Kmetje bodo za najem Skladovih kmetijskih zemljišč letos ponovno plačali višjo ceno. Svet Sklada sestavljajo predstavniki ministrstva in Sklada, so lani konec leta sprejeli odločitev, da se najemnina Njihova obrazložitev: »Povišanje zakupnine je bilo v skladu z oceno medletnega povišanja faktorskega dohodka v kmetijstvu, objavljenega na Statističnem uradu RS.« Medtem ko torej kmetje beležijo zgodovinsko nizke odkupne cene žit in mleka, se je zakupnina za približno 52.000 hektarjev državnih zemljišč ponovno zvišala. Spomnimo, da je sklad ob na- Cenik zakupnin je enak za vse, za fizične in pravne osebe še toliko večje, saj so položnice za najemnino Skladove zemlje prejeli že v spomladanskih mesecih, še preden so torej pospravili pridelek z njive. Sicer pa je imel Sklad konec lanskega leta sklenjenih 16.033 zakupnih pogodb s fizičnimi osebami za skupno površino 28.783 ha kmetijskih zemljišč. Načrtovani prihodki iz naslova zakupnin fizičnih oseb za leto 2016 so v povedi nepremičninskega davka, ki nato ni bil sprejet, ceno zakupnin že zvišal za petino. Da se je cena zakupa v zadnjih letih nenehno zviševala, kažejo tudi cene zakupa, ki so se od leta 2010 v povprečju povišale za več 30 evrov na hektar. »Sprašujem se, ali svet zavoda, ki ga sestavljajo samo predstavniki ministrstva in zaposlenih, vedo, kaj je logika. Namreč od lani do letos smo kmetje izgubili 30 % zaradi znižanja odkupnih cen, kako se lahko povišata katastrski dohodek in najemnina? Žal pa ima svet pri zviševanju cen proste roke, saj v svetu ni nobenega predstavnika kmetov. Predlagali smo spremembo sestave sveta, pa nas niso uslišali,« je povedal predsednik območne enote sveta ptujskega zavoda Milan Unuk. Dodal je še, da je nezadovoljstvo med kmeti letos Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). 2G15 14G,G EUR/ha 2G14 139,G EUR/ha 2G13 124,G EUR/ha 2G12 119,4 EUR/ha 2G11 113,G EUR/ha 2G1G 1G8,4 EUR/ha Vir: Sklad kmetijskih zemljišč petek • 23. septembra 2016 Aktualno Štajerski 3 sticija« poklicnega podžupana mestnega sveta v svetniški pobudi spraševala o upravičenosti zaposlitve poklicnega podžupana ter sodnih postopkih SD-jevi svetniki zahtevajo, da vodstvo MO Ptuj pripravi poročilo, v katerem bodo konkretno prikazani rezultati dela poklicnega podžupana Gorazda Oreška. se mora zagotavljati pogoje za gospodarsko rast in s tem tudi ustvarjati delovna mesta. Kljub problematični finančni situaciji tako v državi kot tudi v MO Ptuj je treba vlagati v kadre, da se zadeva spremeni. Zaposlitev razumem kot investicijo, saj bi bilo popolnoma narobe, če bi razmišljali samo o zniževanju stroškov.' Glede na vse, kar je pred letom dni kot argumente Rezultati Oreškovega dela naj bodo na mizi še to jesen »Svetniška skupina SD zahteva poročilo o delu in dosežkih poklicnega podžupana za področje, za katerega je zadolžen, to je gospodarstvo. Kot rečeno, sklep mestnega sveta obstaja in nas zavezuje. In ker se eno leto od imenovanja počasi izteka, želimo poročilo, iz katerega mora biti razvidna dodana vrednost te funkcije. Ob potrjevanju proračuna 2016 ste poudarili, da se bo po letu dni temeljito pregledala upravičenost tega delovnega mesta. Če se razmišlja o nadaljnji ohranitvi funkcije poklicnega podžupana, mora biti poročilo o njegovem delu na naših klopeh še pred osnutkom novega predloga proračuna za leto 2017 - da bomo svetniki pred odločanjem razpolagali s potrebnimi informacijami.« Za konec je vodja svetniške skupine SD Nuška Gajšek občinsko upravo in župana spomnila, da pričakujejo tudi končno poročilo o Kurentovanju 2016. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik za zaposlitev podžupana Gorazda Oreška navedel župan Miran Senčar, pričakujemo objektivno oceno te investicije, ki mora temeljiti na preverljivih rezultatih dela.« ki nima kmetijskih zemljišč, ki ga poviša za pet odstotkov. višini 4.234.478 evrov. Nekaj manj kot polovico zemlje pa imajo v zakupu pravne osebe, in sicer ima 476 pravnih oseb v zakupu 23.313 ha kmetijskih zemljišč. Sklad načrtuje, da Sklad od Nadškofije Maribor kupil za 5,17 milijona evrov zemljišč Sklad kmetijskih zemljišč je letos maja od Nadškofije Maribor kupil 547 hektarjev za 5,17 milijona evrov oziroma v povprečju nekaj manj kot evro na kvadratni meter ali 9.457 evrov na hektar. »Sklad je v celoti sprejel ponudbo A in B Nadškofije Maribor za nakup zemljišč, v sklopu katerih so tudi zemljišča na območju občine Poljčane. Po ponudbi A znaša vrednost zemljišč 1.223.179 evrov, za obseg nepremičnin 198 ha, po ponudbi B znaša vrednost zemljišč 3.950.000 evrov, za obseg nepremičnin 349 ha. Gre za kmetijska, gozdna, pozidana in sorodna zemljišča. Od kmetijskih zemljišč so po dejanski rabi njive, travniki in vinogradi. Skupaj ponudbi A in B obsegata 310 parcel,« so odgovorili. Sklad še načrtuje nakup okrog 200 ha kmetijskih zemljišč, za kar imajo rezervirane tri milijone evrov. Sicer pa je bilo v finančnem načrtu za leto 2016 za nakupe nepremičnin načrtovanih 7.240.600 evrov. Na UE Slovenska Bistrica smo želeli preveriti, katere parcele Nadškofije Maribor je kupil Sklad kmetijskih zemljišč. Ker zadeva še ni pravnomočno končana, nam podatkov o parcelah niso mogli posredovati, odgovorili so le: »Nadškofija Maribor je na Upravni enoti Slovenska Bistrica vložila ponudbo za prodajo več nepremičnin, ki zajemajo kmetijska in gozdna zemljišča, nekaj malega pa je tudi stavbnih zemljišč. Pretežni del teh zemljišč, ki leži na območju tukajšnje upravne enote, zajema parcelne številke v katastrski občini Studenice, del nepremičnin pa tudi v katastrskih občinah: Pretrež, Brezje pri Poljčanah in Slovenska Bistrica.« Foto: Mojca Vtič bodo pravne osebe za zakupljena zemljišča letos poravnale 3.731.473 evrov. Največji zakupnik je podjetje Panvita, ki kmetuje na 3.077 ha kmetijskih zemljišč, za kar letno odšteje 512.733 evrov. Prekmurskemu podjetju sledi Perutnina Ptuj z 2.763 ha Skladovih kmetijskih zemljišč, zakupnina naj bi letos znašala 434.572 evrov, hčerinsko podjetje PP Agro pa kmetuje še na 1.135 ha kmetijskih zemljišč, zakupnina pa znaša 194.758 evrov. Skupaj PP Agro in Perutnina razpolagata s 3.898 ha Skladovih zemljišč ali nekaj manj kot polovico Sklado-ve zemlje v Podravju. Pisali smo tudi o predvidenem zaprtju območnih izpostav Sklada kmetijskih zemljišč, med drugim slovenjebistriške, a na vprašanje, kdaj in kje naj bi območne izpostave zaprle svoja vrata, še niso znali odgovoriti. »Novi predlog Pravilnika o podrobnejši opredelitvi obsega krajevne in stvarne pristojnosti območnih izpostav in upravi-teljstev še ni bil sprejet, zato še ni znana reorganizacija izpostav,« so dejali. Mojca Vtič Ptuj • Vlasta Stojak na novem delovnem mestu Na Zavod za zaposlovanje Nekdanja direktorica uprave mestne občine (MO) Ptuj Vlasta Stojak, ki je v začetku meseca nepreklicno odstopila s funkcije, je ponovno zaposlena na Zavodu za zaposlovanje - na centrali v Ljubljani. Z mestno občino kot nekdanjim delodajalcem je delovno razmerje prekinila sporazumno. V strokovne službe Zavoda se Stojakova vrača po dobrem letu in pol. Jeseni 2014 je kandidirala za županjo MO Ptuj in se z dobrimi 13 odstotki glasov v prvem krogu uvrstila na tretje mesto, za Štefanom Če-lanom in Miranom Senčarjem. V drugem krogu je podprla kandidata Senčarja, po volitvah je stranka SD zanjo izpogajala funkcijo direktorice občinske uprave. Kot nosilka liste je bila izvoljena v mestni svet, a je nato pred zaposlitvijo v mestni upravi s funkcije mestne svetnice odstopila. Njeno svetniško mesto je zasedel Andrej Lazar. Na novem delovnem mestu na Zavodu za zaposlovanje na centrali v Ljubljani je Vlasta Stojak zadolžena za področje sodelovanja oz. dela z delodajalci. Svojo delovno pot na Zavodu pa je sicer začela leta 1992 in tam ostala 22 let - do konca leta 2014. Osem let je bila vodja območne službe Ptuj in tri leta vodja območne službe Maribor. Leto dni je bila zaposlena na centrali v Ljubljani, kamor se zdaj po dobrem letu in pol dela na MO Ptuj ponovno vrača. Glede na to, da stranka SD obvladuje področji dela in sociale, je bilo pričakovano, da bo Stoja-kova novo službo dobila ali na resornem ministrstvu ali pa v kateri izmed ustanov, ki sodijo pod ta resor. Najverjetneje ji je bilo delovno mesto zagotovljeno že ob odločitvi, ko je odstopila z mesta direktorice uprave MO Ptuj. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Vlasta Stojak je bila na Zavodu za zaposlovanje zaposlena 22 let: med letoma 1992 in 2014. 4 Štajerski V središču petek • 23. septembra 2016 Podlehnik • Anonimka zoper podlehniškega župana Marka Maučiča Lokalni šerif ali tarča nezadovoljnega V uredništvu smo prejeli anonimko, ki je na podlehniškega župana Marka Maučiča vsula plaz raznovrstnih obtožb, če, pa smo pridobili tudi uradne podatke. Veliko lažje bi seveda bilo, če bi se podpisniki anonimke (»Podlehničani«) Obtožbe zoper »lokalnega šerifa, ki mu daleč okoli ni enakega«, se pričnejo pri prebivališču: »Gotovo je edini župan, ki je od prvega mandata dalje le navidezno prijavljen v Pod-lehniku, hišo pa ima v drugi občini. Ko mu kaj ni prav, gre živet domov in nas pusti same.« Maučič odgovarja, da ima v občini Podlehnik prijavljeno stalno, v Destrniku pa začasno prebivališče: »Da imam hišo v Placarju, sem povedal že na prvi javni predstavitvi, ko sem na pobudo občanov kandidiral za župana. Res pa je, da prva štiri leta nisem prijavil začasnega prebivališča, zato so me povabili na zagovor na ptujsko upravno enoto. Za stalno šteje tisto bivališče, kjer opravljaš večino svojih dejavnosti; jaz imam v Podlehniku službo, lovsko družino, posestvo in županovanje. Tudi na kraju neljubih dogodkov sem navadno prvi.« Na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da morajo imeti župan in člani občinskega sveta v času opravljanja funkcije v občini, kjer jo opravljajo, prijavljeno stalno prebivališče: »Če stalno prebivališče prijavijo v drugi občini, jim funkcija preneha. Dokler ima oseba v tej občini prijavljeno stalno prebivališče, ne glede na to, kje dejansko prebiva, je takšno stanje zakonito.« Po zakonu o prijavi prebivališča je stalno prebivališče naselje, kjer je središče posameznikovih življenjskih interesov: »To se presoja na podlagi njegovih poklicnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi.« »Vsi skupaj smo zatajili« Mnogo očitkov se nanaša tudi na izgradnjo avtocestnega odseka Draženci-MMP Gru-škovje. Župan naj občanov ne bi obvestil o natančnem poteku trase avtoceste, pa tudi opozoril jih ni, da bo cesta tako visoko. Maučič odgovarja: »Ko so razgrnili državni prostorski načrt, so občani lahko podali svoje pripombe. Na to temo smo imeli štiri sestanke, kjer smo traso avtoceste pregledali kilometer po kilometer. Večino pobud, okoli 90 %, so nam odobrili.« Priznava pa, da višine avtoceste na razgrnitvi načrtov niso mogli razbra- Potrebuje občina novo vozilo? V anonimki so zapisali: »Župan kupi, občinski svetniki nakup potrdijo naknadno. Tako so pri očetu nekdanjega občinskega svetnika kupili avto za občinske potrebe, predvsem županove. Pa gre to vse brez javnega razpisa?« Župan odgovarja, da so za občinski kombi izvedli naročilo male vrednosti in izbrali najugodnejšo od treh ponudb: »Kupili smo rabljeno kombinirano vozilo za 19.000 evrov in DDV. Občina novo vozilo potrebuje, saj se staro vozilo toliko kvari, da popravila niso več smiselna in registracije ne bomo podaljšali. Koncesi-onarja za vzdrževanje cest nimamo, pa tudi za odvoz odpadkov s pokopališča skrbimo sami. Prej smo za odvoz sveč plačevali 16.000, zdaj pa okoli 2.000 evrov. Kombi torej v letu ali dveh pokrijemo.« / ti: »Vsi skupaj smo zatajili, ker si nismo znali predstavljati, kako bo avtocesta videti v naravi. Da bi avtocesto dvignili na najvišji točki, kjer bo počivališče, sploh pomislili nismo!« Sedmih hiš v Dežnem pri Podlehniku v neposredni bližini nekaj metrov dvignjene avtoceste DARS kljub pobudi lastnikov nepremičnin ni želel odkupiti in porušiti. Res pa je krajane občina takrat podprla in DARS-u sporočila: »Podpiramo njihovo zahtevo po ponovni preučitvi lokacije in velikosti načrtovane oskrbne postaje Podlehnik. Prav tako jih podpiramo pri dani pobudi za odstranitev objektov v primeru ohranitve lokacije in velikosti oskrbne postaje. Če se boste odločili za rušitev zaselka in povečanje oskrbne postaje, se odpirajo Podlehniški župan Marko Maučič ne verjame, da je anonimko spisala skupina krajanov: »Mislim, da gre za samo eno osebo.« nove možnosti za usmeritev in postavitev načrtovane poslov-no-logistične cone.« Domačija sredi avtoceste Avtorji anonimke sprašujejo: »Kakšno naključje je, da je trasa avtoceste zapeljala točno čez županovo družinsko hišo, ki jo imata v lasti njegov oče in stric? Govori se, da so od DARS-a dobili veliko več denarja kot ostali, ki so jim objekte rušili.« Župan odgovarja, da bi morali njihovo domačijo porušiti že pred 40 leti pri prvi trasi ceste. Takrat so se umaknili zahodneje, zdaj pa se več niso imeli Foto: EM Ormož • Na kopališču manj kopalcev kot lani Kljub 20-odstotnemu dvigu cene vstopnic z izgubo Kopalna sezona na Letnem kopališču Ormož je tudi letos prinesla rdeče številke - kljub 20-odstotnemu dvigu cene vstopnic. Kolikšna bo sicer izguba ob koncu leta, se še ne ve. Zagotovo pa jo bosta vsaka v svojem deležu nosili občini Ormož in Središče ob Dravi kot lastnici kopališča. Letno kopališče Ormož je tudi letošnjo poletno sezono za mnoge obiskovalce pomenilo prijetno osvežitev v vročih dneh. Vendar pa se je po statističnih podatkih na ormoškem bazenu letos hladilo precej manj kopalcev kot leto pred tem. Kot je pojasnila Bogdana Kolbl iz Komunalnega podjetja Ormož, so namreč v letošnji kopalni sezoni zabeležili 10.771 kopalcev. »Prodanih je bilo 9.222 vstopnic, 1.549 je bilo kopalcev, ki imajo brezplačen vstop na kopališče (otroci pod šest let). Število kopalcev je v primerjavi s preteklim letom manjše za 33,5 % in je glede na izkušnje iz preteklih let odvisno od vremenskih razmer.« Tako kot leta nazaj je bilo tudi letos največ prodanih najcenejših vstopnic za kopanje - do dve uri, in sicer natanko 5.797. Kopališče je obratovalo 59 kopalnih dni oziroma štiri dni manj kot lani, bazen pa je prenehal obratovati zadnji dan v avgustu. »Kopališče največkrat obiščejo otroci. Največ kopalcev (488) smo letos zabeležili 12. julija,« je povedala Kolblo-va ter še dodala: »Kopališče je obratovalo brez kakšnih večjih težav, rezultati kopalne vode kažejo, da so bili vsi odvzeti vzorci skladni z merili zakonodaje. Imeli smo okvaro na sistemu za prodajo vstopnic; ta je vgrajen od samega začetka obratovanja bazena in je potreben obnove.« Kopališče bo treba obnoviti Prihodki iz naslova prodanih vstopnic so znašali 20.149,07 evra, kar pomeni dobrih 5.400 evrov manj kot leto nazaj, pa čeprav so cene vstopnic pred letošnjo sezono dvignili za 20 %. Kar se tiče stroškov, pa kopališče še ni dokončno končalo z obratovanjem, saj kot pojasnjuje Kolblova, »ga je treba še pripraviti na zimovanje. Določeni stroški pa nastajajo čez celo leto in po oceni znašajo okoli 47.000 evrov«. Ob tem pa smo še povprašali po investicijah, ki so jih izvedli pred začetkom kopalne sezone ter kaj bo treba postoriti še v prihodnje: »Pred začetkom obratovanja so bile zamenjane keramične ploščice na delu športnega in otroškega bazena ter delno v higienskih bazenč-kih, servisirane so bile naprave za doziranje klora in preostale naprave za pripravo bazenske vode. Zamenjan je bil filtrski medij v filtrih za oba bazena. Izvedena je bila tudi povezava z internetom, ki je potrebna zaradi davčnega potrjevanja računov. V prihodnjih sezonah bo treba obnoviti sistem za prodajo vstopnic, temeljito sanirati keramične ploščice v bazenih, zamenjati ograjo, izvesti gradbena dela v strojnici, zamenjati vodni sesalec,« še sklene Kolblova iz ormoškega komunalnega podjetja. Monika Levanič Ptuj • Zakaj se zatika izgradnja gerontološkega centra Parcelo prodajajo za mili Da stvari pri načrtovani izgradnji gerontološkega centra na Ptuju ne teče-problem cena zemljišča na Potrčevi cesti, kar je na seji mestnega sveta v evrov, občina zahteva enkrat več, natanko milijon evrov. Med pobudami in vprašanji ptujskih mestnih svetnikov se skorajda na vsaki seji že nekaj mesecev pojavlja tudi tisto o načrtovani izgradnji gerontološkega centra na Potrčevi cesti na Ptuju. Svetnica Silvestra Gor-jup je v ponedeljek vprašala, zakaj se stvari ne premaknejo z mrtve točke. Zanimalo jo je, kaj je razlog, da gradnja še ni stekla, kdo je odgovoren za to in dejala, da če so v Domu na odgovornost poklicali nekdanjo direktorico Kristino Dokl, ki je na računu imela milijone, bodo morda morali tudi sedanjo in svet zavoda. Izrazila je večkrat izpostavljeno bojazen, da investicija ne bo izpeljana in bo denar iz računa Doma upokojencev Ptuj na koncu pristal v Ljubljani. Župan Miran Senčar je zatrdil, da je občina svoj del naloge že zdavnaj opravila in potrdil predvidevanja, da se je zataknilo pri ceni zemljišča. Po cenitvi, ki jo je dala opraviti ptujska občina, je parcela vredna natanko milijon evrov, po cenitvi, Idejna zasnova izgradnje gerontološkega centra na Potrčevi cesti na petek • 23. septembra 2016 V središču Štajerski 5 občana? Zupan nam je zaupal svojo plat zgodbe, kjer je bilo mogo-razkrili in postregli s konkretnejšimi dokazi ... kam: »Morda sta stric in oče res dobila največ, a ne po enoti mere, temveč skupno, saj so bili objekti od vseh največji. Veliko hišo s šestimi stanovanji, hlev in delavnico so odkupili za nekaj več kot 900.000 evrov.« Dodaja še, da razume razočaranje Pod-lehničanov pri cenitvi njihovih nepremičnin, saj so bili prvi, ki so jim po odločitvi računskega sodišča od vrednosti nepremičnin odbili amortizacijo. DARS smo zaprosili za anoni-mizirane cenilne zapisnike za nepremičnine na in ob trasi bodoče avtoceste, vendar so nas zavrnili: »Cenitvenih poročil ne moremo izročiti, saj vsebujejo osebne podatke pogodbenih strank ter predstavljajo avtorsko delo cenilcev.« (Bralce ob tem prosim, da tega članka ne berejo naprej; gre namreč za avtorsko delo.) Pojasnjujejo pa, da je odškodnina za nakup nepremičnin določena na podlagi cenilnih poročil, ki jih izdelajo cenilci ustreznih strok, npr. kmetijske, stavbne, gozdne in v nekaterih primerih tudi ekonomske stroke. Lastniki nepremičnin se lahko na izdelana ce-nilna poročila tudi pritožijo (to je storilo okoli 30 % lastnikov). Postregli so nam samo s skupnimi podatki: za potrebe izgradnje avtocestnega odseka Dra-ženci-MMP Gruškovje so pridobili 168,93 hektarja zemljišč. Od tega so 103,42 hektarja odkupili, preostala zemljišča pa so bila v lasti Republike Slovenije oz. v javni lasti. »Stroški, povezani z odkupi zemljišč in objektov za potrebe izgraditve avtoceste, so znašali 18,7 milijona evrov; 17,8 milijona za odškodnine za nakup zemljišč in objektov, slab milijon pa so vredne izvajalske pogodbe (cenitve, parcelacije oz. zakoličbe in druga dela),« pravijo. Z dodatki do bogastva? Piscem anonimke se zdi premoženjsko stanje župana predobro: »Kako in s čim? Poleg očitnega dobivanja denarja iz zraka naj bi župan in njegov najtesnejši sodelavec Miran Krajnc dobivala dodatek za stalno pripravljenost.« Maučič odgovarja, da ne prejema nobenih dodatkov, vodja občinske uprave Krajnc prejema dodatek za delovno dobo, ne pa tudi dodatka za stalno pripravljenost, za povečan obseg dela ali katerega koli drugega dodatka: »Na naši občini dodatek za stalno pripravljenost pozimi prejema samo Damijan Golub, ki skrbi za vzdrževanje cest.« Ker na občini ni zaposlen, prejema 50 % plače župana, kar znaša 1.376,14 EUR bruto ali 915,03 EUR neto (višina nagrade županu je določena z zakonom glede na število prebivalcev v občini), poleg tega pa si v desetih letih županovanja ni izplačal niti ene kilometrine. Županu podpisniki anonim-ke očitajo še, da je delovno nesrečo v delavnici svojega brata, v kateri je leta 2007 umrl delavec, pometel pod preprogo in »nekako izplačal družino delavca«. Maučič odgovarja: »Tragičen dogodek je prizadel vse vpletene. Sodišče je primer obravnavalo tako kazensko kot civilnopravno in ne vem, kako bi lahko župan kupil sodišče.« Občinskemu svetniku Stoja-nu Kojcu naj bi župan v zahvalo za poslušnost zagotovil službo v Osnovni šoli Podlehnik. Maučič Si ■ \ - . t.mmrnr- Foto: EM Malo železa, veliko spornega? Sarajevsko podjetje Euro-Asfalt, ki gradi drugo etapo avtocestnega odseka Draženci-MMP Gruškovje, je letos ob vrtcu v Podlehniku postavilo športni poligon z železnimi orodji za t. i. ulično vadbo (v izvirniku: street workout). Avtorjem anonimke se to zdi sumljivo: »Slišali smo, da je to donacijo župan dobil za dobro sodelovanje s 'svojimi' podjetji. Kako je lahko malo železa vredno tisoče evrov? In kako to, da župan v časih, ko vsi že leta zategujemo domače finance, dobiva donacije v velikih vrednostih?« Namignili so še, da morda sploh ne gre za donacijo, marveč za strošek občinskega proračuna. Podlehniški župan Marko Maučič pojasnjuje, da so si teh igral zaželeli otroci: »Pisali so mi, zato sem naročil predračune. V predalu sem imel pripravljene tri ponudbe; eno za okoli štiri tisočake, drugo za deset in najdražjo za okoli 30.000 evrov. Ko so me obiskali predstavniki podjetja Euro-Asfalt in ponudili, da bi naši občini nekaj podarili, sem takoj predlagal ta igrala. Pokazal sem jim predračune, izbrali pa so srednjo varianto.« Poudarja, da gre za donacijo podjetja in ne investicijo občine. V podjetju Euro-Asfalt so nad obtožbami presenečeni: »Otroška igrala smo res podarili mi. Naše podjetje že od svojega nastanka, torej več kot 20 let, velik del dobička namenja za različne družbeno koristne ali humanitarne namene. Vrednost naših donacij se v samo zadnjih petih letih meri v več sto tisoč evrih.« Pojasnjujejo še, da jih je postavitev igral v Podlehniku stala okoli 5.500 evrov, vendar pa v to vsoto ni vračunano delo, ki so ga opravili njihovi zaposleni. odgovarja: »V šoli so izvedli korekten javni razpis, na katerega sta se prijavila dva kandidata. Res pa je moje priporočilo, da se med sicer enakovrednimi kandidati izbere občana Pod-lehnika.« Prepričan je, da občino vodi transparentno: »Prav je, da ljudje pazijo, kaj delamo. Zelo spoštujem ljudi, ki pridejo k meni in povedo, kaj jih moti - šele tako namreč lahko odrea-giramo. Očitno pa bi si nekateri raje dopisovali prek časopisa.« Eva Milošič jon evrov, kupci bi plačali pol manj jo gladko, je glede na zastavljene terminske plane več ali manj jasno. Potrdila pa so se tudi predvidevanja, da je med drugim ponedeljek povedal ptujski župan Miran Senčar. Dom upokojencev Ptuj ima svojo cenitev in bi zemljišče kupil za pol milijona m u i «tun« ' j — t' Ptuju. Foto: arhiv DU Ptuj ki jo je naročil Dom upokojencev Ptuj, pa polovico manj - 500.000 evrov. Znesek, ki ga ponuja Dom upokojencev se ptujskemu županu zdi bistveno prenizek. Dejal je, da so izračunali donosnost parkirišča; če bi bilo to plačljivo, bi koncesionar lahko s parkirninami zaslužil tudi 300.000 evrov letno, zaradi česar se mu zdi ta parcela bistveno več vredna od ponudbe aktualnega potencialnega investitorja. Povedal je še, da so nekaj težav imeli zaradi zahtev, ki so jih postavili Domu upokojencev v zvezi s prometno ureditvijo, a okrog tega naj bi se vendarle uspešno dogovorili. Svet zavoda DU Ptuj se bo posvetoval Da je Dom upokojencev Ptuj že naročil tretjo cenitev, pa poudarja Jožica Šemnički, direktorica Doma upokojencev Ptuj. Tudi po tej naj bi bilo zemljišče ocenjeno na nekaj manj kot pol milijona evrov. „Problem je nastal, ker so naši cenilci upoštevali dejstvo, da je le 2/3 parcele gradbene, medtem ko je ostalo arheološko zaščiteno in se praktično ne bo moglo nič delati. Pogoj, ki so nam ga postavili, je tudi, da uredimo preostanek parcele v skladu z zahtevami arheološke stroke. Cenitev, ki jo je naročila občina, je celotno parcelo ovrednotila kot gradbeno, čeprav je jasno, da je velik del arheološko zaščiten, saj je spodaj cerkev. Občina se mora odločiti, ali v mestu želi gerontološki center ali le trgovine in parkirišča. Dejstvo je, da so številne občine dale investitorjem za izgradnjo oskrbovanih stanovanj stavbno pravico povsem brezplačno, recimo Izola, Ravne na Koroškem ... Ne nazadnje je tudi Koper dal ptujskemu Domu upokojencev parcelo brezplačno, da se je tam gradila enota DU Ptuj," je jasna Šemničkijeva. Čeprav se zaveda, da je odločitev njena, se želi posvetovati s člani sveta zavoda, ki bodo o tej temi razpravljali za zaprtimi vrati. Jasno pa je, da že po zakonu ne smem kupiti parcele po enkrat višji ceni, kot je bila ocenjena," še vztraja direktorica DU Ptuj. Od ptujske občine pričakuje drugo ponudbo, predvidoma ta teden. Zemljišče, ki so ga iskali precej časa, so namreč pripravljeni kupiti, a le po sprejemljivi ceni. Idejna zasnova za izgradnjo na tem mestu je narejena, kako, če sploh, se bo vodstvo Doma upokojencev Ptuj dogovorilo z vodstvom ptujske občine, bo znano že kmalu. O špekulacijah, da se lahko zgodi, da bo denar iz računa ptujskega Doma šel v Ljubljano, pa Šemničkijeva pravi: „Bojazen je po mojem mnenju odveč. To kaže tudi primer z urgentnim centrom, kjer sploh nismo smeli kupiti zemljišča, kaj šele, da bi denar kar tako nakazali. Prenos sredstev iz enega računa na drugi ni tako enostaven, kot bi si kdo mislil." Direktorica DU Ptuj je prepričana, da bodo z vodstvom ptujske občine našli skupni jezik. Oziroma ceno. V sredo so se ponovno pogovarjali in naj bi zbližali izhodišča. Kakšen bo končni dogovor, pa bo odvisno od stališča sveta zavoda, ki bo o tem odločalo prihodnji teden. Kodela: „Moramo vedeti, koliko bo investicija stala!" Da ne želi dogodkov prejudicirat in da čaka na posvetovalni sestanek, pa poudarja predsednik sveta zavoda Dom upokojencev Ptuj Franc Kodela. Sprejeli naj bi skupno stališče članov sveta, Kodela pa bo predlagal tudi ustanovitev širše pogajalske skupine, ki bo nadaljevala pogajanja z občino. Kodela namreč ne vidi problema le v tem razkoraku pri ceni zemljišča, prepričan je, da bo treba sliko pogledati še bolj celovito. „Nujno je treba izračunati končno vrednost investicije, koliko bo ta stala in priti do izračuna stroškov tudi za morebitno ureditev krožišča in podobno. Uskladiti se moramo v vseh pogojih, ne le v ceni samega zemljišča," je jasen Ko-dela, ki pa ostaja optimističen, saj pravi, je z njihovega vidika izbrana lokacija idealna. Prepričan je, da mora Dom, čeprav ima denar, natančno vedeti, koliko bo investicija stala, saj več vloženega denarja potem pomeni tudi višje najemnine. „In če bomo imeli stanovanja prazna, bo to že v startu zgrešena investicija, s katero bomo imeli le probleme," še zaključuje. Dženana Kmetec 6 Štajerski Politika petek • 23. septembra 2016 Kidričevo • Kritične vrednosti presežene le na nekdanjem odlagališču Štrucl vztraja pri kazenski ovadbi Letos poleti je bilo na sedmih lokacijah na območju občine Kidričevo odvzetih 14 vzorcev zemljine. Analiza je pokazala, da val presega le zemljina iz nekdanje t. i. leš jame. »Rezultati so potrdili, da živimo v zdravi občini,« je prepričan župan Anton čali Branka Štrucla iz iniciative Za Kidričevo. Okoljsko ministrstvo se je za vzorčenje odločilo na pobudo iniciative Za Kidričevo. »Lokacije so bile izbrane na pobudo civilne iniciative, na našo pobudo pa so bili odvzeti tudi vzorci tal v okolici šol in vrtcev, kjer se zadržuje najmlajša populacija,« je v uvodu povedala Tanja Bolte z okoljskega ministrstva. Med drugim je bil odvzet vzorec v neposredni bližini odlagališča rdečega blata. »Preverili smo, ali je vpliv razlitja rdečega blata pred desetletji še vedno prisoten in ali so tla onesnaže- na,« je povedal Marko Zupan z biotehniške fakultete. Janja Tur-šič z Arsa pa je dodala, da je bila na tej lokaciji presežena mejna vrednost svinca in ostankov FFS, to pa ne pomeni, da je prisotno tveganje za zdravje. »Najbolj problematična je bila druga lokaci- ja, in sicer gre za njivo v neposredni bližini železniške proge v Strnišču. Na tej lokaciji so bile presežene kritične vrednosti za baker, cink in svinec in opozorilne vrednosti za arzen, kadmij in nikelj.« A to so raziskovalci tudi pričakovali, saj so že ob je- Slovenska Bistrica • Prometni kaos v mestu lahko reši le zahodna obvoznica Evropski denar za analize, a ne za ceste Občina Slovenska Bistrica je letos uspela pridobiti okrog 72.000 evrov za pripravo celostne prometne strategije. A že pred pripravo strategije se ve, kar so izpostavili udeleženci prve javne razprave o prometni strategiji, da se bo prometni kaos v mestu rešil le z zahodno obvoznico do Impola. Kot je bilo povedano na prvi javni obravnavi, gre za strateški dokument, ki naj bi orisal ukrepe za izboljšanje prometne ureditve in varnosti. Dokument naj bi vključil tudi vse deležnike v prometu, od pešcev, kolesarjev, voznikov osebnih avtomobilov, kot tudi najrazličnejše generacije in skupine občanov. »Želimo si, da bomo sodelovali v delovni skupini, namreč za invalida, pa tudi za starejše, lahko že nekaj centimetrov visok robnik predstavlja oviro v prometu,« je poudaril Anton Kolar, predsednik Društva invalidov Črešnjevec. In že na prvi javni razpravi se je pokazalo, da imajo občani številne pobude, kako naj se prometna ureditev reši. Predlogi so se nanašali pred- vsem na izgradnjo pločnikov in kolesarskih stez, a dolžina teh poti je predvsem odvisna od financiranja. »Dinamika je odvisna od sredstev, ki bodo na voljo. Trenutno smo občine odrezane od denarja za infrastrukturne projekte, saj je bila usmeritev vlade v novem finančnem obdobju, da se evropski denar ne bo vlagal v asfalt. Seveda je treba vlagati v razvoj in delovna mesta, a morajo biti ta vlaganja uravnotežena,« je dejal župan Ivan Žagar. Za prometno ureditev v mestu pa ni nujna le izgradnja zahodne obvoznice, čemur so pritrdili že številni gospodarski in drugi ministri, nazadnje celo predsednik vlade, temveč tudi izgradnja avtobusne postaje, ki jo že več let sestavljajo zabojniki. »Granit, ki je kupil zemljišče, bi moral zgraditi tudi avtobusno postajo, a je šel v stečaj. Sedaj je vprašanje, ali je lokacija še optimalna in smiselna, strategija naj bi to povedala. Se pa nato pojavi novo vprašanje, kako investicijo izvesti, če ne bo investicijskega denarja, ki bi ga lahko občine koristile,« je še dodal župan. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Slovenija • Občine lahko kandidirajo za sredstva za energetsko obnovo stavb Ormoški projekt vreden 3 mio evrov Ministrstvo za infrastrukturo (MZI) je v začetku meseca v Uradnem listu objavilo javni razpis za sofinanciranje projektov energetske obnove stavb v javni (občinski) lasti, ki niso namenjene bivanju. Upravičenke za črpanje sredstev so lokalne skupnosti. Občina Ormož bo na razpis prijavila projekt energetske obnove sedmih objektov v občinski lasti, in sicer stavbe osnovnih šol Kog, Miklavž (skupaj z vrtcem), Ivanjkovci in Velika Nedelja ter športno dvorano Velika Nedelja. »V skladu z investicijsko dokumentacijo je vrednost projekta okrog tri milijone evrov. Predvidoma ga bomo izvajali v letih 2017 in 2018,« je povedala direktorica uprave občine Ormož Mateja Zemljak. Na vprašanje, ali se bo občina Ormož v prihodnje s katerim projektom energetske obnove morebiti prijavila tudi na razpise, po katerih je predvideno javno-zasebno partnerstvo, pa Zemljakova odgovarja: »Oceno možnosti javno-zasebnega partnerstva smo naredili in izkazalo se je, da koncept energetskega pogodbeništva v našem primeru ni ustrezen zaradi postavljenega tehnološkega koncepta energetske sanacije in pričakovanih prihrankov ter zaradi izka- zanega nizkega sofinancerskega deleža zasebnega partnerja.« Na voljo 10,5 milijona evrov kohezijskih sredstev Okvirna višina nepovratnih sredstev, ki jih bodo lahko občine v letih 2017 in 2018 prido- bile iz naslova razpisa, je 10,5 milijona evrov. Od tega Evropski kohezijski sklad prispeva devet, slovenski proračun pa 1,5 milijona evrov. S kohezijskimi sredstvi bodo naložbe sofinancirane v višini do 40 odstotkov investicije. Po razpisu pridobljena sredstva bo možno črpati od prve polovice leta 2017 do konca leta 2018. Minimalna vrednost naložb, ki jih bodo vlagatelji prijavili na razpis, je 500.000 evrov, v primeru javno-zasebnega partnerstva 750.000 evrov. Razpis bo odprt do porabe sredstev, prvi rok za oddajo vlog je 12. december 2016. O izidu razpisa bodo vlagatelji obveščeni v 60 dneh od datuma odpiranja vlog. Mojca Zemljarič Med sedmimi objekti, ki jih občina Ormož namerava obnoviti s pomočjo kohezijskih sredstev, sta tudi šola in športna dvorana pri Veliki Nedelji. Lenart • Občini je uspelo reprogramirati še Prihranili bodo 317.3 Občina Lenart se je dogovorila za reprogramiranje še edinega ni 1.640.000 evrov. Z zamenjavo starega dolga naj bi na dolgi Občinska oblast je uresničila junijsko napoved, da bodo v primeru pridobljene možnosti reprogramiranja edinega preostalega »manj ugodnega« kredita poskušali le-tega nadomestili. Pridobili so namreč ugodnejši kredit Deželne banke Slovenije, s katerim bodo nadomestili dolgoročno posojilo v višini 1.640.000 evrov, prav tako pri Deželni banki Slovenije (DBS), ki bi ga sicer odplačali v letu 2035 in po 2,5-obre-stni meri. Z ugodnejšim posojilom pa predvidevajo odplačilo do 2026 in po nižji obrestni meri (1 %), s čimer bodo privarčevali okoli 317.300 evrov, je pojasnila občinska finančnica Breda Kos. »Naše letne obveznosti iz naslova zadolževanja, ki so določene v Zakonu o financiranju občin, ne smejo preseči 556.350 evrov. S tem prestrukturiranjem bi naša masa zadolževanja v prihajajočem letu znašala okoli 450.000 evrov. Res je, da se s krajšanjem dobe odplačila zadolževanja na enoto ali prebivalca obseg celo zvišuje, vendar trenutno nismo pridobili ponudbe za obdobje, kot ga imamo pri DBS, dolžni pa smo predvsem poceniti stroške obresti, ki so ne nazadnje ključni pri zadolževanju. Ne nazadnje je pomembno tudi dejstvo, da bomo na tak način glavnico oziroma posojilo odplačali kar devet let prej kot po obstoječem kreditu, prav tako pa so obresti znatno nižje,« je med drugim še zapisano v obrazložitvi predloga odloka o rebalansu pro- računa za letošnje leto, ki so ga na izredni seji na mizi imeli svetniki. Lenarški občinski svet je odlok z omenjenimi spremembami potrdili. Občina zdaj še mora pridobiti soglasje finančnega ministrstva, po tem pa bodo pristopili k podpisu pogodbe pri omenjeni banki. „Z omenjeno spremembo in zaključkom pa tudi zaključujemo to problematiko v obstoječih tržnih pogojih zadolževanja.« Občina je namreč že avgusta nadomestila dva manj ugodna dolgoročna kredita z ugodnejšim posojilom izbrane banke, s katerima naj bi privarčevali še okoli 382.000 evrov obresti. Monika Levanič Občinski svet je soglasno potrdil odlok ščajo z ugodnejšimi. Foto: ML petek • 23. septembra 2016 Politika Štajerski TEDNIK 7 župana opozorilno in kritično vrednost onesnaže-Leskovar, izsledki analize pa niso prepri- Foto: MV Zupan z analizo zadovoljen, Štrucl ne Rezultate je župan Anton Le-skovar pokomentiral: »Vesel sem, da je prišlo na piano, da živimo v zdravem okolju.« Manj zadovoljni s samo analizo pa so v iniciativi Za Kidričevo, ki je predlagala vzorčenje in tudi določila tri lokacije. »Analize so bile narejene le na tretjini občine, ob tem je bila vzorčena le ena njiva, na Kidričevem pa je še milijon in pol žlindre,« je najprej poudaril Branko Štrucl iz Za Kidričevo. 0 izvedbi analize pa je dejal: »Delo je bilo opravljeno korektno, vendar ne kakovostno. V Celju in Mežiški dolini je raziskave naredilo poljsko podjetje do globine petih metrov. V prihodnje bomo zahtevali še vzorčenje podtalnice, ob tem bomo to poročilo oddali Evropski uniji in bomo videli, kaj in kako dalje.« Čeprav je analiza tal pokazala, da v občini ni prišlo do onesnaženja večjih površin, kot je to na primer v Zgornji Mežiški dolini ali v Celjski kotlini, pa Štrucl vztraja pri kazenski ovadbi zoper župana. »Na eni njivi seje onesnaženost pokazala,« je poudaril, a dodal, da do zdaj iniciativa še in vložila nobene kazenske ovadbe. Foto: Mojca Vtič manju vzorcev opazili ostanke žlindre in kurilniških odpadkov. Župan Leskovar pa je dodatno pojasnil: »Ta lokacija je znana kot leš jama, v katero so po drugi svetovni vojni navažali gradbene odpadke in odpadke parnih lokomotiv, kar je vedel tudi lastnik. Pričakovali smo, da se bodo pokazala odstopanja, sicer pa po zagotovilih strokovnjakov ta lokacija nima neposrednega vpliva na zdravje ljudi.« A med- Mejna vrednost presežena v Lovrencu Vzorci so bili odvzeti tudi v učilnici v naravi, na igrišču pri OŠ Cirkovce, pri vrtcu v Kidričevem in pri OŠ Lovrenc na Dravskem polju. »Na območju lovrenške šole je bila malenkostno presežena mejna vrednost policikličnih aromatskih ogljikovodikov. In sicer če je mejna vrednost po uredbi en miligram na kilogram, smo mi izmerili 1,06 tega onesnaževala, pri tem pa je treba opozoriti, da je opozorilna vrednost pri 20 miligramih, kritična pa pri 40,« je dodala Turši-čeva. Dodati je treba, da mejna vrednost pomeni, da so vplivi na zdravje človeka sprejemljivi. Mojca Vtič KRH 'imm * . v ■■ ■ , ■ tem ko je na tej Zemljini še letos zorelo žito, verjetno tako ne bo v prihodnje. »V primerili, ko je dosežena kritična vrednost, se odsvetuje pridelava krme ali prehrane. Eventualno se lahko na tej Zemljini gojijo rastline, ki vežejo manj onesnaževal, v vsakem primeru pa svetujemo, da se opravi analiza krme, saj lahko predstavlja tveganje za živali,« je povedal Marko Luci iz uprave za varno hrano. Dogovorno obnavljamo ¡n vzdržujemo - ZA varne avtoceste. ob cestnih zaf0kah prosimo, prilagodite OZNJE VARNOSTNO RAZDALJO to je pomembno za vašo varnost in varnost naših delavcev na cesti. Varno in srečno na poti vam želi DARS. C1970 ^^H DARS . zadnji manj ugoden kredit 00 evrov obresti preostalega »manj ugodnega« dolgoročnega posojila v viši-rok privarčevali okoli 317.300 evrov obresti. k Oktobra znan predlog proračuna za 2017 W///////////////A(i~ Po izredni seji, s katero so svetniki opravili v pičlih 15 minutah, je sledil kolegij svetnikov glede proračuna za prihodnje leto. Kot je bilo slišati, bo proračun v približno enakih finančnih okvirih kot letošnji. Lenarški župan Janez Kramberger pa je v uvodu svetnike še seznanil, da bo šla približno dobra polovica proračuna za šolstvo, izobraževanje, kulturo, šport in socialno varstvo. Za investicije pa naj bi jim ostal dober milijon evrov. Sicer pa bo točen razrez prihodkov znan že kmalu. Predlog proračuna za prihodnje leto naj bi namreč občinski svet obravnaval na seji, ki bo predvidoma 20. oktobra. v/////////////////^^^^ o rebalansu proračuna za letošnje leto, s katerim stara posojila nadome- Ptuj • Občina naposled pristopila k obnovi zapuščenega pokopališča Spominski park bodo uredili s sredstvi kohezijskega sklada Ptujski mestni svetniki so na ponedeljkovi seji potrdili investicijsko dokumentacijo za obnovo starega ptujskega pokopališča na Volkmerjevi cesti, v neposredni bližini šolskega centra. Območje, velikosti 1,2 hektarja, je kot pokopališče služilo skoraj 200 let. Od leta 1978 je pokopališče v mirovanju. Nekateri grobovi so zapuščeni ali oskrunjeni, veliko pa jih je tudi urejenih. Žal lokalna skupnost dolga leta ni skrbela za vzdrževanje pokopališča in je zato njegova današnja podoba precej klavrna. Prav tako je bilo pokopališče večkrat tarča vandalizma. Mestna občina (MO) Ptuj bo obnovo pokopališča predvidoma financirala s pomočjo sredstev evropskega kohezijskega sklada. Iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) nameravajo pridobiti 1,1 milijon evrov. Okrog 280.000 evrov bi zagotovili lastnih proračunskih sredstev. Vrednost celotne naložbe je ocenjena na 1,4 milijona evrov, izvedla in financirala naj bi se v letu 2017. »Pokopališče je v nezavidljivem stanju. Vegetacija se je nekontrolirano razrasla, nagrobniki, spomeniki, plastike in plošče so tarča vandalizma, so poškodovani ali uničeni. V dokaj slabem stanju je tudi zid okrog pokopališča, razlog za to so dotrajanost, mehanske poškodbe, nestrokovni posegi in zanemarjenost,« razloge za obnovo opisujejo na MO Ptuj. Za projekt so doslej že pripravili investicijsko dokumen- tacijo, popisali drevesa in grmičevje. Na pokopališču je 230 dreves, večina iglavcev. Mnenje stroke je, da se 91 dreves, ki so najbolj vitalna, ohrani, 62 pa odstrani. Za preostalih 77 dreves bodo še preučili možnosti, ali jih bodo odstranili ali ohranili. Vso neprimerno vegetacijo bodo odstranili. V sklopu projekta bodo obnovili pokopališki zid, obnovili portale na obeh vhodih in postavili nove ograje. Vrata spominskega parka bodo ponoči predvidoma zaklenjena. V parku bodo vzpo- stavili poti, uredili ploščad z obeležji ter spominski prostor s kostnico. Ob nadzoru pristojnega konservatorja bodo kakovostne ohranjene spomenike postopoma prenovili, poškodovane in neprimerne pa sčasoma odstranili. V parku bodo postavili klopi, pitnik in informativne panoje, prenovili bodo tudi Lackovo ploščad. MO Ptuj bo vlogo za sofinanciranje projekta oddala na prvi javni poziv, ki bo predvidoma objavljen oktobra ali novembra. O postopku oddaje del v Mestni hiši še niso odločeni. Zanimalo nas je, kdaj predvidoma bodo objavili javni razpis za izbiro izvajalca ali pa bodo dela morebiti neposredno oddali občinskemu podjetju Javne službe, ki je tudi sicer vzdrževalec ptujskih pokopališč. »Glede na to, da projekt uvrščamo v proračun 2017, razpisa za izbiro izvajalca zagotovo ne bo pred januarjem 2017. Kako bomo oddali dela, še ni dorečeno,« so še povedali v kabinetu župana MO Ptuj. Mojca Zemljane Takšen bo pogled na enega izmed preurejenih vhodov na staro mestno pokopališče pri šolskem centru. Foto: ML Foto: MZ 8 Štajerski Kmetijstvo petek • 23. septembra 2016 Slovenija, Podravje • Tudi zadruge z nižjimi prihodki, a povezovanja med njimi ni » Iz preteklosti bi se morali nekaj Ruski embargo, nizke odkupne cene niso vplivale le na dohodke na kmetijah, temveč so se znižali tudi prihodki zadrug, kmetijskih članic Zadružne zveze Slovenije, je poslovno leto 2015 zaključila pozitivno. Skupaj so zadruge, članice zveze, ustvarile več kot 636 80 % vseh prihodkov vseh registriranih zadrug v Sloveniji. »Na poslovanje zadrug v letu 2015 je vplivala kriza, ki jo je spodbudil predvsem ruski embargo. Cene mleka so padle za več kot 30 odstotkov, saj se po ukinitvi mlečnih kvot prireja mleka povečuje, potrošnja pa ne sledi dodatni ponudbi. Slovenske kmetije, ki se ukvarjajo z živinorejo, zlasti s prirejo mleka, so majhne kmetije z 10 do 20 glavami živali, kmetujejo na območjih z omejenimi dejavniki za pridelavo. Številne kmetije so šle v investicije in danes se srečujejo s težavami, kako odplačevati kredite. Tudi razmere na trgu z žiti so letos zelo težavne. Odkupne cene pšenice so krepko pod ceno, ki bi pridelovalcem zagotavljala pokritje stroškov. Letos junija so se po informacijah čla- Prihodki zadrug nic zelenjavne verige precej znižale cene slovenske zelenjave. Velik je pritisk poceni zelenjave iz tretjih držav in Hrvaške,« so ključne dogodke, ki so vplivali in še vplivajo na poslovanje zadrug, našteli v Zadružni zvezi Slovenije. Glede presežkov nad odhodki oziroma o dobičkih pa so na Zadružni zvezi povedali, da so bili ti lani minimalni, saj da delujejo zadruge v dobrobit članov in da ustvarjanje visokih dobičkov niti ni primarni cilj zadrug, temveč je cilj zadrug odkup pridelkov in oskrba svojih članov. »Preko zadrug poteka kar 80 % odkupa in prodaje vse slovenske hrane, ki se pridela na kmetijah. Slovenske kmetijske zadruge imajo v lasti več kot 350 trgovin, prek katerih oskrbujejo podeželje in prispevajo k ohranjanju njego- ve poseljenosti in obdelanosti. Hkrati je v zadrugah zaposlenih več kot 3000 ljudi. Podeželje s pomočjo zadrug ostaja poseljeno in obdelano, ohranjajo se običaji in tradicija,« so še povedali. Prihodki vseh zadrug v Podravju so se znižali za 5 odstotkov Konec leta je v Podravju 67 zadrug ustvarilo 131,7 milijona evrov prihodkov (lani je 61 zadrug pridelalo 138,5 milijona evrov prihodkov). Tako prihodki kot tudi odhodki so se v primerjavi z letom 2014 zmanjšali za 5 %. Najpomembnejši občini po številu zaposlenih in ustvarjenih prihodkih v zadrugah v letu 2015 sta mestna občina Ptuj in občina Lenart, kjer zadruge skupaj zaposlujejo 191 delavcev in ustvarijo skoraj 70 % vseh skupnih prihodkov zadrug v Podravju. Najpomembnejše področje po številu zadrug, zaposlenih in ustvarjenih prihodkih v letu 2015 je bilo področje trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil. 20 zadrug s tega področja je ustvarilo 76,4 % vseh prihodkov (npr. KZ Lenart, KZ Ptuj, KZ Rače, KZ Sl. Bistrica ...). Drugo najpomembnejše področje po številu zadrug in ustvarjenih prihodkih je področje kmetijstva in lova, gozdarstva in ribištva. To dejavnost ima registriranih 17 zadrug, ustvarile pa so 20,13 milijona evrov (15,3 %) vseh prihodkov (MZ Ptuj, KZ Rače ...). Poslovanje zadrug s tega področja ni bilo tako I 2014 I 2015 Čisti prihodki od prodaje Izid obračunskega leta Čisti prihodki od prodaje Izid obračunskega leta KZ Ptuj 33.597.995 € 12.392 € 32.123.196 € 14.195 € KZ Slovenska Bistrica 14.441.259 € 62.468 € 13.132.257 € 56.603 € KZ Rače 6.108.216 € 1.803 € 5.531.286 € -61.578 € KZ Lenart 39.090.989 € 29.888 € 39.231.713 € 13.718 € KZ Hoče 10.531.075 € 15.144 € 9.469.810 € 28.142 € Mlekarska zadruga Ptuj 20.311.038 € 1.434 € 17.682.135 € -110.820 € Kmetijsko-gozdarska zadruga Pohorje Sl. Bistrica 304.272 € -17.645 € 253.769 € -20.835 € Kmetijsko-gozdarska zadruga Ptuj 14.173 € -1.064 € 14.333 € -3.312 € Vinogradniška zadruga Ormož 50.241 € -7 € 70.786 € 75 € Perutninarska zadruga Ptuj 1.179.424 € 231.050 € 1.129.312 € -13.393 € SQdie in zelenja i O rilicr.a sveža \ OGMRČA^enjava XPMnUtau i ................... fi 1 i-i. <9¿<*'. 1 Vir: Ajpes uspešno, saj so poslovanje v letu 2015 zaključile z 277.000 evri neto čiste izgube ter jo glede na leto 2014 med vsemi dejavnostmi najbolj povečale. Največ neto čistega dobička pa so ustvarile zadruge s področja poslovanja z nepremičninami, 596.000 evrov. Vse zadruge razen Lenarške z manjšimi prihodki Pogledali smo, kako so skozi za kmetijstvo turbulentno leto prekrmarile zadruge, ki na našem območju odkupujejo Slovenija, Podravje • Za kilogram neoddanega mleka EU ponuja 14 centov » Ukrep bodo koristile kmetije, ki ne vidijo več Evropska unija kmetom za vsak kilogram mleka, ki ne bo šel v mlekarno, ponuja 14 centov. »To ne pomeni nič drugega, kot da osebi, ki ima kredit, rečeš, Na naši kmetiji se za ta ukrep ne bomo odločili,« je ukrep pokomentiral Milan Unuk, tudi predsednik sveta OE ptujskega kmetijskega zavoda. Z ukrepom niso zadovoljni niti v Mlekarski zadrugi Ptuj, ampak ne, ker bi to lahko pomenilo, da bi zadruga prejela manj mleka, je povedal direktor zadruge Drago Zupanič. »Ta ukrep je prišel vsaj pol leta prepozno, sedaj se je že prireja mleka zmanjšala, ne samo pri nas, temveč na ravni celotne Evrope. Menim, da bodo ukrep koristile samo tiste kmetije, ki ne vidijo perspektive v prireji mleka,« je pojasnil. Stanje v mlekarstvu pa je direktor največje odkupovalke mleka pri nas pokomentiral: »Ta ukrep ne bo rešil negotovosti v mlekarstvu. Namreč Evropa je odvisna od tujih trgov, azijskega in ruskega. Ob tem je treba vzeti v zakup, da bodo tudi v prihodnje velika nihanja, zato morajo kmetje absolutno omejiti stroške prireje, namreč tukaj so še določene rezerve. To pomeni, da bodo morali sami zagotoviti kakovostno krmo, da bo čim manj dokupa ostalih dodatkov, da kmetje ne bodo le pridelovalci mleka, temveč tudi rejci. Vse to je lažje izpolnjevati tistim kmetijam, ki niso zadolžene.« Naravni EUje na voljo 150 milijonov evrov Po ukinitvi kvot, ki so več kot 30 let omejevale proizvodnjo mleka v Evropi, in ruskem em-bargu so se temelji mlekarstva močno zamajali. Poplava mleka na trgu je pomenila strmogla-vljanje odkupnih cen mleka, kar so občutili predvsem kmetje, namreč kot ti radi opozorijo, se cene mlečnih izdelkov na trgovskih policah niso znižale. Da bi se razmere na trgu mleka umirile oziroma izboljšale, je EU pripravila ukrep, ki omogoča kmetom pridobitev nadomestila za zmanjšano oddajo mleka v mlekarne. Za ukrep so na ravni Evropske unije pripravljena sredstva v višini 150 milijonov evrov (v tem ukrepu ni nacionalne ovojnice). Proizvajalci mleka bodo upravičeni do nadomestila Foto: Mojca Vtič petek • 23. septembra 2016 Kmetijstvo Štajerski 9 naučiti « za približno desetino. Večina od 65 zadrug, milijonov evrov prihodkov, kar pomeni skoraj kmetijske pridelke in proizvode. Največja zadruga po obsegu prihodkov v tem delu Podravja (brez Maribora) je Kmetijska zadruga Lenart, ki je lansko poslovno leto sklenila z dobičkom v višini 13.718 evrov in z 39 milijoni evrov prihodkov od prodaje. »Glede na dejanske raz- Foto: Črtomir Goznik mere v kmetijstvu in padce cen, ki se jim ne moremo izogniti, smo lahko s temi rezultati zadovoljni. V večini naših dejavnosti smo dosegli in presegli količine, vendar zaradi nižjih cen tako v nabavi kot v prodaji nismo povečali finančne realizacije,« je rezultat poslovanja pokomenti- ral direktor zadruge Janko Haj-dinjak. Po obsegu prihodkov od prodaje ji sledi ptujska kmetijska zadruga. Direktor zadruge Marjan Janžekovič je v poročilu zapisal, da si bodo leto zapomnili po nizkih odkupnih cenah kmetijskih proizvodov, kar je še dodatno znižalo kupno moč kmetij. »Upoštevajoč še uspešno poslovanje naših dveh hčerinskih firm - Oljarne Fram in Zadružne oskrbe - lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo leto 2015 kot Skupina KZ Ptuj sklenili s skupnimi prihodki 49 milijonov evrov in ustvarili 70.000 evrov dobička.« Odkupili so za dva odstotka več prašičev in za štiri odstotke manj govedi kot v letu 2014. »Na področju odkupa mleka je bilo odkupljenih 12,3 milijona litrov mleka. Iz tega naslova smo ustvarili 3,9 milijona evrov prihodka, kar je za 3,71 % manj kot v preteklem letu. Na področju poljedelstva je bilo v letu 2015 realiziranih za 3,9 milijona evrov prihodkov, kar je za 13,8 % več kot v letu 2014.« Odkupili so 5.904 tone pšenice, 754 ton ječmena, 8.647 ton koruze, 952 ton krompirja, 852 ton rdeče pese, 1.598 ton grozdja. Prihodki mlekarske zadruge za 13 % nižji Nižje prihodke je beležila tudi slovenjebistriška zadruga. »Vpliv na znižanje prihodkov od prodaje, in sicer za 10 %, je pripisati padcu cene mleka ter manjši kupni moči naših rejcev in s tem povezanim manjšim povpraševanjem po reprodukcijskem materialu v našem skladišču, kot so krmila in gnojila,« je v poročilu pojasnila direktorica Mateja Bru-mec Mikec. V letu 2015 je zadruga ustvarila 13 milijonov evrov prihodkov od prodaje, skoraj polovica je bila ustvarjenih iz prodaje mleka, četrtina iz prodaje reprodukcijskega materiala in četrtina od prodaje živine. Še večji padec prihodkov je beležila Mlekarska zadruga Ptuj. »V strukturi vseh prihodkov v zadrugi predstavljata odkup in prodaja mleka 80,5 % in se je močno odrazilo v celotnem prihodku. Kljub bistvenemu povečanju odkupa je bil prihodek manjši za 13 %,« je zapisal direktor zadruge Drago Zupanič in dodal, da se je odkupna cena mleka iz meseca v mesec zniževala in je bila v povprečju nižja za 16 %. Lansko leto je bilo za ptujsko mlekarsko zadrugo prelomno tudi zaradi odkupa terjatev bank do Pomurskih mlekarn, za kar se je zadruga odločila skupaj z Delavsko hranilnico. »Za mlekarsko zadrugo in njene člane je in bo to velikega pomena, predvsem za nadaljnji razvoj pridelave mleka na tem območju SV Slovenije,« je zapisal direktor zadruge Drago Zupanič. Ne samo padec odkupnih cen mleka, poljščin, na poslovanje zadrug je vplivala tudi cena mesa. »Lani smo doživeli izredno velik uvoz mesa vseh vrst in nelojalni pritisk sosednjih mesnih industrij, kar je povzročilo manjši zakol in pritisk na cene,« je pojasnil direktor Kmetijske zadruge Rače Ivan Lenart. Ob tem je raška zadruga, ki pokriva območja občin Rače-Fram, Slivnica, Hoče in Starše, njena glavna dejavnost pa je klanje in predelava mesa v mesne izdelke, leto 2015 sklenila v rdečih številkah. Kot izhaja iz poročila nadzornega odbora, naj bi bil razlog za negativen izid nepredvideno vlaganje v osnovna sredstva, izgubo bo krila iz dobička preteklih let. Sicer pa je zadruga lani posodobila klavnico in uredila Zadruge odkupijo 80 odstotkov slovenske hrane Po zadnjih podatkih za leto 2015 so kmetijske in gozdarske zadruge, članice Zadružne zveze Slovenije, odkupile 399 milijonov litrov mleka, kar znaša 77 % celotnega odkupa mleka v Sloveniji, 34.628 ton klavnega goveda, kar znaša 73 % celotnega odkupa klavnega goveda v Sloveniji od zasebnih pridelovalcev, 23.542 ton pšenice, kar znaša 45 % celotnega odkupa žit v Sloveniji, 4.659 ton krompirja, kar znaša 84 % celotnega odkupa v Sloveniji, 5.425 ton vrtnin, kar pomeni skoraj celotni organiziran odkup v Sloveniji, 7.197 ton žive teže prašičev, kar pomeni 85 % odkupa. Vir: Zadružna zveza Slovenije obrat mesne predelave, za kar je pridobila denar agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Povezovanje zadružnikov ostaja pri besedah A da bi se tem pritiskom lahko zadružniki uprli, če bi bili sposobni strniti vrste, je prepričan direktor KZ Hoče Nikola Dulic: »V letu 2015 smo veliko naporov vlagali v povezovanje zadrug, a povezovanje ni uspelo. Bili so sestanki vodstev, organov upravljanja, a bilo je vse zaman. Dogovarjali smo se samo za poslovno sodelovanje, niti ne za združevanje. Nekaj je poslov- nega sodelovanja na nabavnem področju, na prodajnem pa si žal konkuriramo. Ne gre za preživetje, gre za naše naslednike, da bodo imeli kmetje zadrugo. Časi bodo še težji. Pogledati je treba zunaj Slovenije, kako se kmetuje. Pri nas se le govori, da se v Sloveniji nič ne da. V tujini se kmetje združujejo in s tem nižajo proizvodno ceno. V Sloveniji nismo konkurenčni tem organizacijam. Mleka je v Sloveniji za 20-30 % preveč in kmetje želijo, da država še podpira gradnjo hlevov. Tam, kjer nismo samooskrbni, pa država ne naredi nič. Iz preteklosti bi se morali nekaj naučiti,« je bil jasen direktor Nikola Dulic Mojca Vtič Foto: OM perspektive« naj namesto osem ur dela le šest ob enakih stroških. 0,14 €/kg mleka za tiste količine mleka, ki se ne dobavijo v mlekarno, za največ 50 % znižane oddaje glede na referenčno obdobje. To konkretno pomeni, če je pred enim letom kmet oddal 100.000 kg in letos 50.000 kg, se mu prizna nadomestilo za 50.000 kg, torej prejme 7.000 evrov nadomestila. Če pa je pred enim letom oddal 100.000 kg in letos 30.000 kg, se mu ne prizna nadomestilo za količino 70.000 kg, ampak največ polovica od 100.000 kg, to je zopet 50.000 kg. Torej največ 50 % od oddaje v referenčnem letu,« so dodatno pojasnili na ministrstvu. Upravičenci do podpore za nedobavljene količine mleka v mlekarno bodo proizvajalci mleka, ki so pripravljeni v redukcijskem obdobju znižati oddane količine mleka v mlekarno v primerjavi z referenčnim obdobjem, ki je 12 mesecev pred redukcijskim obdobjem. Vsak proizvajalec mleka ima pravico sodelovati v shemi enkrat, razen tisti proizvajalci mleka, ki so vstopili v shemo v prvem redukcijskem obdobju, bodo lahko sodelovali v shemi dvakrat, in sicer tudi v zadnjem redukcijskem obdobju. Redukcijska obdobja so: oktober 2016-december 2016, november 2016-januar 2017, december 2016-februar 2017, januar 2017-marec 2017. Referenčna obdobja so: oktober 2015-december 2015, november 2015-januar 2016, december 2015-februar 2016, januar 2016-marec 2016. Proizvajalci mleka, ki želijo sodelovati v shemi, so morali najkasneje do 21. septembra posredovati vlogo s prilogami na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja za prvo redukcijsko obdobje. Obrazec, na katerem bodo proizvajalci mleka vložili vlogo in navodila, bo dostopen na spletni strani Agencije. V primeru predčasne porabe sredstev 150 milijonov evrov se shema prekine v redukcijskem obdobju, v katerem so bila sredstva porabljena. Mojca Vtič Markovci • Društvo podeželskih žena Dan krompirja v Stojncih Društvo podeželskih žena občine Markovci je v začetku meseca priredilo dan krompirja. Članice društva so na njivi prikazale ročno kopanje krompirja in spravilo poskusnih sort. Delo so opravile na kmetiji Meznarič, ki se tudi sicer v pretežni meri ukvarja s pridelavo krompirja. Po opravljenem delu je sledilo druženje pri gasilskem domu v Stojncih. Gospodinjam se je pri- družil podžupan občine Markov-ci Franc Kostanjevec ter pohvalil njihovo delo in trud, ki ga vlagajo v razvoj društvenega življenja v občini. Predstavnica podjetja Roko, ki se ukvarja s pridelavo in trženjem semenskega krompirja, je na dogodku predstavila različne sorte, ki jih je možno pridelovati na območju Slovenije. MZ Skupinska fotografija po opravljenem delu Foto: MZ 10 Štajerski Kultura petek • 16. septembra 2016 Ptuj • Razstava v galeriji Magistrat Kako preurediti mestno tržnico V galeriji Magistrat v Mestni hiši je do 3. oktobra na ogled razstava projektnih predlogov za ureditev ptujske tržnice. RAZSTAVA NATEČAJNIH ELABORATOV UREDITEV PTUJSKE TRŽNICE Član natečajne žirije in arhitekt Andrej Smid ob odprtju razstave v ptujski Mestni hiši »Prenova mestne tržnice je eden izmed projektov, ki smo ga v času priprave Vizije in strategije Mestne občine (MO) Ptuj 2015-2025 prepoznali kot pomembnega in z vidika oživljanja starega mestnega jedra zelo potrebnega. Za izbiro strokovno najprimernejših rešitev za ureditev mestne tržnice smo izvedli javni, anonimni, projektni, enostopenjski arhitekturni natečaj, na katerega je pravočasno prispelo pet elaboratov. Vseh pet nate-čajnih rešitev v okviru razstave predstavljamo javnosti,« so povedali na MO Ptuj in dodali: »Sedanja mestna tržnica ne zagotavlja primernih pogojev za izvedbo tr-ženjske dejavnosti in prireditev, še manj služi kot ugleden prostor, kamor bi obiskovalci in prebivalci mesta z veseljem zahajali. S prenovo mestne tržnice želimo na Ptuju pridobiti urejen prostor, ki bo središče dogajanja, prodaje domačih proizvodov, kulinaričnih užitkov, prostor za izvedbo prireditev in privlačen kraj za druženje in preživljanje proste- Foto: Črtomir Goznik ga časa. 2 obnovo tržnice želimo tudi spremeniti prometni režim v tem delu mesta, povečati peš cono in s tem narediti prvi korak k zmanjšanju števila avtomobilov v starem mestnem jedru. Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.« Mojca Zemljarič Ptuj • Mednarodna nagrada za izvirno pravljico Sova Olga Med 199 pisci najizvirnejsa mlada Ptujcanka Na mednarodnem literarnem natečaju, na katerem je sodelovalo kar 199 osnovnošolcev in mladostnikov, je posebno nagrado za izvirno pravljico prejela Ptujcanka, devetošolka OŠ Olge Meglic Jana Sever. Zaključek mednarodnega otroškega in mladinskega literarnega natečaja Na krilih metulja in laboda je potekal v soboto v mestu Schwanenstadt v Avstriji. Na njem je s svojo knjigo, pravljico sodelovala tudi Jana Sever, učenka 9. razreda OŠ Olge Meglič. Prireditve, na kateri so najboljšim mladim piscem podelili priznanja, se je udeležila z mentorico Renato Debeljak, ki je njeno literarno ustvarjanje spremljala od začetka do konca. Gre za natečaj, na katerem se izbira najboljša mladinska in otroška knjiga. ___L Foto: arhiv sole Jana Sever z mentorico Renato Debeljak „Po temeljitem razmisleku sem se odločila napisati prav posebno pravljico z naslovom Sova Olga ter jo obogatiti z lastnimi ilustracijami. Še posebej sem ponosna na svojo pravljico, saj sem zanjo prejela posebno nagrado žirije. S tem sem dobila dodaten navdih za nadaljnje literarno ustvarjanje," pravi mlada pisateljica. Da je to resnično izjemna nagrada, priča podatek, da je na natečaju sodelovalo 199 knjig, ki so jih spisali pisci iz Avstrije, Nemčije, Italije in Slovenije. Dženana Kmetec Sveti Andraž v Slovenskih goricah • Peli in igrali tudi za dobrodelni namen Večer ljubezenskih pesmi na vasi Minuli petek je Kulturno umetniško društvo (KUD) Vitomarci združilo moči s kar štirimi domačimi društvi in pripravilo prav poseben večer - Večer ljubezenskih pesmi na vasi. Že drugo leto je KUD Vitomarci v sodelovanju z Društvom upokojencev Sv. Andraž-Vitomarci, Čebelarskim društvom Vitomarci, Društvom gospodinj Vitomarci in Vinogradniško sadjarskim društvom Vitomarci pri etnološkem muzeju Hrgova hiša postavilo Večer ljubezenskih pesmi na vasi. Prireditev so začeli z ogledom muzeja, nadaljevali pa z bogatim kulturnim programom, kjer se je pelo, plesalo, igralo in recitiralo. Razveseljivo je, da so v kulturnem programu moči združile številne sekcije in skupine, in sicer otroška in mladinska recitatorska skupina, odrasla gledališka skupina, mešani pevski zbor, pevska skupina AVIS, tamburaški orkester, recitatorska in dramska skupina, ki delujejo v okviru KUD Vitomarci, Tanja Gavez, Luka Soto Vargas, Luka Gomzi in Nuša Čeh, ljudske pevke društva gospodinj Vito-marci ter Kvartet Društva upokojencev Sv. Andraž-Vitomarci. Kot je še pojasnila predsednica KUD Vitomarci Valerija Ilešič Toš, je namen prireditve obeležitev 125. obletnice ustanovitve društva, ki se je sicer daljnega leta 1891 imenovalo Bralno društvo. Večer ljubezenskih pesmi na vasi so izvedli v sklopu projekta Ljubezen do maternega jezika 2016. Projekt je finančno podprla Občina Sv. Andraž v Slov. goricah v okviru razpisa za javne prireditve in akcije, ki pospešujejo razvoj in promocijo občine 2016. Prireditev je imela tudi dobrodelni namen, saj bodo zbrani prostovoljni prispevki namenjeni družinam v stiski. Po kulturnem programu sta sledila še druženje in pogostitev. Monika Levanič Tednikova knjigarnica Minilo bo ... V nedeljo, 25. Septembra, bo dan sredozemske obale in glejte, cenjeni bralci Knjigarnice, kako se temu dnevu prilega verz slovenskega pesnika, dramatika, pisatelja, prevajalca Franja Frančiča (1958), ki živi in ustvarja za otroke in odrasle tam, blizu morja: Minilo bo, si rečeš, kot se izteče reka v morje, / pozabljeno bo, kot grude zemlje prekrijejo kožo, / vzameš rožnati prt, razgrneš ga v belo jutro, / kar je bilo, odnesel je južni veter pozabe,/... Verzi, ki jih je blagodejno brati, kajti zaznati je posebno lirično milino v knjigi Tl3:Beseda in podoba, ki jo je pred kratkim izdalo Društvo prijateljev zmernega napredka iz Kopra. Vezana beseda v knjigi je nenavadno topla in mila, bi si upala trditi, sicer Frančiču v delih za mlade bralce ne manjka izjemne tankočutnosti, ko se literarni liki prebijajo skozi življenjske izkušnje in prigode, a v delih za odrasle je njegova beseda pogosto trda in brezkompromisna. Morda dajejo to posebno izrazno mehkobo knjižne podobe Raste Vrečko (1968), ki fotografsko svojstveno plemenitijo, ali morda bolje rečeno sozvočno ilustrirajo verze. Avtorski kredo, pesnika in ilustratorke, kakor tudi vsebinsko iztočnico pričujoče pesniško-foto-grafske zbirke, je lepo ujet s citati znamenitega Charlesa Bukowskega, ki so umeščeni kot knjižni uvod: ... videl sem pse, ki imajo več značaja kot ljudje, čeprav ni veliko takšnih psov, mačke pa ga imajo v izobilju ... ... vozil sem se po ulicah, ločen od trenutkov joka, osramočen zaradi svoje sentimentalnosti in morebitne ljubezni... . ljubezen je v redu za tiste, ki jo lahko psihično zdržijo, to je tako, kot bi hotel na hrbtu prenesti polno kanto za smeti preko curka scanja . Cenjeni bralci, v današnji Knjigarnici se ob priporočeni pesniški zbirki sprašujem, kako to, da je Franjo Fran-čič venomer nekje na pomolu privezan s svojo bogato in odlično natovorjeno literarno ladjo in mu nikakor ne uspe zapluti v to majhno slovensko literarno morje, če se izrazim nekoliko metaforično, k dnevu sredozemske obale? Morda zato, ker je zavrnil svojo prvo literarno nagrado (Zlata ptica za Domovina, bleda mati, 1986)? Njegov književni opus je dovolj obsežen in primerljiv z nagrajevanimi domačimi avtorji. V vzajemni knjižnični bazi je najti kar 500 zapisov Franja Frančiča, objavlja v literarnih revijah, njegova dela za mlade bralce so hvalevredna, pa ga ni najti v Šolskem albumu slovenskih književnikov (2007), na seznamu za razvpito Cankarjevo tekmovanje, ki letos na primer zajema tudi dramsko besedilo Leopolda Suhodolčana iz sedemdesetih let, ki ga je najti v izredno skromnem številu izvodov v javnih in šolskih knjižnicah. Frančičeve kratke zgodbe, povesti, romani za mlade bralce pa bi bilo dostopno in kakovostno sveže branje za šolsko tekmovanje. Naj samo spomnim na odlične knjige: Imej se rad (1998), Angelo (1998), Otroštvo (1996), Ulica svobode (1995), Zvezde obal (1990), Male pravljice (1989) ... Kot povabilo k branju in spoznavanju Franja Frančiča še pesem NIČ: Osamelo ugasnjen, ohromljeno otopel, prazno strmim v pozabljene predmete, srebrna luna spi v naročju bele noči, zaman se skušam spomniti kaj je na sporedu, življenje je kot svetloba sveče, Prijetno branje in posedanje na obalah z dobrimi knjigami želi Liljana Klemenčič Rokomet Preveč zapravljenih »zicerjev« Drave Strani 12 Tenis Člani TK Galtena v 1. ligo, Ptujčanke U-14 tretje Stran 12 Futsal Brez bele zastave v Sevnico Stran 13 Jadranje Odprto ekipno državno prvenstvo Stran 14 Atletika Prvenstvo Slovenije za pionirje na Ptuju Stran 15 Boks Dejan Zavec v novih vlogah Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 10. krog Mreži mirovali, točki pravično razdeljeni Aluminij - Gorica 0:0 ALUMINIJ: Janžekovič, Vezjak, Kocič, Turkalj, Zeba, Krljanovič, Škoflek, Vrbanec, Rogina (od 60. Cvek), Rebernik (od 84. Srdič), Kramer (od 74. Bizjak). Trener: Bojan Špehonja GORICA: Sorčan, Gregorič, Boben, Kavčič, Celcer, Osuji (od 58. Kotnik), Kapic, Kolenc, Arčon, Žigon (od 76. Grudina), Burgič (od 85. Franciosi). Trener: Miran Srebrnič Aluminij je v sredo odigral drugo zaporedno tekmo pred domačimi gledalci, skupno je bila to že četrta v 13 dneh - to je dokaz trenutno res močnega ritma slovenskih prvoligašev. Ker je Gorica konec tedna počivala (stadion v Novi Gorici je bil zaseden, op. a.), je bila glede tega v kar lepi prednosti. Glede na nedeljski obračun z Olimpijo je trener Aluminija Bojan Špehonja tokrat opravil Poraz, remi, zmaga? Aluminij bo v nedeljo ob 15.00 igral še tretjo zaporedno domačo tekmo, gostil bo Koper. To bo že tretja tekma s Koprčani v sezoni, doslej sta se ekipi v Kopru pomerili v 2. krogu prvenstva (1:0 za Koper) in v 2. krogu Pokala Slovenije (4:5 po 11-m za Aluminij). Je po porazu in remiju (0:0 v rednem delu) v nedeljo čas za zmago proti Kopru? Bojan Špehonja: »Gre za ekipo z vrha lestvice in to pove vse o njej. Trenutno imamo zelo težak razpored, zato je treba opraviti predvsem dobro regeneracijo. Če bomo na igrišču stali podobno kot proti Gorici v prvem polčasu in bomo nekaj dodali v napadu, potem se lahko nadejamo dobrega rezultata. 1. SNL, 11. krog: Aluminij - Koper, nedelja, 25. 9., ob 15.00 v Kidričevem Foto: Črtomir Goznik Josip Zeba (Aluminij, rdeči dres) je dobro ustavljal napadalca Gorice Mirana Burgiča. tri menjave v začetni enajste-rici: Jakšiča (poškodba), Cveka in Bizjaka (klop) so zamenjali Vezjak, Rogina in Škoflek. Domačini so pred kakšnimi 250 gledalci solidno odprli tekmo, že v 4. minuti je s strelom poskušal Rebernik. Gostje so hitro vzpostavili ravnotežje in takoj pokazali, da bo njihov slog igre zelo agresiven pri pokrivanju, po odvzetih žogah pa bodo poskušali hitro prehajati v napadalne akcije. A tudi Ki-dričani so bili dovolj previdni, da so to preprečevali ... Najlepši priložnosti v prvem delu je imel Aluminij v 37. in 38. minu- ti, ko je po podaji Rogine najprej poizkušal Vezjak, v drugo pa je Rebernik odlično streljal po samostojnem prodoru -obakrat je bil na mestu odlični goriški vratar Grega Sorčan. »Prvi polčas z naše strani ni bil dober, čeprav smo na neki način kontrolirali igro. Slabo je bilo v fazi napada, kjer nismo bili nevarni in bi morali narediti več,« je dejal gostujoči strateg Miran Srebrnič, ki je imel tudi strategijo za drugi polčas: »Konec tedna nismo imeli srečanja, zato sem pričakoval, da bomo v zaključku tekme bolj spočiti in da bi lahko to unovčili za zmago.« Uvod drugega dela je pripadel Kidričanom, ki so bili boljši do 65. minute tekme. Najbližje zadetku je bil Dejan Krljanovič po izvedbi prostega strela s približno 22 metrov iz strani, a je bil Sorčan še enkrat več na mestu. Bolj se je tekma bližala koncu, bolj se je uresničevala Srebrničeva napoved. Gostje so postajali nevarnejši, pretili so predvsem okoli 80. minute, ko so izvedli serijo treh strelov iz kota, domačini pa so se uspešno reševali s skoncentrirano obrambno postavitvijo in borbenostjo. Prav s tema vrlinama so osvojili točko in tako prekinili serijo treh zaporednih porazov (Rudar, Domžale, Olimpija). Jože Mohorič PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 10. KROGA: Aluminij - Gorica 0:0; Luka Koper - Maribor 1:2 (1:1); strelci: 1:0 Datkovic (30.), 1:1 Zaho-vic (45.), 1:2 Tavares (62.); Krško - Rudar 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Dangubic (87.); Kalcer Radomlje - Domžale 0:5 (0:3); strelci: 0:1 Alvir (13.), 0:2 Ma-tjašič (19.), 0:3 Alvir (29.), 0:4 Balkovec (69.), 0:5 Širok (77.); Celje - Olimpija 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Zajc (70.). 2 22 20 17 16 15 13 12 11 NAJBOLJŠI STRELCI: Sandi Arčon - Gorica, Miha Zajc - Olimpija, Sunny Ogbe-mudia Omoregie - Maribor (5), Marko Alvir - Domžale, Lovre Čirjak - Celje, Dominik Glavina - Rudar, John Mary Uzuegbunam Honi - Rudar (4), Josip Zeba - Aluminij, Irfan Hadžic - Celje, Blessing Chibuike Eleke - Olimpija (3). 1. OLIMPIJA 2. MARIBOR 3. DOMŽALE 4. GORICA 5. LUKA KOPER 6. CELJE 7. KRŠKO 8. RUDAR 9. ALUMINIJ 10. RADOMLJE iO iO iO 9 9 10 iO iO iO iO i5:6 iS:9 i9:ii 1U 9:S 11:12 9:1S 12:1S 9:1T T:24 Miran Srebrnič, trener Gorice: »Drugi polčas je bil z naše strani boljši, predvsem v zadnjih 20 minutah smo močno pritisnili. A brez doseženega zadetka ni zmage, zato moramo biti na koncu zadovoljni s točko, saj bi lahko na drugi strani prejeli tudi kakšen gol.« Milan Kocič, Aluminij: »Nedeljska tekma z Olimpijo nas je močno izčrpala, zato smo lahko kar zadovoljni s točko. Tudi glede pobude je bilo tako: v prvem polčasu je bila na naši strani, v drugem na gostujoči.« Bojan Špehonja, trener Aluminija: »S točko sem zadovoljen, saj je Gorica zelo dobro moštvo. Pričakoval sem padec v zaključnem delu tekme, poskušal sem ga zaustaviti tudi z menjavami. Na srečo nam je uspelo ohraniti ničlo, kar je po mojem mnenju tudi pravičen rezultat glede na trdo in izenačeno tekmo.« Matija Boben, Gorica: »Točka je dragocena, čeprav smo tekmo začeli z željo po zmagi. Nekaj obetavnih priložnosti smo imeli predvsem v drugem delu, a je ostalo pri ničli. Dobra novica je ta, da domačinom nismo puščali veliko prostora za priložnosti. Konec koncev je remi pravičen.« Maribor in Olimpija ohranjata zmagoviti ritem Vodilna kluba lige sta tudi v 10. krogu zabeležila zmagi in ohranjata zmagoviti ritem: Maribor je slavil na četrti zaporedni prvenstveni tekmi, Olimpija na tretji. Mariborčani so se na Bonifiki znašli v zaostanku, gol za kozličke sta zrežirala nekdanja člana Zavrča Ed Kevin Kokorovic (podaja) in Toni Datkovic (gol). A vijoličasti so dobro odreagirali, Luka Zahovič je zadel v zadnji minuti prvega dela, zmagoviti gol pa je zabil neuničljivi kapetan Marcos Tavares. Ljubljančane je tokrat na Areni Petrol do zmage popeljal Miha Zajc, ki je dosegel že peti zadetek v sezoni (toliko sta jih dosegla tudi Goričan Sandi Arčon in Mariborčan Sunny Omoregie). Izjemno razburljivo je bilo v Krškem, kjer so Krčani čez teklmo zapravljali lepe priložnosti, na koncu pa jim je proti Rudarju tri točke s pravim evrogolom zagotovil Filip Dangubič. Največ zadetkov so gledalci videli v Domžalah, kjer so »gostje« ugnali »domačine« iz Radomelj. Dva zadetka za varovance trenerja Simona Rožmana je dosegel Marko Alvir, svojega prvega v dresu Domžal je prispeval tudi Jure Matjašič. 12 Štajerski Šport petek • 23. septembra 2016 Rokomet • 1. A DRL (m) Preveč zapravljenih »zicerjev« Drave Maribor Branik - Drava Ptuj 35:27 (18:15) DRAVA PTUJ: Herman 1, Žuran 2, Jerenec 7, Jeftič 2, Bračič 1, Maroh 4. Lesjak 2, Belec, Hrupič 1, Šalamun, Gregorc 3, Reisman, Jensterle 2, Sabo, Belic 2, Prvonožac. Trener: Ivan Hrupič. Sosedski obračun je v športno dvorano Tabor privabil 400 gledalcev, ki so spremljali dinamično tekmo, polno zadetkov in lepih potez na obeh straneh. Ptujčani so v Maribor prišli čim dražje prodat svojo kožo, kar jim je tudi večino tekme uspevalo, saj končna razlika osmih zadetkov prednosti za domače ni realni pokazatelj dogajanja na tekmi. Trener Drave Ivan Hrupič je takoj presenetil, saj je pripravil gibljivo 3-2-1 obrambo, ki je prvih dvajset minut tekme delovala vrhunsko. K tej obrambi je svoj delež dodal še vratar Belec, kar je pomenilo, da so gostje po zaostanku z 1:0 hitro prevzeli rezultatsko pobudo in so si po odlični igri ter stoodstotni realizaciji v napadu priigrali prednost 7:4. Pri vodstvu za tri so imeli napad za povišanje prednosti in v tem trenutku sta stopila na sceno sodnika, ki sta najprej neupravičeno dosodila prebijanje in nato sta na drugi strani piskala še sedemmetrovko za Maribor, ki so jo domači realizirali ter so ujeli pozitiven moment, kar je pomenilo dve mini seriji in izenačenje na deset. Sledila je še ena mini serija domačinov Boštjan Belec (vratar Drave): »Za tekmo proti Mariboru smo vedeli, da bo težka in za boljši rezultat smo naredili absolutno preveč napak oziroma smo zgrešili preveč čistih metov. Zaradi teh zgrešenih metov so Mariborčani naredili veliko razliko in nato se rezultatsko več nismo mogli vrniti v tekmo. Ne glede na poraz, gremo naprej.« 4:0, kar je botrovalo, da so Ptujčani, ki so se dobro borili, zaradi treh in skupno štirih zapravljenih sedemmetrovk zaostajali ob polčasu za tri. V prvem delu so bili pri Dravi najučinkovitejši Maroh, Gregorc in Jerenec, ki je bil tudi v drugem polčasu na začetku edini uspešen v napadu in je skupno dal sedem zadetkov. A ob ukradeni žogi ali dveh, zgrešenem prevelikem številu čistih metov je treba izpostaviti tudi, da je bil v drugi tretjini prvega polčasa in v prvi polovici drugega odličen na vratih Maribora vratar Čudič, ki je zbral številne obrambe. Te so dajale dodatno energijo za igro v obrambi in napadu domačinov, ki so se v slednjem delu igre razigrali in so neusmiljeno zadevali iz vseh položajev. Razigrani Hrastnik, ki je bil ob Čančerju najboljši domači strelec, je v 41. minuti tekme zadel za rezultat 25:18. Pri visoki prednosti je dal trener Hrupič priložnost za igro sko- Foto: Črtomir Goznik Jerenec je skupno dal sedem golov. rajda vsem igralcem, medtem ko je veliko rotiral tudi na drugi strani trener Maribora Slavko Ivezič, ki je prvo letošnjo tekmo odigral v polni postavi. Ta je strla odpor ptujskih roko-metašev, ki so se zelo borili, a so bili za rezultatski priključek od favoriziranih in izkušenej-ših domačinov tokrat oddaljeni predvsem zaradi preštevilni zapravljenih »zicerjev«, zaradi katerih se je tekma prevesila na mariborsko stran. Slednji so s čvrsto obrambo, številnimi obrambami vratarja Čudiča in dobro realizacijo v napadu prišli do zaslužene zmage s 35:27, ki pa je glede na prikazano v hitri rokometni igri absolutno previsoka in ne kaže pravega razmerja moči med ekipama. David Breznik Težko gostovanje v Novem mestu Za rokometaši Jeruzalema sta dva odigrana kroga in tri zbrane točke proti Slovenj Gradcu in Loki: »Če bi nam kdo ponudil takšen izkupiček pred sezono, bi ga takoj sprejeli. Po odigranih 120 minutah pa smo strokovni štab in igralci nekoliko razočarani, saj bi mirne duše lahko na svojem računu imeli maksimalen izkupiček. Po ogledu posnetka tekme proti Loki nam je vsem jasno, da smo z lastnimi preštevilnimi napakami tako v obrambi kot v napadu omogočili Ločanom veselje na Hardeku ob osvojitvi točke. Moti me predvsem nezbranost v zaključnih desetih minutah, kjer bi morali rutinirano pripeljati tekmo do konca. Seveda pozabljamo, da smo nastopili brez najizku-šenejšega moža in kapetana v ekipi Bojana Čudiča. Manjkala nam je prav njegova rutina v zaključku tekme. Tekma z Loko je arhivirana in skozi cel teden smo na treningih poskušali odpravljati napake, narejene na prvih dveh tekmah,« je pokomentiral tekmo proti Loki trener Saša Prapo-tnik. Vinarji so v zaključku tekme res naredili številne napake, kar ni tipično za četo trenerja Prapotnika, saj ekipa Ormoža spada med najbolj disciplinirane ekipe elitne lige. Pred Jeruzalemom je težko Tenis • Zaključek državnih lig Člani TK Galtena v 1. ligo, ptujska dekleta U-14 tretja V soboto in nedeljo so bili na igriščih TK Branik Maribor odigrani zaključni dvoboji ekipnih državnih prvenstev v vseh starostnih kategorijah, izjema je bil polfinalni obračun pri članih med TK Terme Ptuj in TK Slovan (zaradi nastopa igralcev v reprezentanci za Davisov pokal). Ptujski tenis je imel v ognju dve železi, ekipo deklet U-14 TK Terme Ptuj in člansko moško ekipo TG Galtena v končnici 2. lige. Ptujska dekleta v postavi Taja Lončarič, Nika Strašek in Tara Gorinšek (trenerja Luka Hazdovac in Jure Ropret) so se v polfinalu merila z močno ekipo TK Nova Gorica in v izenačenem dvoboju potegnila krajšo. Po dvoboju posameznic so vodile Ptujčanke (2:1), ki pa so igro dvojic izgubile. Rezultat je tako poravnan na 2:2, ekipi sta bili izenačeni tudi v številu osvojenih nizov (5:5), odločila je šele razlika v osvojenih igrah, kjer so bile za odtenek boljše Primorke. Liga U-14, dekleta: polfinale: TK Terme Ptuj -TK Nova Gorica 2:2 (Lončarič - Bubek 6:4, 0:6, 0:6), Strašek - Zucchiatti 6:0, 6:0, Gorinšek - Koršič 1:6, 6:3, 6:1, Strašek/ Gorinšek - Bubek/Koršič 1:6, 0:6), TK Domžale - TK Triglav Kranj 3:1; finale: TK Domžale - TK Nova Gorica 3:1. Podobno izenačeno je bilo tudi v končnici 2. članske lige, v kateri so nastopali igralci TK Galtena (Rok Galun, Goran Djurdjevič, Ino Ficko, Jan Lah in Matej Rus). Ti so v polfinalu odigrali suvereno proti Novo-meščanom in se uvrstili v finale. Tukaj jim je nasproti stala močna ekipa TK Triglav Kranj, ki je bila v vlogi rahlih favoritov. A Galtenovci so bili odločeni, da jim letos uspe preboj v 1. ligo, kar jim je po dramatičnem finalu tudi uspelo. Rok Galun: »Za nas je preboj v 1. ligo izjemno velik uspeh, saj je TK Triglav res ugleden klub v slovenskem tenisu, med najbolje organiziranimi in s številčnim članstvom. Ta rezultat smo naska-kovali že lani, a nam takrat v celo manj ostri konkurenci ni uspelo, zato je letošnji dosežek vreden še toliko več. Finale bi sicer lahko odločili v svojo korist že po igrali posameznikov, a je imel Matej (Rus, gostovanje v Novem mestu, čeprav mogoče pogled na lestvico ne kaže takšne podobe. Krka je izgubila uvodni tekmi proti Ribnici ter Dobo-vi in ji gori pod nogami, saj so cilji Krke za letošnjo sezono precej visoki. Dolenjci obljubljajo, da bo Jeruzalem padel v Marofu, kot je v preteklosti. Zadnja zmaga Ormožanov v Novem mestu sega v mesec september 2011. Takrat so Ormožani sesuli Krko na njenem parketu z izidom 41:29. Iz tistega časa dres Jeruzalema nosi le kapetan Bojan Čudič, ki pa zaradi poškodbe ne bo nastopil proti Krki. Po več kot polletnem premoru zaradi poškodbe se na parket počasi vrača mladinski repre-zentant Jure Kocbek: » Kocbek še ni popolnoma pripravljen za celotno tekmo, ampak za pomoč kakšnih deset do petnajst minut pa bomo v prihodnjih krogih že lahko računali nanj. Vprašljiv je nastop Tilna Kosija, ki je staknil poškodbo gležnja ob nešpor-tnem posredovanju Grega Ja-mnika. Prekrška na tekmi nista videla le sodnika. Krke po dveh porazih nikakor ne podcenjujemo. Še več, ranjeni lev je zmeraj nevaren in zagotovo se bodo rokometaši Krke tako obnašali. Treba bo biti zbran v igri v obe smeri. Obramba bo tista, ki bo odločala o zmagovalcu te tekme,« je še dodal trener Prapotnik. Tekma med Krko in Jeruzalemom bo na sporedu v soboto, 24. septembra, ob 18. uri. V sredo, 28. septembra, ob 19. uri pa na Hardek prihaja Trimo. Dve težki preizkušnji za Jeruzalemčane, ki bosta že dali odgovor, kako visoko lahko meri v državnem prvenstvu ormoška ekipa. UK Člani TK Galtena so se v Mariboru zasluženo veselili napredovanja v 1. slovensko ligo. op. a.) smolo pri zaključni žogi in je na koncu dvoboj izgubil. Na srečo smo se hitro zbrali in v dvojicah še en napet obračun odločili v našo korist. Naš cilj za naslednje leto je, da v enaki ali vsaj podobni postavi nastopamo tudi v 1. ligi in se predstavimo v najboljši luči.« 2. moška liga, rezultati: polfinale: TK Galtena -TK Krka Otočec 4:1 (Galun -Nova 3:6, 6:1, 6:3; Ficko - Tomšič 7:5, 6:4; Djurdjevič - Sudac 3:6, 5:7; Rus - Gabrič 6:2, 6:1, Lah/Rus - Novak/Tomšič 6:4, 6:4), TK Triglav Kranj - TK Hoče 3:2; finale: TK Galtena - TK Triglav Kranj 3:2 (Galun - Ve-hovec 6:1, 6:1; Ficko - Nikolaš 3:6, 2:6, J. Lah - E. Petrovič 6:2, 6:3; Rus - G. Petrovič 6:2, 3:6, 6:7(6); Galun/Rus - Vehovec/ Nikolaš 3:6, 7:5, 10:4). Naslova ekipnih državnih prvakov se je veselil tudi član Tk Terme Ptuj Blaž Vidovič, ki je na dvojno registracijo nastopil za ekipo TK Šentjur U-14. Ta je v polfinalu slavila proti TK Celje s 5:1, v finalu pa z enakim izidom še proti ekipi ŠD LTC Ljubljana. Blaž je slavil v vseh dvobojih med posamezniki in med dvojicami. JM Nogomet • Pokal MNZ Ptuj Rogoznica blizu senzaciji V torek in sredo so bile odigrane tekme 2. kroga pokalnega tekmovanja MNZ Ptuj. Tokrat za razliko od uvodnega kroga večjih presenečenj ni bilo, za še največje so poskrbeli nogometaši Pragerskega, ki so v gosteh ugnali »superligaša« Središče. Blizu, ampak res blizu senzaciji pa so bili na edini torkovi tekmi nogometaši Rogoznice, ki so v ptujskem obračunu s favorizirano Dravo prišli vse do enajstmetrovk. V rednem delu zadetkov ni bilo, modri so se po kazenskih strelih izvlekli s 5:4. Preostali drugoligaš iz Zavrča ni imel težav in je v gosteh gladko ugnal Hajdino. Zelo zanimivo je bilo v Stojn-cih, kjer so lokalni obračun tokrat dobili domačini. Rezultati 2. kroga pokalnega tekmovanja MNZ Ptuj: Drava Ptuj - Rogoznica 5:4 (0:0) - po 11-m, Hajdina - Zavrč 0:4 (0:1), Zgornja Polskava - Videm 1:2 (0:1), Ormož - Leskovec 5:0 (1:0), Kety Emmi Bistrica - Cir-kulane 3:0 (1:0), Stojnci - Bukovci 3:1 (2:1), Markovci - Polskava Avtoprevozništvo Grobelnik 3:1 (1:1), Središče - Pragersko 0:1 (0:1) tp Padalstvo • Svetovno prvenstvo Balta z reprezentanco Slovenije do zlata Slovenska padalska reprezentanca je na svetovnem padalskem prvenstvu, mondialu v Chicagu, v svoji paradni disciplini, v skokih na cilj, povsem pokorila konkurenco in se z imenitnimi skoki v zelo zahtevnih razmerah že petič v zadnjih petnajstih letih povzpela na najvišjo stopničko in svojo bogato zbirko medalj obogatila z novim ekipnim zlatom. Peter Balta, Uroš Ban, Senad Salkič, Borut Erjavec in Matej Bečan so v vetrovnem mestu svoje delo opravili brezhibno in na koncu s petimi centimetri naskoka, v osmih serijah so jih zbrali vsega 25, premagali Ruse za 5 in Kitajce za 9 centimetrov. Slovenski padalci so bili od vsega začetka v ospredju, v odločilnih trenutkih pa so pokazali in dokazali, da jim ni para v tem padalskem športu. Toda ekipno zlato ni bil končen izkupiček kolajn, za drugo zlato slovenske odprave je poskrbel 45-letni Tržičan Uroš Ban, ki je brez nihanj in s konstantnimi skoki opravil z vso konkurenco in se veselil svoje prve zlate posamične medalje na svetovnih prvenstvih v skokih na cilj. »Vremenske razmere so bile zelo zahtevne, predvsem v prvih šestih skokih so bile ekstremne z močnim vetrom, ves čas v meji dovoljenega. Takrat je ekipa dokazala, da se znajde tudi v takšnih razmerah in ravno v šesti seriji se je ekipna tekma prevesila v našo korist, vodstvo smo uspeli zadržati in v zadnjih dveh serijah le še potrdili zmago,« je povedal Uroš Ban. Svetovno prvenstvo si ni povsem izšlo po željah Maje Sajovic, ki je potihoma pričakovala medaljo, a je s finalnim skokom opravila nekoliko slabše in je bila na koncu peta, kar je še vedno odličen dosežek. Rezultati: ekipno: 1. Slovenija (Balta, Ban, Salkič, Erjavec, Bečan) - 25 cm, 2. Rusija - 30, 3. Kitajska - 34; moški, posamezno: 1 Ban (Slo) - 5 cm, 2. Wiesner (Nem) - 6; ženske, posamezno: 1 Nikicjuk (Blr) - 10 cm, 2. Han (Kit) - 12, 3. Jekšikejeva (Rus) - 13, ... 5. Sajovic (Slo) - 15. sta petek • 23. septembra 2016 Šport ŠtajmkiTEBKlK 13 Futsal • 1. SFL Brez bele zastave v Sevnico Ekipa od Svetega Tomaža bo v petek po desetletju znova zaigrala tekmo v prvi slovenski futsal ligi. Pod novim imenom, Tomaž Šic bar, bo gostovala v Sevnici. Tekma se bo začela ob 20. uri. »Za našo mlado ekipo, kjer predstavljajo okostje igralci letnikov 1995 in 1997, ki so v treh letih od podprvakov U-18 prešli v prvo ligo, se začenja leto učenja, spoznavanja in nabiranja izkušenj. Ekipa Sevnice je stabilen prvoligaš že več let. Njihovo delo je mogoče najbolj podobno našemu, saj so se tudi sami pred štirimi, petimi leti z mlado ekipo prebili v prvo ligo. Za nas so vsi nasprotniki v ligi favoriti, kar pa ne pomeni, da bomo v ligi le nastopali in da gremo v Sevnico z belo zastavo. Želim, da na tekmi ponovimo pristop s prijateljske tekme z Mariborom ter da izboljšamo realizacijo,« je pred odhodom v Sevnico dejal Matej Gaj ser, ki skupaj z Marjanom Magdičem tvori trenerski tandem ekipe. Priprave za novo sezono so igralci Tomaža Šic bara pričeli 22. avgusta. »Priprave za novo sezono so se začele vsaj z dvotedensko zamudo. Zaradi odsotnosti in nezadostnega števila igralcev.« Prvi teden so treningi potekali v Ormožu, od 29. avgusta naprej pa ekipa štirikrat tedensko trenira v Ljutomeru, kjer bo tudi igrala prvenstvene tekme. »V celoti gledano sem s pripravami zadovoljen, nam bi pa izgubljena dva tedna iz avgusta še kako prav prišla, ker imamo tudi nove igralce, ki potrebujejo še nekaj časa, da se v celoti vključijo v ekipo. Fizična pripravljenost je na solidni ravni, še vedno pa nam, po videnem v prijateljskih dvobojih, manjka moči v zaključku tekme. Z obiskom igralcev v fazi priprav ne morem biti zadovoljen, številni so v tem času skoncentrirani še na veliki nogomet, določeni imajo službene in druge obveznosti,« je povedal Gaj-ser, ki je pripravljenost svojih varovancev preizkušal proti dvema izredno močnima ekipama. Najprej so igralci Tomaža Šic bara gostovali pri finalistu pokala Dobov-cu. Ekipi sta odigrali tekmo 3 x 20 minut, slavili pa so gostitelji s 4:1 (2:0, 2:1, 0:0). Edini zadetek za Tomaž Šic bar je dosegel Mitja Gašparič. Minulo sredo so se v pripravljalnem dvoboju pomerili že z aktualnim državnim in pokalnim prvakom ter udeležencem lige prvakov ekipo Proen iz Maribora. V tekmi 2 x 30 minut so slavili Mariborčani s 3:0 (1:0). Pred začetkom nove sezone so ekipo Tomaž Šic bar okrepili Andrej Kozar, Gregor Miklašič, Klemen Zlatnik, Marko Roškar, Marko Rožman, Marko Budja, Dejan Kociper, Dejan Kurbus in Rok Buzeti, vendar vsi ne bodo potovali v Sevnico. Buzeti in Kurbus, ki igrata nogomet v sosednji Avstriji, se bosta ekipi na tekmah pridružila sredi jesenskega dela sezone, manjkal pa bo tudi član slovenske reprezentance U21 Domen Školiber, ki mora odslužiti kazen iz minule sezone. Miha Šoštarič Nogomet • NK Drava Drava mora razširiti obdobje dobre igre Pred nogometaši Drave je tekma s Triglavom, v kateri zares nimajo česa izgubiti, lahko pa veliko dobijo. Natančneje zapisano z zmago ali remijem bi presenetili Krajnčane, ki v tej sezoni v 2. slovenski nogometni ligi še niso izgubili nobene točke. To ekipo trenerja Siniše Brkiča postavlja v vlogo favoritov, ki so še večji ob predpostavki, da Ptujčani v tej sezoni zelo nihajo v svojih predstavah. Na tekmah sestavijo deset, dvajset ali celo trideset minut dobre, povezane in odgovorne igre, a za pozitiven rezultat proti Triglavu bodo morali razširiti to obdobje. Pred sobotno tekmo, ki se na Mestnem stadionu na Ptuju začne ob 16. uri, je junak modrih na zadnjem gostovanju v Zavrču vratar Tadej Trajkovski o dvoboju s Triglavom povedal: »Na takšni tekmi, kot bo ta s Triglavom, resnično nimamo česa izgubiti, zato lahko igramo neobremenjeno. Krajnčani, kot kažejo rezultati, so v vrhunski formi, in če jih želimo premagati, moramo igrati skoncentrirano, sproščeno in odgovorno ter moramo poslušati navodila trenerja.« Prav od trenerja Simona Sešlarja bo precej odvisno, kako bo postavil ekipo, saj le-ta na določenih tekmah ni delovala najbolj uigrano v določenem sistemu igre ali v nekaterih delih tekme. Če bo Drava odigrala disciplinirano, borbeno in učinkoviteje, potem lahko preseneti Triglav, sicer pa lahko Krajnčani na Ptuju unovčijo svojo kakovost in dodobra napolnijo z zadetki domačo mrežo. David Breznik Nogomet • NK Zavrč Proti Dravi pokazali, da lahko in zmorejo Po lokalnem derbiju z Dravo preteklo soboto ter pokalnem obračunu proti Hajdini v sredo Zavrčani počasi svoje misli usmerjajo v naslednjo prvenstveno preizkušnjo. V nedeljo se bodo namreč v gosteh pomerili z novincem v ligi, ekipo Brd. Gre za obračun ekip z dna lestvice. Pred belimi je tako zahtevna preizkušnja, saj so domačini v preteklem krogu pod vodstvom novega trenerja Tončija Žlogarja prvič letos slavili ter tako dobili še dodatno spodbudo. Zavrčani bodo poskušali nadgraditi solidno predstavo proti ptujskim modrim v preteklem krogu, kar bi bil seveda dokončen pokazatelj, da je forma Zavrča v vzponu. Seveda bo najprej treba pozitivno igrati v Goriških brdih ... Trener Miran Emeršič v Vipolžah zagotovo ne bo mogel računati na Alena Krajnca (kartoni) in Nejca Brodnjaka (poškodba). Miran Emeršič, trener Zavrča: »Točka, osvojena na lokalnem obračunu z Dravo, je pokazatelj, da fantje zmorejo in upam, da nas bo tudi psihološko dvignila ter okrepila pred naslednjimi tekmami. Pred nami je zares zahtevna preizkušnja z vsaj dveh vidikov: najprej je tu zelo dolgo potovanje, poleg tega pa so Brda v Novem mestu v preteklem krogu, ko so z 0:1 slavila proti Krki, pokazala, da so kakovostna ekipa. Le če se bo v našem moštvu vsak posameznik maksimalno angažiral, lahko pričakujemo pozitiven rezultat.« tp Rokomet Ptujčani uspešni RK DRAVA PTUJ: Lazič, Kova-čič, Štampar 1, Šilak 9, Simonič 1, Pšajd, Forštnarič 3, Planinc, Kokot, Godicelj 3, Ivaniševič, Lovrenčič 8, Nikl 4, Pogelšek. Trener: Sašo Petek, pomočnik trenerja David Verdenik. V soboto, 17. septembra, so kadeti RK Drava Ptuj igrali proti močni ekipi RK Maribor in zasluženo zmagali 29:23 (10:11). Trener Sašo Petek je bil zelo zadovoljen, saj so igralci dali vse od sebe, da so lahko presenetili Mariborčane. Predvsem se je izkazal vratar Jure Kovačič, k njegovim obrambam pa je seveda pripomogla granitna obramba Ptujčanov. tp Nogomet • Stanko Glažar Čeferinova izvolitev je čudovita promocija Slovenije Po tem ko je postalo jasno, da je Aleksander Čeferin postal prvi mož UEFA, so se že pričela pojavljati imena oseb, ki bi naj Grosupeljčana nasledila na mestu prvega moža slovenske nogometne krovne organizacije, saj bo Čeferinu prenehal mandat predsednika NZS. Pogovarjali smo se s Stankom Glažarjem predsednikom MNZ Ptuj, ki je kot podpredsednik zveze prav tako med kandidati za predsednika NZS. Kaj sama Čeferinova izvolitev, glede na to, da je to daleč najvplivnejši položaj v svetu športa, ki ga je kadarkoli zasedel kak Slovenec pomeni za samo Slovenijo? S. Glažar: »V preteklosti je kar precej Slovencev iz politične ali športne sfere kandidiralo za pomembne funkcije, vendar neuspešno. V zadnjem obdobju se je Janez Kocjančič, naš dolgoletni predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, povzpel na vrh evropskega olimpijskega gibanja. Mesto predsednika UEFA, ki ga je na volilnem kongresu v Atenah pridobil Aleksander Čeferin pa je prav gotovo najpomembnej- še od vseh, ki so jih do sedaj uspeli pridobiti Slovenci. Z nogometom se ukvarjajo vse države, velike in male, vsi največji poslovni sistemi pa želijo biti prisotni pri dogodkih najpopularnejše igre na svetu. UEFA je najbolje organizirana športna panožna zveza, ki ima letni proračun več milijard evrov. Biti predsednik takšne organizacije pomeni na eni strani veliko odprtih priložnosti na različnih področjih in seveda tudi veliko odgovornosti. Vsekakor pa je to največja promocija naše lepe Slovenije v svetovnem merilu. Sam osebno pa sem bil pri tej izvolitvi pozitivno presenečen nad enotno in složno podporo vseh Slovencev, kar je pri nas redkost in je bilo v zadnjem obdobju prisotno pri našem boksarskem šampionu Dejanu Zav-cu.« Kaj pa izvolitev pomeni za slovenski nogomet? Nenazadnje je Čeferin v predvolilnih obljubah v primeru izvolitve govoril tudi o morebitnih tujih investitorjih v slovenski nogomet? S. Glažar: »Izvolitev Aleksandra Čeferina je priznanje za celoten slovenski nogomet in dokaz, da smo organizirana in zdrava sredina, ki si je pridobila zaupanje ostalih zvez. Vsekakor pa sedaj ne moremo pričakovati pomoči novega predsednika mimo kriterijev, ki so predpisani in uveljavljeni. Bomo pa imeli informacije o možnostih sofinanciranja različnih projektov iz prve roke. Za Slovenijo pa to pomeni tudi možnost odpiranja različnih gospodarskih sodelovanj, navezovanje stikov, kar lahko posle- dično pripelje vlagatelje v slovenski nogomet.« Z izvolitvijo mu bo prenehal mandat predsednika NZS, ki ima sedaj 90 dni časa, da izbere novega prvega moža zveze. Kakšni bodo sedaj postopki zveze? S. Glažar: »Aleksander Čeferin je še vedno predsednik Nogometne zveze Slovenije in bo odstopil na prvi seji Izvršnega odbora NZS. Takrat bomo imenovali vršilca dolžnosti predsednika in razpisali volitve novega predsednika. Možnost predlagati novega kandidata za predsednika imajo po statutu zveze posamezne Medobčinske nogometne zveze, Zveza nogometnih trenerjev Slovenije, Zveza nogometnih sodnikov Slovenije ali vsaj 20 nogometnih klubov. Realno bi lahko dobili predsednika do konca tega leta.« V kuloarjih glede morebitnega novega predsednika NZS kroži tudi vaše ime. Boste kandidirali? Boste iskali podporo širšega konsenza, podobno kot Čeferin? Kaj bi vaša morebitna kandidatura in izvolitev pomenila za MNZ Ptuj, kjer ste predsednik? S. Glažar: »V javnosti se že pojavljajo različna imena o kandidatih za predsednika NZS. Veliko je posameznikov iz različnih krajev Slovenije, ki so se obrnili name kot aktualnega podpredsednika z željo po moji kandidaturi. Sam bom svojo odločitev sprejel na osnovi dogovora s športnimi sodelavci in sedanjim vodstvom NZS. Najprej je potrebno zagotoviti novemu predsedniku UEFA ustre- zen suport v Švici, da bo imel tudi pomoč domačih ljudi, ki so strokovni, zanesljivi in jim lahko zaupa. Za končno odločitev pa je potreben vsekakor širši konsenz nogometnih delavcev iz celotne Slovenije. Pomembno je, da nogometna družina uspešno pelje svojo pot v skladu s strategijo in vizijo, ki smo si jo zadali. Sam sem vpet v številne službene (redna zaposlitev, nepoklicno županovanje) in športne organizacije (vodenje MNZ Ptuj, članstvo v Izvršnem odboru Olimpijskega komiteja Slovenije, podpredsednik Zveze nogometnih sodnikov Slovenije, predsednik Sveta Zavoda za šport Ptuj, vodenje slovenske županske nogometne reprezentance,.....), zato odločitev v nobenem primeru ni lahka. Ob tem je potrebno upoštevati dejstvo, da za opravljanje teh volonterskih funkcij ni nobene zahvale, občasno samo še kritike, kaj bi bilo potrebno storiti, da o tem, da imam premalo prostega časa za svojo družino, niti ne omenjam. V kolikor bo do tega prišlo bomo v okviru MNZ Ptuj poiskali ustrezne kadrovske rešitve.« tp Stanko Glažar: »Veliko je posameznikov iz različnih krajev Slovenije, ki so se obrnili name kot aktualnega podpredsednika z željo po moji kandidaturi. Sam bom svojo odločitev sprejel na osnovi dogovora s športnimi sodelavci in sedanjim vodstvom NZS.« 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 23. septembra 2016 Jadranje • Ekipno DP v Optimistu V dveh dneh izpeljali 132 plovov Mladi jadralci so imeli v petek in soboto odlične pogoje za nastopanje. Izjemno lep je bil v petek, soboto in nedeljo pogled na Ptujsko jezero, kjer so otroci uprizorili pravo jadralno akcijo na Odprtem ekipnem državnem prvenstvu v jadranju v razredu Optimist. Gre za najmanjše jadrnice, ki jim nekateri ljubkovalno rečejo tudi »banice« in v eni izmed takšnih je svojo jadralsko pot začel tudi naš dobitnik medalj na olimpijadi Vasilij Žbogar. Prav takšni uspehi so dodatno popularizirali jadralni šport in tokrat je bilo na tekmovanju na reki Dravi 12 ekip iz Hrvaške, Italije in Slovenije. Tekmovanje je na regatnem polju potekalo v izvedbi Brodarskega društva Ranca Ptuj in pomoči Jadralne zveze Slovenije. Odlični so bili tudi dvoboji ekip (vsaka ekipa je štela najmanj štiri jadralce, lahko pa jih je imela tudi pet, a za Emil Mesarič, predsednik BD Ranca Ptuj: »Rad bi se zahvalil vsem našim članom za pomoč pri organizaciji Odprtega ekipnega državnega prvenstva v jadranju v razredu Optimist. Po tekmovanju smo dobili za izvedbo številne čestitke od udeležencev in od spremljevalcev, prav tako pa so nas za organizacijo tekmovanja pohvalili tudi predstavniki Jadralne zveze Slovenije.« Foto: Črtomir Goznik rezultat so se štele uvrstitve najboljših štirih, op.). Prvi dan je organizatorjem uspelo izpeljati večino tekmovanja, drugi dan so v regatnem polju naredili še veliko tako imenovanih round robinov, medtem ko tretji dan ni bilo dovolj vetra in zato niso izpeljali finalnih dvobojev za razvrstitev, ampak so obveljali rezultati prvih dveh round robinov. V prvih dveh dneh so imeli jadralci razreda Optimist odlične vetrovne razmere in v njih so lahko otroci do 14. leta starosti pokazali svoje jadralno znanje. Zmagali so člani CSC Minions iz Pule, ki so skupno zbrali 21 točk, kar pomeni, da so dobili kar 21 dvobojev, le enega so izgubili. Sledijo jim na 2. mestu še eni predstavniki puljske-ga jadranja CSC Uteko z 19 točkami in na tretjem mestu Jadralni klub Izola s 16 točkami. Državni prvaki Slovenije so tako člani JK Izola pred JK Jadro Koper 1 in JK Pirat iz Portoroža. V dveh dneh je bilo na Ptujskem jezeru izpeljanih kar 132 plovov. David Breznik Nogomet Nogometni sprejem v Mestni hiši na Ptuju Nogometno ptujsko prihodnost lahko pričakujemo mirni, saj so mladi igralci Futsal kluba Ptuj in igralke ženskega Nogometnega kluba MSM Ptuj letos z naslovoma državnih prvakov v mlajših kategorijah opozorili nase. Futsalerji so v kategoriji U-13 z izvrstnimi predstavami prišli do državnega naslova, medtem ko so nekoliko bolj presenetile ptujske nogometašice selekcije U-15, ki so prej, kot so v klubu pričakovali, prišle do naslova prvakinj. Oba športna uspeha iz prvega dela leta so opazili tudi v Mestni občini Ptuj, kjer so se odločili, da nadobudnim športnikom obeh ekip izkažejo posebno čast s slavnostnim sprejemom v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju. Sprejem je pripravil ptujski župan Miran Senčar, ki je mladim čestital za njihove uspehe in je ob tem povedal: »Kot župan se seveda izredno veselim vseh dobrih športnih uspehov ptujskih športnikov. Se posebej sem vesel, če naši klubi osvajajo naslove državnih prvakov, tako kot v primeru FK Ptuj in ŽNK MSM Ptuj. To je izjemen uspeh v posameznih starostnih kategorijah, ki predstavlja lepo promocijo na eni strani športa oziroma nogometa in na drugi strani gre tudi za promocijo Ptuja.« Vsem članom ekip, trenerjem, strokovnim delavcem in tudi predstavniku sponzorja je Senčar za njihove uspehe podelil spominska priznanja Veduto Ptuja, ki so delo ptujske umetnice Tjaše Čuš. Za priznanja in pozornost sta se v imenu klubov zahvalila Aleksander Furek, trener Futsal kluba Ptuj, in Nani Franc Matjašič, predsednik Ženskega nogometnega kluba MSM Ptuj. V obeh kolektivih so bili zelo veseli sprejema, ki je hkrati tudi potrditev njihovega uspešnega in kakovostnega dela. David Breznik Župan MO Ptuj je pripravil sprejem za mlade futsalerje FK Ptuj in nogometašice ŽNK MSM Ptuj. Foto: DB Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 18.15: Gorica - Celje, Domžale - Krško; SOBOTA ob 20.15: Olimpija - Kalcer Radomlje; NEDELJA ob 15.00: Aluminij - Luka Koper; NEDELJA ob 16.55: Rudar - Maribor 2. SNL PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Drava Ptuj - Triglav Kranj, Brežice Terme Čatež - Roltek Dob, Ankaran Hrvatini - Farmtech Veržej; NEDELJA ob 16.00: Brda - Zavrč, Zarica Kranj - Krka 3. SNL SEVER PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Šmarje pri Jelšah -AjDAS Lenart, Dravinja - Korotan Prevalje, Fužinar Ravne Systems - Maribor B, Dravograd - Šmartno 1928, Rogaška - S. Rojko Dobrovce; NEDELJA ob 10.30: Videm - ZU-VIL Brunšvik; NEDELJA ob 16.00: Šampion - Mons Claudius SUPERLIGA PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Gerečja vas - Središče ob Dravi, Cirkulane - Podvinci Betonarna Kuhar, Kety Emmi Bistrica - Apače; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Stojnci; NEDELJA ob 16.00: Bukovci - Hajdina 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Boč Poljčane - Ormož, Leskovec - Pragersko, Podlehnik - Dornava; NEDELJA ob 16.00: Markovci - Rogoznica, Gorišnica - Tržec 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Polskava avtoprevo-zništvo Grobelnik - Zgornja Polskava, Grajena - Majšperk, Hajdoše - Makole bar Miha; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc -Oplotnica VETERANI 35 VZHOD PARI 4. KROGA - PETEK ob 17.00: Gorišnica - Grajena, Borovci - Podvinci, Markovci - Podlehnik, Dornava - Tržec VETERANI 35 ZAHOD PARI 4. KROGA - PETEK ob 17.00: Leskovec - Hajdina, Gerečja vas - Skorba, Pragersko - Lovrenc VETERANI 40 PARI 4. KROGA - PETEK ob 17.00: Ormož - Pohorje Oplotni-ca, Zgornja Polskava - Majšperk, Videm - Hajdoše Rokomet Rokomet • 1. A DRL (m) 3. KROG: Krka - Jeruzalem Ormož (SOBOTA ob 18.00) 1. A DRL (ž): 2. KROG: ŽRK Aklimat Ptuj - Zelene doline Žalec (SOBOTA ob 19.00) 1. B DRL 2. KROG: Moškanjci Gorišnica - Slovan (PETEK ob 19.00) Boks in kikboks V športni dvorani Lukna v Mariboru bo v soboto od 17. ure naprej Večer prvakov, na katerem bo skupno deset boksarskih dvobojev in en v kikboksu. Tek V društvu ZA Ptuj letos že četrto leto zapored organizirajo dobrodelni tek ZA Ptuj. Namen teka je zbrati čim več denarnih sredstev za ljudi, ki so najbolj potrebni pomoči. Tako so se letos za pomoč pri iskanju teh ljudi obrnili na Center za socialno delo Ptuj. Dobrodelni tek bo v soboto na Mestnem stadionu Ptuj od 11. ure naprej. Trasa je razdeljena na več težavnostnih stopenj in je namenjena tako rekreativcem kot tistim z malo več kondicije. Po koncu teka sledita predaja zbranih sredstev in druženje z manjšo pogostitvijo. Startnina je 10 EUR. David Breznik Konjeniški šport • Kasaške dirke v Avstriji Slavičeva kobila rekordno na »badenski milji« Šestletna italijanska kobila Romi MMS (Mitja Slavič, KK Ljutomer) je na avstrijskem hipodromu v Badnu dosegla izjemen uspeh. V legendarni »badenski milji«, ki jo Avstrijci prirejajo že več kot pol stoletja, je Romi MMS zmagala z rekordnim kilometrskim časom 1:11,4, kar ni le absolutni rekord te dirke, pač pa tudi najhitrejši čas slovenskega voznika s kasačem, vzrejenim v Sloveniji. NŠ petek m 23. septembra 2016 Šport, šport mladih Štajerski 15 Boks • Novinarska konferenca na Ptuju Kolesarjenje • KK Perutnina Ptuj Dejan Zavec v novih vlogah Nace Malovic ob koncu sezone nepremagljiv Mt PCTPoS IHlBÄf Ä » r^ • Jm* H v h & r #> w T® ß ** i L SS * tpnlMt W||l Dvorana Dejan Zavec Gym je bila prizorišče novinarske konference nekdanjega svetovnega prvaka v boksu Dejana Zavca. Ta je pred slabim letom končal svojo aktivno športno pot, a z boksom ostaja povezan na številne načine. Kot je povedal v sredo, se bo v prihodnosti posvečal trenerskemu delu, kjer bo usmerjal mlade boksarje in s tem počasi gradil kariero športnega managerja (op. a. kot manager ali zastopnik želi na boksarskih poteh pomagati do uspeha boksarjem in boksarkam s celotnega ozemlja bivše Jugoslavije) ter kot promotor dogodkov. Prvič je v slednjih vlogah aktiven že te dni, saj kot soorganiza-tor pod imenom DZ Boxing skupaj z Barada sportom pripravlja Večer prvakov, ki bo v soboto od 17. ure naprej v športni dvorani Lukna v Mariboru, na katerem je na sporedu deset boksarskih dvobojev in en dvoboj v kikboksu. Prav slednji bo osrednji dvo- Foto: Črtomir Goznik boj večera, saj gre za dvoboj za ubranitev naslova evropskega prvaka v kikboksu med Gregorjem Stračanekom in Poljakom Jakubom Pokuso. Za nas bo veliko bolj zanimiv boksarski del, v katerem se bodo v amaterskih in profesionalnih dvobojih pomerili boksarji in boksarki iz Češke, Slovaške, Hrvaške, Nemčije, Francije, Gruzije, Madžarske, Libije, Južnoafriške republike in Slovenije. Med tujci je ljubiteljem boksa najbolj znano ime Ferenc Hafner, ki se je pred dvema letoma pomeril z Dejanom Zavcem in je prav v Mariboru izgubil z našim šampionom. Madžar bo tokrat boksal proti sodržavljanu Atili Korosu. Tisto, kar pa nas bolj zanima, je razpored slovenskih boksarjev in boksark, ki spadajo pod dva Zavčeva programa pod olimpijski amaterski boks in pod profesionalni boks. Pod imenom Dejan Zavec Boxing bodo nastopili trije mladi boksarji Tomi Lorenčič, Mitja Dišič in Aljaž Venko. Prvi pod Zavčevo taktirko boksa že štiri leta, medtem ko sta slednja dva v njegovem programu šele dobra dva meseca in skupaj so se dodobra pripravili na Večer prvakov. Druga dva tekmovalca bosta nastopila kot profesionalca po imenom Dejan Zavec Pro Boxing, in to sta ena najboljših slovenskih boksark Ema Kozin in nadarjeni Hrvat Marko Čalič. Ptujski boks bo v Mariboru predstavljal tudi Alen Kralj (Boks klub Ring Ptuj), ki se bo v uvodnem dvoboju pomeril s Tomijem Lorenčičem. Nasprotnik Mitja Dišiča bo Čeh Jan Bikar, medtem ko bo v zadnjem boksarskem obračunu večera Aljaž Venko nastopil proti Čehu Vaclawu Panchar-teku. Glede na spored, ki sta ga sestavila Dejan Zavec in Tomaž Barada, se nam obeta zanimiv dogodek, na katerem nas prav gotovo čakajo zanimivi boji. David Breznik Za kolesarji Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj je precej naporen, a zelo uspešen vikend. Mladi Ptujčani so namreč v soboto nastopali na dirki v Gorjah, v nedeljo pa so se mudili pri naših severnih sosedih. Še posebej velja izpostaviti Načeta Malovi-ča, ki je ob koncu sezone v izjemni formi. Na sobotni dirki v Gorjah, kjer je dirko organiziral domači kolesarski klub, so vozile vse selekcije »perutni-narjev« z izjemo starejših mladincev. Vožnja je bila krožna, težek krog je otežil še dež, a Ptujčani so v takih razmerah odlično dirkali in zmagali v kategoriji mlajših mladincev. Vso konkurenco si je pokoril Nace Malovič, ki je slavil sila prepričljivo. V ozadju je sprint za tretje mesto izgubil Marko Hozjan, ki je osvojil nehvaležno 4. mesto. Pri dečkih A sta med deseterico končala Miha Muršec, ki je bil 8., in Enej Klasinc, ki je osvojil 9. mesto. Tudi pri dečkih B sta dva ptujska kolesarja končala med najboljših deset. Žan Žnidar je bil 5., Vid Jeromel pa je tekmovanje zaključil kot 9. Pri dečkih C je bil Jure Majnik 10. ARBO Fahrsicherheitszen-trum Ludersdorf pa se je imenovala nedeljska dirka v Avstriji, na kateri so spet odlično nastopili kolesarji KK Perutnina Ptuj. Sama tekma v bližini Gradca je sicer potekala na dirkališču za avtomobile, krog pa je bil dolg 750 m. Na mednarodni dirki so sodelovale ekipe iz Avstrije in Slovenije. Dirka je bila kriterijska, točkoval se je vsak peti krog. Med mlajšimi mladinci je Nace Malovič ponovno dokazal, da je trenutno nepremagljiv tako doma kot v tujini. Po izjemni soboti je namreč spet slavil. Njegov uspeh so dopolnili še Marko Hozjan s 3., Tilen Žagar z 8. in Gašper Pušnik z 10. mestom. V kategoriji dečkov U-15 se je s 5. mestom izkazal Miha Muršec. Odlično so Ptujčani nastopili tudi v najmlajši kategoriji U-13, v kateri je Primož Kirbiš osvojil 3. mesto in se tako zavihtel na najnižjo stopničko zmagovalnega odra, Jure Majnik je končal kot 5., Lovro Valen-ko pa je bil 6. tp Bowling m Podjetniška liga Pet izenačenih dvobojev in Dokl gostinstvo Drugi krog je postregel s kar petimi izenačenimi dvoboji, ki so se končali z remijem oz. minimalno zmago ene od ekip, izstopali so le igralci Dokl gostinstva, ki so še drugič zapored z najboljšim ekipnim dosežkom (2882) odnesli celoten izkupiček. Tudi med posamezniki je še drugič zapored na vrhu njihov igralec Gregor Miložič. V kidričevskem obračunu sta ekipi Pan in Ekart remi-zirali, še drugo zmago pa so Najboljši posamezniki 2. kroga: 1. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) 807, 2. Črtomir Goznik (Ra-dio-Tednik Ptuj) 782, 3. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 763, 4. Igor Tuš (Elektro Polanec) 756, 5. Gregor Spačal (Saubermacher Slovenija) 755, 6. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 735, 7. Damjan Kaučevič (Bowling center Ptuj) 718, 8. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 707, 9. Mitja Kram-berger (Saubermacher Slovenija) in Sašo Vidovič (Novo prodaja) oba 696. zabeležili igralci ekipe Saubermacher Slovenija. REZULTATI 2. KROGA: Ta- lum - Novo prodaja 5:3, VGP Drava - Dokl gostinstvo 0:8, SKEI Ptuj - Elektro Polanec 5:3, Bowling center Ptuj -Radio-Tednik Ptuj 3:5, Restavracija PAN - Tiskarna Ekart 4:4, Tames - Saubermacher Slovenija 3:5. Tekma Gostišče Iršič - Elektro Maribor je bila prestavljena. Prosta je bila ekipa DaMoSS. 1. DOKL GOSTINSTVO 2 2. SAUBERMACHER SLO 2 3. SKEI PTUJ 2 4. TALUM 2 5. BOWLING CENTER PTUJ 2 6. RADIO-TEDNIK PTUJ 2 7. ELEKTRO POLANEC 2 8. TAMES 2 9. GOSTIŠČE IRŠIČ 1 10. TISKARNA EKART 2 11. VGP DRAVA 2 12. ELEKTRO MARIBOR 1 13. RESTAVRACIJA PAN 2 14. NOVO PRODAJA 1 15. DAMOSS 1 Razpored 3. kroga, ponedeljek, 26. 9., ob 19.00: DaMoSS - Radio-Tednik Ptuj, Dokl gostinstvo - SKEI Ptuj, Gostišče Iršič - Saubermacher Slovenija, VGP Drava - Tiskarna Ekart; torek, 27. 9., ob 19.00: Novo Prodaja - Elektro Polanec, Bowling center Ptuj - Elektro Maribor, Tames - Restavracija PAN. Prosta je ekipa Talum. JM 2882 16 2613 12 2709 9 2607 9 2467 9 2637 8 2617 7 2608 7 - 5 2466 5 2485 4 - 4 2420 4 2420 3 - 2 i Atletika • Prvenstvo Slovenije za pionirje Množično atletsko prvenstvo na Ptuju Atletski klub Ptuj so na Prvenstvu Slovenije za pionirje in pionirke v atletiki zastopali: Filip Zelenjak, David Vinko, Alen Smiljan, Denis Volgemut, Blaž Vozlič, Mihec Korpič Lesjak, Vasja Rimele, Aleksander Štumberger, Vid Sever, Sanja Kopše, Sara Planinšek, Tia Marija Toplak, Melani Cafuta, Tia Ladič, Sara Viher, Sara Serdinšek, Gaja Elena Stanov-nik, Eva Golob, Nuša Krajnc. Čez šesto startov je Atletski klub Ptuj zabeležil v soboto in nedeljo na Prvenstvu Slovenije za pionirje in pionirke v atletiki, ki je bilo na Mestnem stadionu na Ptuju. Mladi slovenski atletski upi so na množičnem tekmovanju prikazali našo atletsko prihodnost, ki je v določenih disciplinah zares kakovostna. Z rezultati sta izstopala Mitja Kordež in Lea Glojnarič. V kategoriji U-16 je imel tokrat precej predstavnikov tudi AK Ptuj, katerih osnovni cilj na domačem tekmovanju je bil doseči osebne rekorde. Nekaterim je to uspelo in so se s tem uvrstili tudi med najboljših deset. Prvo ime te generacije je Sara Serdinšek, ki je tudi edina prišla do medalje. Natančneje: pri- metala si je bronasto v suvanju krogle, kjer je bila tretja z dolžino 10,69 metra. Slab meter jo je do medalje ločil v metu kopja, saj je bila z razdaljo osebnega rekorda 36,21 metra četrta, medtem ko je v skoku v daljino nastopila solidno in je s 487 centimetri pristala na 9. mestu. Od ptujskih atletov so bili med deseterico še Filip Zele- njak v teku na 100 metrov z ovirami z osebnim rekordom 16,67 sekunde, Denis Vol-gemut je bil v metu diska z rezultatom 28,33 metra šesti in v suvanju krogle je bil deseti z rezultatom 9,39 metra, Gaja Elena Stanovnik je v teku na 300 metrov z ovirami bila s časom 52,42 sekunde šesta, nadarjeni Blaž Vozlič je bil na njegovem prvem tekmovanju s časom 10.40.29 sedmi na 3000 metrov in deseti na 1000 metrov s časom 2.55.84, Sanja Kopše je bila osma v metu kladiva z daljino 20,42 metra. Mihec Korpič Lesjak je osvojil osmo mesto v metu diska z izidom 26,04 metra, Sara Planinšek je bila deveta v teku na 80 metrov z ovirami s časom 16,31 sekunde in Tia Marija Toplak je zasedla deseto mesto na 80 metrov z ovirami s časom 16,60 sekunde. Omenjeni atleti iz ptujskega kluba večinoma trenirajo pod vodstvom Gorazda Raj-herja in nekateri tudi pod vodstvom Aleša Bezjaka, ki jih usmerjata v atletski svet. V njem so tokrat domači tekmovalci na Ptuju nastopili solidno, s samo organizacijo zelo obsežnega tekmovanja se je izkazal tudi AK Ptuj. V njem so bili po tekmovanju bili veseli še ene informacije Atletske zveze Slovenije, saj sta se z dobrima nastopoma v metu kopja Sara Serdinšek in v metu kladiva Denis Volgemut uvrstila v slovensko pionirsko reprezentanco, ki bo ta konec tedna v Trnavi na Češkem. David Breznik 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 23. septembra 2016 Ormož • Počastili krajevni praznik Sedem prejemnikov plaket »Aktivnosti ob krajevnem prazniku potrjujejo pravilnost naše lanskoletne odločitve, da obudimo naš praznik. Bilo je precej dvomov, razmišljanj, da to ni potrebno, a obsežen obisk katere koli prireditve kaže, da je bila odločitev pravilna,« tako je minuli petek na osrednji slovesnosti ob prazniku KS Ormož zbrane nagovoril predsednik KS Ormož Vlado Hebar. V KS Ormož vse od 9. septembra potekajo prireditve ob krajevnem prazniku. Še posebej slovesno je bilo pretekli petek, ko je potekala svečana proslava s podelitvijo priznanj in plaket. Na svečanosti je zbrane v uvodu nagovoril predsednik KS Vlado Hebar, ki je v slavnostnem govoru med drugim izpostavil, da je bil dosežen osnovni namen praznika, da se aktivni posamezniki in društva predstavijo širši javnosti, predvsem pa, da se družijo. Ob tem se je še zahvalil vsem posameznikom, društvom in zavodom, ki so pomagali pri organizaciji dogodkov v okviru krajevnega praznika. Množico krajanov pa je pozdravil tudi ormoški župan Alojz Sok, ki je v slavnostnem govoru med drugim izpostavil željo, da bi tudi v KS Ormož delovalo Turistično društvo, za katerega si je v preteklosti že prizadeval. Po njegovem bi namreč turistično društvo lahko veliko doprineslo h kraju. Višek slovesnosti je bila razglasitev dobitnikov priznaj in plaket KS Ormož. Letos so podelili dve priznanji s knjižno nagrado, dve priznanji ter izje- moma sedem plaket, saj kot je pojasnil predsednik komisije za podelitev priznanj in plaket KS Ormož Slavko Petek, kar štiri društva obeležujejo pomembne obletnice. Priznanji KS Ormož s knjižno nagrado sta za pomembne dosežke v šoli prejela dijakinja Gimnazije Ormož Nastja Feguš in učenec 8. razreda OŠ Ormož Matic Petek. Priznanje KS Ormož so letos izročili Bojanu Cunku za aktivno delo na področju športa in širjenje telesne kulture ter Prosvetnemu društvu Janeza Trstenjaka Hum za dolgoletno aktivno delovanje. S plaketo KS Ormož pa so nagradili PGD Ormož za 130-letnico obstoja ter Pihalni orkester Ormož in PGD Hardek za 120 let obstoja. S plaketo so se za sedemdesetletno delo in lovsko tradicijo zahvalili tudi Lovski družini Ormož ter podjetniku Janezu Prosniku za velik prispevek na področju gostinstva in gospodarstva. Prejemnika plakete sta tudi podžupan Mirko Novak, ki si v občini prizadeva za enakomerni razvoj krajevnih skupnosti, za dobro sodelovanje z društvi in organizacijami, ter uspešen ro-kometaš Marko Bezjak. Plaketo je v njegovem imenu prevzela njegova mama Anka Bezjak. Sicer pa so na slovesnosti s priznanji nagradili tudi 15 lastnikov najlepše urejenih okolic domov v KS Ormož. Svečana podelitev plaket in priznanj se je prepletala še z bogatim kulturnim programom, v katerem so nastopali učenci OŠ Ormož in Glasbene šole Ormož. Praznovanje bodo sklenili jutri, v soboto, z obeležitvijo 70-letnice obstoja Lovske družine Ormož. Monika Levanič Majšperk • 10 let košarke v Halozah Srčnost, tovarištvo in glava na pravem mestu Generacije otrok v haloški občini Majšperk že več kot desetletje spoznavajo košarkarsko žogo in koš ter pravila. Temelje organiziranemu učenju tega ekipnega športa pa je postavil Branko Frangež, ki je pred desetimi leti ustanovil Košarkarsko šolo Haloze. In Frangež je srce kluba in šole še danes. »Je človek, ki skrbi ves čas za mlade, da ti ne preživijo celega dneva za računalnikom, je človek idej in dejanj. Upam, da energija, ki je v vas, ne bo minila še dolga leta,« je predsedniku dejala županja Darinka Fakin. Trenutno dres košarkarske šole oziroma kluba Haloze nosi 47 članic in članov, ki tekmujejo v kategorijah U6, U7 in U8, U11, U13 in U17. A Košarkarska šola Haloze v ljubezni do košarke ne povezuje le svojih članov in članic, pod njenim okriljem poteka tudi košarkarska liga devetih osnovnih šol, kar pomeni, da je pod obročem združenih več kot 150 otrok. »Zanimanje za košarko se povečuje tudi z uspehi slovenske košarkarske reprezentance, vendar to navadno ni dovolj, potrebna je predvsem podpora staršev,« je povedal predsednik kluba in šole Branko Frangež. Dodal je, da so vrata šole za vsakogar odprta vse dni v tednu in poudaril: »Košarka niso fizične sposobnosti, košarka je igra, ki zahteva od igralca ali igralke, da ima ta glavo na pravem mestu.« Košarkarske sposobnosti so ob desetletnici kluba in šole na igrišču pokazali U17 in U13, ki so se pomerili z vrstniki iz Miklavža in Rogaške Slatine. Čeprav v ospredju ni bil rezultat, pa so se igralci borili za vsako žogo. »Malokje vidiš toliko srč- SMI mm '««eífcií II! I ■ .' iimm> I Naj pridelek ■'////////////////////¿^ Najtežji krompir »bob«: kmetija Ivančič iz Lovrenca (1,02 kg) Najtežja buča: Anton Mesarič, Starošince (9,98 kg) Najtežja paprika: Hinko Krabonja, Ptujska Gora (240 g) Najtežji paradižnik: Ivanka Strmšek, Zg. Jablane (1,06 kg) Najtežja čebula: Darinka in Roman Gojkovič, Ptuj (800 g) Najtežje korenje: Nuša Korez, Starošince (200 g) Najtežje zelje: Nuša Korez, Starošince (2,2 kg) Najtežje grozdje: Klara in Zala Premzl, Brunšvik (1,02 kg) Najdaljši stročji fižol: Ema Krabonja, Ptujska Gora (80 cm) Najtežji peteršilj: Nuša Korez, Starošince (200 g) Najtežji česen: Štefka Soršak, Lovrenc (160 g) Najtežja jedilna bučka: Ivanka Strmšek, Zg. Jablane (4,36 ^ '/////////////Z! Foto: Mojca Vtič Osem ekip se je pomerilo v kožuhanju koruze, luščenju koruze in lupljenju krompirja. Največ spretnosti so pokazali veterani PGD Starošince in Pokrivači iz Župečje vasi. Slavonske požege ter Pepi krulet iz Cirkovc. V Starošincah pa ni zavela le glasba, temveč tudi vonj po krompirjevem golažu, ki je brbotal v devetih kotlih. Turistično društvo Štatenberg je stavilo na sestavine iz vrta in kuhanje z ljubeznijo, Pokrivači iz Župečje vasi pa na izkušnje, a žal ne enim in ne drugim ni uspelo po mnenju strokovne komisije ali obiskovalcev skuhati najboljšega. Najboljšo harmonijo okusov so pripravili člani Kulturnega dru- štva Lovrenc na Dravskem polju, je ocenila komisija, brbončice obiskovalcev pa je najbolj pobožal krompirjev golaž Oldtimer-jev z Dravskega polja. Preostale kuharske ekipe se bodo lahko ponovno pomerile prihodnje leto, že na 11. prireditvi, posvečeni polju. »Izziv je, da se prireditev obdrži, da privabimo čim več ljudi, da ohranimo odnos do kulturne, kulinarične in druge dediščine,« je še povedal Davorin Urih. Mojca Vtič 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 23. septembra 2016 Piše: Dani Zorko • Islandija (3.) Poletni dan primeren tudi za kopanje Islandija je dežela spremenljivega vremena. Prva dva dni je kar pogosto deževalo, temperature pa so bile dokaj znosne. Najvišje poletne temperature ne presegajo 25 °C, zato sem bil nemalo presenečen, da je bilo od tretjega dne naprej vreme prijetno toplo, zato sem si privoščil malo več ogledov po Reykjaviku. Razgled proti centru Reykjavika Pisal sem že o pregrešno dragih življenjskih dobrinah, vendar pa ima Islandija nekaj drugih odlik, ki popotniku pustijo mošnjiček pri miru. Pri tem mislim predvsem na to, da so vse naravne znamenitosti na Islandiji čisto brezplačne za ogled. Seveda te ob tem za lepe denarce olupijo za različne dodatne aktivnosti in doživetja, kjer si pa iznajdljivi avanturisti spet lahko pomagamo na različne načine, vendar bom o tem pisal sproti. Druga zelo všečna ugodnost za turiste so cene bazenov in kopališč, ki so precej nižje od slovenskih. Tudi bazen in kopanje na prostem sem si kasneje privoščil, nedeljo in lepo vreme pa sem hotel izkoristiti še za kakšen panoramski pogled na glavno mesto in da opazujem splošen utrip življenjskega stila ljudstva, ki v celinski Evropi velja za precej hladnega. V mojem prebivališču sem spoznal same Azijce, ki so bolj lene sorte za hojo, zato sem se na bližnji hrib odpravil kar sam. Zanimala me je zelo nenavadna stavba na vrhu, ki izgleda kot silosi za nafto pri nas. Imenuje se Perlan in je res namenje- na shranjevanju tople vode za oskrbo širše okolice Reykjavika. Islandija je z elektriko in ogrevanjem čisto samooskrbna, zato ne presenečajo dolge linije cevi in shranjevalniki po celotni državi. Te silose je neki znani arhitekt potem posodobil in nadgradil z veliko dvorano, kjer so lahko razstave in srečanja, prav v času mojega obiska pa je bilo tam nekaj avtobusov otrok. Na vrhu steklene kupole pa sta restavracija in razgledna ploščad, kjer je razgled na mesto in zaliv zares odličen. Seveda je tudi tam gomazelo Azijcev, ki so se vsak s svojo palico fotografirali v vseh mogočih pozah. No, ko pa so se hoteli na sliko spraviti vsi naenkrat, pa je njihov kolovodja s telefonom nerodno zadel ob ograjo in telefon je odletel v globino. Ker cviljenja dvajsetih različnih visokih tonov nisem maral poslušati, sem se raje pobral vstran. Islandci veljajo za zelo strpen narod, dokler se držiš njihovih pravil. Tako živi tam približno 4 % Poljakov, 4 % je drugih narodov, tudi Balkanci, ostalo pa so avtohtoni domačini. Če se ob tem dotaknem še vprašanja religije, podatki kažejo, da so kri- stjani v veliki večini, med preostalimi različnimi verami pa muslimani predstavljajo skromnih 0,3 % vsega prebivalstva. Tega ne omenjam zaradi aktualnih dogodkov v svetu, ampak ker sem na svojem obhodu naletel tudi na zgradbo, ki bi po videzu sodeč lahko bila vse drugo, ne pa - islamski kulturni center Islandije. Novejši objekt v obliki piramide nikakor ni spominjal na kakšno džamijo ali kaj podobnega, zgrajen pa je bil torej za manj kot 1.000 ljudi. Če primerjam ves pomp, ki se dogaja v Ljubljani okoli gradnje džamije za sicer malo več vernikov, so Islandci zgradili funkcionalni objekt, ki se lepo prilega tudi okolici. In ko sem malce spraševal o teh odnosih med verami, mi je bilo jasno in glasno pojasnjeno, da bo vsakdo, ki dela zdrahe na tem otoku, lepo pregnan iz države in je zadeva končana. In zato veljajo za eno najbolj varnih držav na svetu. Če še malo ostanem v religioznih vodah, pa moram omeniti Hallgrimskirkjo, to je luteran-ska cerkev s kar 75 metrov visokim zvonikom, ki je simbol mesta in tudi države, saj se pojavlja oven ^ (21. i. - 20.4.) Napredovali boste skozi delo in delovne obveznosti. Odločna in temperamentna energija vam bo v pomoč v službi. V ljubezni se boste vračali k prehojeni poti in obujali spomine. Zavedati se boste morali, kje so vaše meje in se jih držati. Naredite nekaj zase in se sproščajte. bik (21.4. - 20.5.) Življenje vam bo ponudilo paleto možnosti. Uspehi se bodo stopnjevali in preprosto boste uživali. Zdrav način življenja bo nekaj pomembnega, odkrivali boste skrite labirinte in vrelce, ki vas bodo Koristno bodo delovale romantike. «a dvojčka ^ (21.5. - 20.6.) Doma se boste odločili Foto: Dani Zorko na nešteto razglednicah. Pravkar sem naletel na vaje cerkvenega zbora, ki ima ob sredah in nedeljah tu koncert. Zaman sem skušal ujeti kakšno podobnost z našimi cerkvenimi arijami, pa tudi jezik ni prav poslušljiv - ali pa so tako tolkli mimo, ne vem ... Po navadi me kipi ne zanimajo preveč, ker za popotnika predstavljajo kar preveč informacij naenkrat, pred to isto cerkvijo pa sem se nehote ustavil. Tam stoji namreč spominski kip Leifurja Eiriksonna, norveškega vikinga, ki je bil rojen na Islandiji in velja za prvega Evropejca, ki je odkril Ameriko. Torej še pred Kolumbom, že okoli leta 1.000. Da bi pa bila zaušnica Špancem, Portugalcem in Angležem še večja, pa je njegov oče, Erik Rdeči, še pred tem odkril Grenlandijo. Vse te trditve so že zdavnaj dokazane, vendar celinska Evropa Skandinavcev nikoli ni jemala resno in zato včasih naše otroke v šoli učimo malo 'prilagojeno' zgodovino. S takšnimi mislimi sem se odpravil domov nekaj skuhat, a kaj ko je bila kuhinja znova polna - Azijcev. Nadaljevanje prihodnjič tehtnica (23.9. - 23.10.) Odgovorno in marljivo boste stopali po svoji poti. Dogodkov ne boste smeli prehitevati, bolje bo, da počakate na ugodnih pet minut. Sprehodi v naravi vam bodo koristi- ' li. V duhovnem smislu ne boste smeli ■ otroka. Ljubezen je zdravilo sreče. škorpijon H (24.10. - 22.11.) Raziskovali boste stare stvari in prišli stvarem do dna. Pri tem bo tako, da vam bodo v pomoč prijatelji in da uvidite, kaj vam je — blizu in kaj ne. Odprle se vam bodo O nove poslovne priložnosti, ki bodo vezane na tujino ali izobraževanje. V ljubezni bo vse bolj harmonično in ko preteklosti in tako boste reševali neko staro zadevo. Zelo dobro vam bo služila diplomacija. V ljubezni bo bučno in temperamentno. V primeru kakšne zabave boste dobesedno blesteli. Partnerjevi namigi bodo pravi biserčki. rak (21.6. - 22.7.) Zgradili boste most med duhovnim in materialnim življenjem. Sledili boste svoji resnici in predelali določene strahove. V tišini boste razmislili, kaj vas veseli in zapisovali svoje občutke. Kreativen navdih najdete v naravi, kjer se počasi vse obarva. Služba: finančni prilivi in nasvet sodelavca. m^ , lev T/9r (23.7. - 22.8.) Potreba po čustveni in gmotni varnosti bo nekaj, kar vam bo dalo krila in elan. Od partnerja boste zahtevali določene stvari in vendarle bo bolj modro, da ga razumete med vrsticami. Energija vam bo nihala, enkrat je bo več in drugič manj. V prostem času boste kuhali marmelado. ik devica J§ (23.8. - 22.9.) Delovne obveznosti vam bodo pomagale pri ozavešča-nju notranjih strahov in omejitev. Pridobili boste veliko močne volje in spremljala vas bo ljubeča energija. Naloge, ki jih boste morali opraviti, vam bodo šle zelo dobro od rok. V podporo vam bo tudi partner. In ne e se sproščati. strelec r (23.11. - 21.12.) Adrenalinski izzivi prinašajo neko novost in nove poglede. Tako boste znali uživati in kljub povečanemu delu boste našli navdih za naprej. Odločno boste stopali na- Q prej po svoji poti in tako našli srečo v ljubezni. Vezani bodo hrepeneli po osebni svobodi in nevezani imajo možnost Amorjeve puščice. kozorog (22.12. - 20.1.) S Sprostila in z energijo vas bo napolnila narava. V ljubezni bo več romantike in nežnosti. Sprva boste svoje občutke nekoliko skrivali in se kasneje odprli kot nežni cvet lotosa. Na delovnem K mestu bo mnogo priložnosti in vajeti usode boste morali vzeti v svoje roke. vodnar (21.1. -18.2.) o Teden, ki je pred vami, bo močno zaznamovan po partnerski ljubezni in povečani harmoniji. Namigi, ki jih boste deležni, vam bodo dali krila in tudi od vas je odvisno, kaj boste naredili. Sestavljali boste prelep mozaik odnosov na delovnem mestu. Bodite bolj prožni in se ne držite zastarelih prepričanj. m&l ribi (19.2. - 20.3.) P Kocke usode se zasukale v vašo korist. Tisti predstavniki, ki se bodo znali poslušati in slediti svoji intuiciji - bodo z eno ■ besedo cveteli. Uvideti je povečano harmonijo, skladnost in romantiko. Glasba bo tista, ki vam bo koristila. : si vnaprej postavite meje in prožni za učenje. Foto: Dani Zorko Hallgrimskirkja, s posebno zasnovo simbol Reykjavika Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________SiP_______ NAROCI1.NICA ZA Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.„.„. i Osojnikova c. 3 2250 Ptuj i Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. m nar petek • 23. septembra 2016 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Prireditvenik Petek, 23. september 09:00 Pragersko, prostori društva gojiteljev malih živali, razstava malih živali 11:00 Pragersko, pri spomeniku NOB pri OŠ Pragersko, komemoracija v spomin na pragerske žrtve 2. svetovne vojne, 16:00 Videm, pri Vidovi kleti, občinska trgatev pri Vidovi kleti v Vidmu 17:30 Sp. Voličina, Čučkova domačija, literarna čajanka Leti lastovka domov 18:00 Zg. Hajdina 71, kmetija Kristine Kirbiš, trganje in kožuhanje koruze, kožuhanje, trganje v sredo ob 14. uri 18:00 Majšperk, Breg, galerija Tovarna umetnosti, 5. državna tematska razstava Kvadrat in krog 18:00 Ptuj, Slovenski trg, dobrodelni tek KPŠ Mladi mladim, zbrana sredstva za dijaka Elektro in računalniške šole 18:00 Pragersko, Kulturni dom, predavanje V sliki in besedi o Pragerskem in Pragerčanih med obema vojnama, predava Mirko Munda 19:00 Fram, gasilski dom, 25 let etno skupine Zale iz Frama 19:00 Ptuj, CID, razstava in koncert Barve glasbe Urške Dajčman in glasbenega tria 20:00 Ptuj, Muzikafe, Drama preživetja staroselskih afriških ljudstev skozi pričevanja Toma in Bojane Križnar 20:00 Ptuj, grad, Rockcajt, koncert glasbene skupine Infected z gosti Sobota, 24. september 08:00 Pragersko, ribniki ob ribiški koči, ribiško tekmovanje za pokal Pragerskega 08:00 Slovenska Bistrica, na parkirišču pred tovarno Impol, sejem starodobnikov, delov in opreme 10:00 Voličina, cerkev sv. Ruperta, slovesna maša na godovni dan Antona Martina Slomška in sv. Ruperta 13:00 Radlje ob Dravi, Festival hmelja in kulinarike 13:00 Jakobski Dol, športno igrišče, dan nogometa v Jakobskem Dolu 14:00 Zavrh, trgatev Zavrh 17:00 Pragersko, telovadnica OŠ, osrednja prireditev ob 40. prazniku KS Pragersko Gaj 20:00 Nova vas pri Markovcih, La siesta, predstavitev udeleženk festivala Mali MEF v Čakovcu Nedelja, 25. september 10:00 Pragersko, Ptujska c. 10, voden ogled okrasnega vrta družine Nekrep, ob 10.00 in 16.00 15:00 Selce, Kulturni dom, Večer napitnic in napevov 15:00 Fram, botanični vrt Tal 2000, razstava gob v botaničnem vrtu Tal 17:00 Ptuj, evangelijska binkoštna cerkev, Vošnjakova ulica 11, dobrodelni koncert pevskega zbora binkoštne cerkve Nuskova - Maranata, za družine v finančni stiski - CSD Strelstvo • Mladi Ivo Cicmanovič Zimet državni podprvak med kadeti Pred dobrim tednom je v Strelskem centru Gaj pri Pragerskem, v organizaciji SD Svečina, potekalo 26. Državno prvenstvo v streljanju z malokalibrskim orožjem s puško in pištolo na 50 m. Poleg članov so se tekmovanja udeležili tudi številni mladi strelci v kategorijah mladincev, kadetov in cicibanov. V mlajših selekcijah se je svojega četrtega odličja na DP razveselil perspektivni kidriče-vski strelec Ivo Cicmanovič Zimet, ki je med kadeti leže za zmagovalcem iz Slovenskih Konjic zaostal za 4,7 kroga. Eki- pnega naslova državnih podpr-vakov med kadeti leže pa sta se razveselila tudi preostala kidri-čevska strelca Domen Širov-nik in Žan Gojkošek, saj so s 1727,6 kroga izboljšali aktualni ekipni državni rekord, rečiška Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Veličasten sprejem atletov na Mestnem stadionu; Nepreklicen odstop Vlaste Stojak, direktorice uprave MO Ptuj; Ptujski športni vikend 2016; Mini olimpijada otrok vrtcev na Mestnem stadionu; Predstavljajo se mladi tekmovalci friz-bija; Odprtje obnovljenega košarkarskega igrišča; Sejem prostega časa na ptujski tržnici; Dejavno društvo za šport invalidov Most Ptuj; Mednarodno priznanje Gledališču Ptuj; Trgatev pri Ivezičevih v Zamušanih; Mednarodna povorka folklornih skupin; Dom krajanov Rogoznica gostil folklorne skupine; Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. OPR. ESiSE^B AUDI A4MULTITR0NIK 2,0 TDI 2013 17.990 1 .LASTNIK ODLIČEN Več BARV ŠKODA YEII 2,0 TDICRDPF 4X4 2012 13.490 1 .LASTNIK ODLIČEN MODRA HONDA CMC 1,41 LSKUMA 2003 1.990 LEPO OHRANJEN SV. MODRA METAUC MERCEDES BENZ C RAZRED 2004 5.490 LEPO OHRANJEN ČRNA BMW 520D TOURING 2012 20.990 1.LASTNIK USNJE VEČ BARV CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI AVT.KLIMA 2009 6.490 1 .LASTNIK ODLIČEN RDEČ RENAULTCU01,5 DCI AVTOM.KUMAALU 15C0L 2006 1.990 1 .LASTNIK ODLIČEN SREBRNA NISSAN QASHQAI 2007 8.000 1 .LASTNIK ODLIČEN ČRNA HY1JNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4 2006 6.990 ODLIČEN 4X4 SVETLO MODRA MAZDA 5 2005 3.990 SLOVENSKI-MOD. 2006 SV. MODRA METAUC CFTROEN XSARA PIGASS01,8i 16v 2003 1.990 1 LASTNIK SLOVENSKI SREBRNA OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI COSMO 2013 10.990 1 .LASTNIK ODLIČEN VEČ BARV PEUGEOT 5008 2,0 HDI 2012 10.990 1 .LASTNIK ODLIČEN SREBRNA AUDI 03 2,0 TDI 2012 21.490 1 .LASTNIK ODLIČEN BELA VW PASSAT 1,9 TDI VARIANT 1999 1.490 LEPO OHRANJEN ZELENA VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODEL DSG MENJALNIK 2011 11.300 1 .LASTNIK TOP OPREMA VECBARV VW GOLF PLUS 1,6 TDI 2011 8.990 1.LASTNIK ZLATA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ ekipa Dušana Poženela pa je bila s 1744,2 kroga še boljša. Uspešne nastope so pokazali tudi najmlajši ljutomerski strelci z malokalibrsko serijsko puško, med katerimi se je najvišje, na 5. mesto, uvrstila Brina Stajnko in za odličjem v trojnem položaju zaostala le za tri kroge. Mladinci leže: 1. Žan Ke-lenc, ČRE 617,6 - DR; 2. Erik Kandare, CER 606,9; 3. Matjaž Škafar, ČRE 602,6 Mladinke leže: 1. Katarina Fevžer, SKO 607,3 - DR; 2. Urška Hrašovec, IPB 601,7; 3. Klavdija Jerovšek, GRO 597,4; 6. Nuša Špindler, MLJ 589,1; 8. Kristina Žižek, MLJ 538,3; 9. Antonija Kosi, MLJ 535,2 Mladinke trojni položaj: 1. Lia Lazar, POR 573; 2. Klavdija Jerovšek, GRO 570; 3. Katarina Fevžer, SKO 548; 4. Urška Hrašovec, IPB 545; 5. Nuša Špindler, MLJ 530 Kadeti pištola: 1. Matija Demšar, ŠLO 341 - DR; 4. Žan Bogša, JKM 296 Kadeti leže: 1. Aljaž Zajam-šek, SKO 596,8; 2. Ivo Cicmanovič Zimet, KID 592,1; 12. Žan Gojkošek, KID 574,1; 13. Domen Širovnik, KID 561,4; 14. Aljaž Čučko, TSO 556,3 Ekipno kadeti leže: 1. SD Dušana Poženela Rečica 1744,2 - EDR; 2. SD Kidričevo 1727,6; 3. SD Radovljica 1715,6 Pionirji leže: 1. Nik Matek, DPR 569; 2. Jurij Lepen, OLI 567; 3. Leon Sadek, SKO 563; 8. Adam Vrbnjak, MLJ 248; 13. Tic Budja, MLJ 238; 29. Jan Marko Kaučič, MLJ 148 Pionirji trojni položaj: 1. Nik Matek, DPR 253 - DR; 2. Leon Sadek, SKO 237; 5. Tic Budja, MLJ 213 Pionirke leže: 1. Naja Pre-zelj, LŽE 277 - DR; 2. Zala Ka-tarinčič, GRO 264; 3. Teja Medved, LŽE 256; 7. Brina Stajnko, MLJ 246 Pionirke trojni položaj: 1. Naja Prezelj, LŽE 258 - DR; 2. Maruša Rus, BRE 238; 3. Nikita Lenarčič, IPB 236; 4. Teja Medved, LŽE 235; 5. Brina Stajnko, MLJ 233 Simeon Gonc www.tednik.si Is Stajerskitednik I Stajerskitednik I GLASBO DO SRCARfl 15. ROJSTNI DAN 0»1)AJF Z GLASBO 110 SRCA VEČNAMENSKA DVORANA GORISNICA NEDELJA, 2. OKTOBRA, OB 16.00 Cena vstopnice: 10€ MUH Ljubitelji dobre glasbe, 15 let je minilo, odkar se družimo vsak petek od 20.00 do polnoči na Radiu Ptuj v oddaji Z glasbo do srca. Vabimo vas na praznovanje 15. rojstnega dne. Štajerski RADIOPTUJ www.tednik.siwww.radio-ptuj.si Vstopnice na voljo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj vsak delovni dan od 8.00 do 15.00, v sredo do 17.00. V* IFr^J - r Šuktr Jgni^/ggpr' t^J Siniša ?ugec jMaja Oderlap #£ £ m "U Si v i ' m Sfc iS ■ ^ Sv «ii % 4 m": * 1 -M Drugo Dugme * ^... j • ^ fippi l (m S. NatES|iižtIvf™ten § Jgg^iinjak Setjastianmrn^jh,. - | gRudi ŠaliM \ ™ ^ \ ''' V "jasmin Stauros , www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski FEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 27. septembra 2016 00:00 80 let PGD Formin 09:00 70 tet LD Jurovski Dol 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 14:00 Video slrani 16:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Goriš niča 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja SIP TV PROGRAMSKI NpAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.slptv.si ! 08:00 ŠK L-ponovitev 08:30 Ptujska kronika 09:00 Oddaja Iz občine Hajdina 11:00 Folklorni Kimavčevi dnevi na 13:00 Kimavčevi dnevi na Pluju 15:00 GoriSnlca - Iz naših krajev ^ 17:00 Seja sveta občine Destrnik 18:50 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Oddaja iz občine Star Se 21:30 Video slrani 00 Oddaja iz občine Markovci 00 Ptujska kronika 30 ŠKL 00 Oddaja iz Slovenskih Goric 30 Video strani 00 20. Praznik Občine Majšperk 00 Kimavčevi dnevi v Markovcih 30 Ujemi sanje 30 Polka in Majolka Sellh program V 2IVO tudi preko spleta www.siptv.si Uredništvo: www.stptv.si 02 754 00 30: irtfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Folklorni Kimavčevi dnevi 10:00 ŠKL 10:30 Ptujska kronika 11:00 Polka in majolka 12:00 Ujemi sanje. Video slrani 18:00 Folklorni Kimavčevi dnevi na Selih 20:00 Kimavčevi dnevi v Markovcih 21:30 Markovci - Iz domače skrinje VARILEC VI LIČAR IST ELEKTR1ČAR KLJUČAVNIČAR PROIZVODNI DELAVEC delovnih mest 52 ZAPOSLUJEMO ZA PROJEKTE V AVSTRIJI 02 6210 750 www.hts-Eroup.si NADPOVPREČNO PLAČILO POGODBA ZA NEDOLOČEN ČAS Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Informacije in prijave: Turistagent Ptuj, Miklošičeva 2, tel. 7".8 18 8O. Silver inc ™ -Naše gore Štumf- Oporne kompresijske nogavice SILVERLINE -k- — «> POKLIČITE NA 27,90 EUR 080 30 25 ^XaWœtno» Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KUIÜL UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZI L I Znamka Letnik Cen£) Oprema Barva BMW116 D 2012 13.890,00 £ PRVI LAST. ČRNA PEUGEOT 307 2.0 HDI BREAK 2003 2.250,00 C AVT. KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT MEGANE GRANDTOUR. 1.5 DCIEXSP. 2006 3.750,001 KUMA KOV. T. SIVA RENAULT MEGANE BERLINE 1.S DCI EXPRESSION 2009 6.550,00 € PRVI LAST. KOV. MODRA RENAULTTWING01.2 ELAN 2008 4.590,00 € 26.191 PREV. KOV. SREBRNA CITROEN XSARA PICASS01.616V ELEGANCE PLUS 2007 4.190,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA CITROEN Q 1.41 SX PACK 2005 3.100,00« SERV. KNJIGA KOV. SV. MODRA FORD FUSION 1.616V FRESH 2007 4.350,00« PRVI LAST. KOV. SV. MODRA CITROEN O 2.0 HDI SX LIMUZINA 2004 2.790,00« AVT. DELI. KLIMA KOV. SREBRNA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI 2010 6.800,00« RPVI LAST. KOV. SREBRNA AUDI A31.8 2000 2.350,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN BORA 1.6 BASIS 2000 1.990,00« KUMA KOV. SREBRNA RENAULT MEGAN E1.616V GT DYNAMIQUE PLUS 2008 4.750,00« PRVI LAST. KOV. SIVA FIAT PUNI01.2 KLIMA 2003 1.550,00« SERV. KNJIGA KOV. MODRA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDI AUT. EXCLUS. 2009 7.200,00« AVT. DEU. KLIMA KOV.BORDO RENAULT MEGANE CABRIOLET 1.9 DCI PRIVILEGE 2005 3.990,00« AVT. KLIMA KOV. ČRNA RENAULTMODUSGRAND 1.216V EXPRESSION 2008 4.990,00« KUMA KOV. VIOLA SUZUKI SWIFT 1.3 GS 2005 3.990,00« PRVI LAST. K0V.T. ZELENA RENAULT KOLEOS1516V DYNAMIQUE 4X4 2009 8.650,00« SERV. KNJIGA KOV.BORDO VOLKSWAGEN CADDY 1.6TDI FURGON 2014 10.490,00« PRVI LAST. BELA Postopna kompresija PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Obiščite naš spletni portal www.tednik.si OBMOČNO ZDRUZENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO PTUJ Mestna občina Ptuj in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj vas v sodelovanju s Policijskim veteranskim društvom Sever Maribor, Območnim združenjem slovenskih častnikov Ptuj, Združenjem borcev za vrednote NOB Ptuj, Društvom vojnih invalidov Ptuj in Društvom generala Maistra Ptuj vabita na spominsko slovesnost OB 25. OBLETNICI OSAMOSVOJITVE REPUBLIKE SLOVENIJE IN VOJNE ZA SLOVENIJO S KONCERTOM ORKESTRA SLOVENSKE VOJSKE v sredo, 28. septembra 2016, ob 19. uri v športno dvorano Osnovne šole Ljudski vrt, Župančičeva 10, Ptuj. Slavnostni govornik bo Venčeslav Ogrinc, podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Dobrodošli. Vlado žSeč, predsednih'oZVVS Ptuj Miran t župan Meitne občine Ptuj ¿S LET SAMOSTOJNOSTI MÍ ^Ê J ^^arodno Ê Tabavn« Tj'«be Ptuj 2016 47. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE "PTUJ 2016" 47. Festival narodno-zabavne glasbe Slovenije »PTUJ 2016« je za nami in organizatorji se že pripravljamo na naslednjega, ki bo 31.8. in1.9.2017naPtuju. Po zadovoljnih obrazih gledalcev na prireditvi in po pohvalah, ki jih dobivamo iz vse Slovenije in tujine, smo prepričani, da je festival uspel. Zavedamo se, daje k temu vsekakor pripomoglo sodelovanje z vami, za kar se vam najlepše zahvaljujemo. Televizijske oddaje z letošnjega festivala »PTUJ 2016« bodo na sporedu: Objava oddaje 47. Festival narodno-zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2016, posnetek drugega dela, 75': • TV Slovenija, TVSL01: petek, 23. 9. 2016, ob 20.00, ponovitev v nedeljo, 25.9.2016, ob 13.25; • TV Maribor, TVMB: sobota, 24. 9. 2016, ob 20.00. Objava oddaje 47. Festival narodno-zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2016, posnetek Odštevamo do abrahama, 75': • TV Slovenija, TVSL01: petek, 30. 9. 2016, ob 20.00, ponovitev v nedeljo, 2.10.2016, ob 13.25; • TV Maribor, TVMB: sobota, 1.10. 2016, ob 20.00. Prijetno spremljanje posnetkov z letošnjega festivala vam želijo družba Radio-Tednik Ptuj in Videoton Geržina. www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 23. septembra 2016 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE IZKOPI vseh vrst in planiranje, saniranje plazov, izgradnja malih čistilnih naprav in priključki, kanalizacija, fekalna in meteorna, preboji cestišč, polaganje tlaka in asfaltiranje. GMG Elmont, d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 12, 2250 Ptuj, tel. 041 648 255, 031 648 255. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail. UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 €+ddv/m2. Mail: info@lindap.si www.lin-dap.si. Tel. 041 444 397. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. KAMNOSESTVO Želite nov spomenik? Potrebujete okenske police za svojo hišo, bi radi obnovili ali na novo uredili stopnišče iz kamna? Sedaj lahko izkoristite ugodnost Diners club kartice in naročite izdelek z možnostjo plačila do 24 obrokov. Vse uredimo pri nas, vi potrebujete samo kartico in izberete svoj izdelek! Vse informacije na mobitel 041 902 648 ali na e-pošti boJan.kolarlc@gmall.com. www.kamnosestvo-kolaric.si KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PRODAM bio gnojilo - konjski gnoj, 60 kg v vreči, vreča 7 €, na 10 vreč 1 l bučnega olja. Tel. 02 720 81 08 ali 031 273 577. PRODAM dobro ohranjen in malo rabljen plug IMT, 12 col, prodam tudi kakovostno bučno olje. Tel. 041 577 008. Prodam hidravlično stiskalnico, 200 litrov, cena po dogovoru. 051 672 182. PRODAM odojke. Telefon 051 42 32 60. PRODAM tri kokoši (pegatke). Tel. 753 75 91. PURICE, 4 kg, za nadaljnjo rejo, po akcijski ceni 14 € za žival. Telefon 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23. NEPREMIČNINE BLIZU Term na Ptuju prodam več gradbenih parcel. Tel. 041 646 662. POSLOVNE prostore oddamo v najem, v centru Cirkovc. Primerno za dejavnosti, frizerstvo, kozmetiko ... Telefon 040 892 277. UGODNO prodam manjše trisobno stanovanje z garažo na Ptuju. Tel. 051 240 314. DOM IN STANOVANJE NA PTUJU na Volkmerjevi cesti oddamo v najem opremljeno garsonjero. Tel. 031 503 142. ODDAM v najem starejšo hišo, 7 km iz Ptuja (centralna, internet) za dobo do enega leta. Tel. 041 246 257. BELE kokoši, 4 kg, naročila po telefonu. Telefon 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23. KUPIM traktor, lahko s priključki ali brez. Telefon 041 235 349. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. NESNICE v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Perutninarstvo Jožica Soršak, s. p., Podlože 1, Ptujska Gora. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PRODAM 2 svinji, težki 80 kg, in transporter za koruzne storže, dolžine 6 metrov, z elektromotorjem. Tel. 02 792 48 61. PRODAM grozdje laški rizling, šipon, renski rizling in cele orehe. Tel. 051 637 990. PRODAM grozdje na brajdah in mlin za grozdje. Tel. 041 441 643. ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Mestni kino Ptuj v Petek, 23. september: 17:00 Časovna kad doktorja Proktorja; 18:40 Snowden; 21:00 Dojenček Bridget Jones. Sobota, 24. september: 10:00 Kino vrtiček: Izbrani filmi s festivala Mali Slon in ustvarjalnica Kinovrtičkov kratki film; 1 7:00 Časovna kad doktorja Proktorja; 18:40 Snowden; 21:00 Dojenček Bridget Jones. Nedelja, 25. september: 17:00 Časovna kad doktorja Proktorja; 19:00 Dojenček Bridget Jones; 21:00 Prečkanje Islandije. V SPOMIN 30 LET Janez Bohl VINTAROVCI 69 Na tem planetu je mnogo poti, a samo ena pot nas vodi tja, kjer med angeli in zvezdami, dragi ata, si ti. Po tej poti pridemo vsi za teboj. Spomin na te bo vedno ostal. Svečke naj ti gorijo v spomin, rožice naj grob krasijo. Hčerka Nežika z družino in sin Janez Bohl VSPOMIN prim. doc. dr. Jožetu Neudauerju, dr. med., spec. interne medicine 1920 - 2016 RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Telefon 041 897 675. PRODAM 400 litrov kurilnega olja v sodih za 200 €. Telefon 02 5352 570. PRODAM 600 litrov mošta, sovinjon, renski rizling. Cena po dogovoru. 068 671 909. PRODAM pant žago z motorjem, peč za centralno na drva, elektromotor trifazni 5 KS in hrastovo ploščo pr. 130 cm - okroglo. Tel. 041 219 709. ZARADI selitve ugodno prodam: spalnico, pralni stroj in zamrzovalno omaro. Tel. 051 650 047. PVC okna, vrata, senčila Na ptujskem pokopališču v Rogoznici smo se 24. avgusta poslovili od našega spoštovanega kolega priin. doc. dr. Jožeta Neu-dauerja, kije vse svoje življenje posvetil zdravniškemu poklicu. Priin. doc. dr. Jože Neudauerse je rodil 16.9-1920 v Zgornji Ročici v Slovenskih Goricah v kmečki družini. Po končani gimnaziji v Mariboru in na Ptuju je študiral medicino v Gradcu. Študij je prekinil zaradi vpoklica v nemško vojsko. Po osvoboditvi je dve leti služil v JLA, nato pa je nadaljeval študij na Medicinski fakulteti v Ljubljan i, kjer je leta 1951 tudi diplomiral Po opravljenem stažu je bil dve leti upravnik zdravstvene postaje v Središču ob Dravi, nato pa je bil zaposlen v Zdravstvenem domu Ptuj-Ormož. Leta 1956seje zaposlil v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, kjer je ostal vse do upokojitve 1987. leta. Dve desetletji je bil predstojnik infekcijskega oddelka, od leta 1983 do upokojitve pa predstojnik internega oddelka. V ptujski bolnišnici je ustanovil laboratorijsko službo, leta 1979je pod njegovim vodstvom zaživela hemodializa. Skrbel je za strokovno uspešnost in odličnost celotnega kolektiva. Specialistični izpit iz interne medicine je opravil leta 1959, prav tako pa je od tega leta ob rednem delu v bolnišnici delal tudi v ptujski železniški ambulanti. Ob zdravniškem delu se je posvetil tudi znanosti. Leta 1974 je doktoriral na Medicinski fakulteti v Ljubljani z doktorsko disertacijo z naslovom Alimentarne intoksikacije s svincem. Raziskal je obolevnost in smrtnost zastrupitve s svincem, ki je takrat pestila prebivalce Haloz in Slovenskih goric. Ugotovil je, da je do zastrupitev s svincem prihajalo, ker so bile lončene posode, v katerih so ljudje pripravljali hrano, žgane na prenizki temperaturi. Njegovo znanstveno delo je imelo poleg pomena za zdravje domačinov veliko odmevnost tudi v takratnem jugoslovanskem prostoru. Svoje prispevke je objavljal v slovenskih in jugoslovanskih strokovnih glasilih. V Beogradu mu je bil podeljen naziv prima-rij. Leta 1977je bil na ljubljanski Medicinski fakulteti izvoljen v docenta interne medicine. Postal je prvi doktor znanosti in prvi visokošolski učitelj v naši periferni bolnišnici. Predaval je o infekcijskih in internih boleznih. Z Ljubo, ki je bila prav tako znana ptujska pediatrinja, se je poročil leta 1953. V zakonu so se jima rodili trije otroci: hči Ljuba ter sinova Matjaž in Tomaž. Prim. dr. Jože Neudauer je bil dvajset let tudi predsednik Zdravniškega društva Ptuj-Ormož, v okviru katerega je organiziral številna predavanja, zgrajena na lastnih izkušnjah, in veliko prispeval k uveljavitvi društva na območju naše regije. Za svoje delo je prejel številna priznanja: *1972je bil odlikovan z Redom dela s srebrnim vencem predsednika republike; *1979 mu je bilo podeljeno priznanje Slovenskega zdravniškega društva in uredniškega sveta Zdravniškega vestnika; *1985je prejel priznanje Združenja nefrologov Jugoslavije; *1994 je bil za svoje požrtvo valno delo v domačem okolju imenovan za častnega občana mestne občine Ptuj in dve leti kasneje še za častnega člana Slovenskega zdravniškega društva; *2004je prejel priznanje Marka Gerbca, to je najvišje odličje, ki ga podeljuje Slovensko zdravniško društvo za dosežke spodro-čja medicinske znanosti; *2011 je prejel priznanje dr. Jožeta Potrča. Bolniki so dr. Neudauerja zelo spoštovali, znali so ceniti njegovo predanost zdravniškemu poklicu. Vedno je bil pripravljen pomagati in vedno je našel dobro besedo, tudi s kančkom humorja za svoje paciente. Prim. doc. dr. Jože Neudauer ostaja vzor vsem nam in prihajajočim generacijam. Svoj zdravniški poklic je prenesel tudi na svoje potomce - hčerko Ljubico ter vnuka in vnukinjo, ki prav tako študirata medicino. S spoštovanjem in radostjo se ga bomo spominjali. Lidija Letonja Jaušovec, dr. med. spec., predsednica Zdravniškega društva Ptuj-Ormož Človek ne preboli - bolečina se samo potuhne in v objemu kakšnih osamljenih dni kakor vulkan izbruhne in teče kot lava skozi srce in privre na dan skozi oči, se zalesketa in po licu spolzi. Tiho kane na tla ter izgine in človek ima le še polovico srca in spomine ... SPOMIN Danes, 23. septembra, mineva pet let, odkar nas je zapustil dragi Miha Trstenjak IZ OBREŽA 16. 11. 1992-23. 9. 2011 V naših mislih in srcih boš živel za vedno. Hvala vsem, ki se ga spominjate z nami. Tvoji najdražji 10 let že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Spomin na tebe večno bo ostal. SPOMIN Vladimir Kukovec IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 19 A 19. 9. 2006-19. 9. 2016 Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Tvoji najdražji Vse odhaja kakor reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. SPOMIN V nedeljo, 25. 9. 2016, bo minilo 10 let, ko te ni več med nami, dragi mož, ati, ata, dedi, brat, svak in boter Franc Turk IZ ULICE 1. MAJA 17, PTUJ Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate sveče in lepo cvetje. Tvoji najdražji Neverjetno čas beži, a žalosti naše ne utopi. Čeprav 10 let že v grobu spiš, v naših srcih še naprej živiš. Tvoje pridne roke in pošteno in dobro srce so naš ponos in drag spomin na te. V SPOMIN 21. septembra je minilo 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Martin Čuš IZ GABRNIKA 31 Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavljate pri njegovem grobu, mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spo- Njegovi najdražji Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Ormož • O domnevnih nezakonitostih pri obračunu storitev ravnanja z odpadki Trofenik: »Zneski na položnicah bi morali biti nižji« V društvu Forum Ormož, ki ga vodi nekdanji ormoški župan Vili Trofenik, so te dni vnovič javno izpostavili domnevno nezakonito obračunavanje cen za storitve obvezne občinske gospodarske javne službe (GJS) ravnanja s komunalnimi odpadki: obdelave in odvoza. Foto: MZ Nekdanji ormoški župan Vili Trofenik je prepričan, da so cene za ravnanje s komunalnimi odpadki na območju ormoških občin oblikovane nezakonito. Koncesionar - Komunalno podjetje Ormož - očitke in obtožbe zavrača. »Oktobra lani smo Direkto-ratu za okolje pri Ministrstvo za okolje in prostor predlagali nadzor nad zakonitostjo Elaborata za oblikovanje cen za leto 2015. Ker na naš predlog ni bilo odziva, smo letos sredi marca predlog ponovili. Vendar ponovno ni bilo ustreznega odziva. Odgovor smo prejeli po 11 mesecih čakanja, in to šele po drugi urgenci pri direktorici di-rektorata. Poleg odgovora, ki več kot opravičuje našo zahtevo po nadzoru občinskega akta, smo prejeli tudi pisni dokument, ki razkriva zasebne in strankarske povezave med akterji v Ormožu in Ljubljani v tej večletni sagi o ormoških smeteh oziroma pojasnjuje razloge za 11-me-sečno čakanje na odgovor,« je dejal Trofenik in o domnevnih nezakonitostih, ki jih je pri nadzoru oblikovanja cen za GJS obdelave komunalnih odpadkov ugotovil direktorat, dodal: »Koncesionar pri oblikovanju cen ni spoštoval z uredbo predpisane metodologije in ni prikazal prihodkov iz naslova opravljanja posebnih storitev. Na primer prihodkov od prodaje ločenih frakcij (papirja, stekla, kovin, bioloških odpadkov ... ). Po 11. členu Uredbe o metodologiji oblikovanja cen bi se morali prihodki od posebnih storitev upoštevati na način, da se ustrezno zmanjša cena javne službe, torej tista cena, ki jo na položnici mesečno plačujejo uporabniki. Nadalje koncesionar ni utemeljil predračunske cene za leto 2016 oziroma ni transparentno izvedel poračuna za leto 2015. Zato ni jasno, ali je bil izračun z upoštevanjem poračuna med ceno v letu 2015 in letom 2016 pravilen. V nasprotju z veljavno uredbo je skril doprinos na vložena sredstva med splošne stroške, napačno je izvedel tudi poračun med planiranimi in realiziranimi količinami odpadkov v letu 2015 ter planiranimi količinami v letu 2016. Izhajajoč iz tega uporabniki plačujejo višjo ceno, kot bi jo sicer morali. Poleg vsega navedenega je Direktorat oktobra 2014 odkril nezakonito dvakratno zaračunavanje stroškov sanacije odlagališča v višini nekaj sto tisoč evrov letno. Vse navedene nepravilnosti, vključno s premalo odvedeno ekološko dajatvijo, so se kljub opozorilom ponavljale od leta 2013 pa do zaprtja de- ponije na Dobravi konec leta 2015. Finančne posledice odkritih nezakonitosti znašajo pri 240-litrski posodi v cenah iz leta 2015 za uporabnika nekaj manj kot tri evre mesečno oziroma 35 evrov letno.« Na Komunali očitke zanikajo V Komunalnem podjetju (KP) Ormož, ki je izvajalec storitev ravnanja s komunal- nimi odpadki, Trofenikove obtožbe o nepravilnostih, nezakonitostih in stroškovni neučinkovitosti smatrajo za neutemeljene. Kot pravijo, je mesečni strošek ravnanja z odpadki za gospodinjstva na ormoškem območju za dobra dva evra nižji kot strošek gospodinjstev na območju občin na Ptujskem. Poudarjajo, da očitek o prikrivanju prihodka od prodaje ločeno zbranih frakcij ne drži: »Večino surovin, ki smo jih ločeno zbrali in odbrali ročno, smo brezplačno predali shemam, skladno z delilnim ključem. Preostale količine, ki jih smemo prodati, smo odpro-dali in jih kot prihodke od posebnih storitev prikazali v elaboratu o oblikovanju cen za zbiranje komunalnih odpadkov, in sicer v višini 17.223 evrov.« O domnevno preveč zaračunanih stroških sanacije odlagališča pravijo, da so ceno oblikovali skladno s koncesijsko pogodbo iz leta 2002 in sprejetimi aneksi k pogodbi. Zanikajo tudi očitke o nepravilnostih pri poračunu ter prikrivanju doprinosa na vložena sredstva med splošne stroške. Vodstvo Komunale priznava, da je v elaboratu za oblikovanje cen storitev obdelave in odlaganja s poslovnim poročilom za leto 2015 resda napačno navedlo ceno, ki pa da so jo nato z dopisom na občinske uprave popravili. Na občinskih svetih naj bi nato bila potrjena pravilna cena. »Tekstovna in računska napaka nimata vpliva na sprejeto ceno, ki so jo sprejele občine,« menijo na KP Ormož in dodajajo: »Kot izvajalec se ves čas trudimo zagotoviti storitve odvoza, obdelave in odlaganja po optimalni ceni. Na področjih, za katera nam v društvu Forum očitajo nepravilnosti, smo imeli v preteklosti več inšpekcijskih nadzorov, ki niso odkrili nobenih nezakonitosti.« Mojca Zemljarič Jutri bo sprva pretežno jasno, le na Primorskem bo nekaj oblačnosti. Zjutraj in deloma dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. Popoldne se bo od severa zmerno pooblačilo, zjasnilo pa se bo na Primorskem. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 9, ob morju okoli 13, najvišje dnevne od 19 do 23 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo, jutro bo ponekod megleno. Vremenska slika Iznad Skandinavije sega do Alp in severozahodnega Balkana območje visokega zračnega tlaka. Nad naše kraje doteka s šibkimi severnimi vetrovi razmeroma hladen in občasno bolj vlažen zrak. Napoved vremena za Slovenijo Žerjavi ko lete na tuje, brž se zima približuje.