Obrtni Vestnik Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva „Obrtni Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno K 60’— polletno K 30’— četrtletno K 15'—J posamezna številka K 2'50 Oficialno glasilo „Dež. zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani" in ,.Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug" s sedežem v Celju in slovenskih obrtnih društev. Nefrankirani dopisi .se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20. V. letnik. V Ljubljani, dne 15. novembra 1927, Cene inseratom: Pri 1 x objavi Vi str. 1200 K . . „ */, . 600 K „ „ „ 7« . 300 K n » II l!n II 150 K . . . Vie . 75 K Pri 12 kratni objavi 5%, pri 24kratni objavi 10 % pot Štes,. 2L samo razpečava naše izdelke. S takimi argumenta- O obrtniški zavednosti. Najtežje vprašanje, na katerem vedno peša razvoj in prospeli obrtništva v celoti, kakor tudi gmoten položaj in dobrobit vsakega posameznega obrtnika, je vprašanje o obrtniški zavednosti. Umest-nejše bi bilo, da govorimo o obrtniški nezavednosti, kajti le ta poslednji pojav je splošen, medtem, ko je zavednost med obrtniki te izjema. Kakor belo vrano, najdemo tudi med obrtniki samo redkokdaj zavednega obrtnika, ki ve, kaj mu nalaga stanovska dolžnost, ki je pa tudi ponosen na tu, da spada v obrtniški stan. Rekli smo ponosen in to še enkrat podčrtamo, kajti ne sme se zabiti, da smo v novi državi obrtniki med sloji, ki producirajo, poleg kmetov, po množini najjačji in najvažnejši stan. Otresti se je treba stare mentalitete, ki smo jo podedovali od bivše Avstrije, kjer smo obrtniki igrali napram te-1 danji dobro razviti industriji samo neznatno vlogo in kjer se je osobito v zadnjih desetletjih pred vojno pri uvedbi, modernih produkcijskih metod, vcepljala in širila med obrtniki neznanska malodušnost, katero je še z uspehom podpirala agitacija s strani socijalnih demokratov, ki so vpili, da obrtništvo gineva, da obrtništva ni več. Dobili smo pa priliko, da smo se prepričali o nasprotnem, in danes lahko smelo trdimo, da obrtništvo ne gineva, obrtništvo je tu in je poklicano, da igra v državnem gospodarstvu zelo važno vlogo. Dejstvo, da je obrništvb eden najvažnejših faktorjev, s katerim mora država v svojem gospodarstvu računati, bi moral imeti vsak obrtnik vedno pred očmi in že to dejstvo samo bi moralo vzbuditi v vsakem obrtniku ponos in stanovsko zavednost Rekli smo že uvodoma, da se najdejo med našimi obrtniki le izjeme, ki se v resnici zavedajo, da so obrtniki. Nemogoča in smešna se bo zdela marsikomu na prvi pogled ta trditev, a vendar je resnična. Vem, da bo marsikateri tovariš pri tem nejevoljno zmajal z glavo, češ, kaj pa hočejo od menfc, saj sem dober mojster in celo odbornik zadruge? Zelo lepo in hvalevredno je vse to, toda, dragi tovariš nam naj ne zameri, če ugovarjamo in trdimo, da ni s tem še daleč zadostil zahtevam, ki se danes stavijo na zavednega obrtnika. Tudi ni še dovolj, ako obrtnik manifestira svojo stanovsko zavednost s tem, da udriha po industriji, češ, da mu je ta največja nasprotnica, ki mu ogroža obstoj, da udriha po trgovcih, češ, mi obrtniki produciramo, trgovec pa .ujami, in najsi bcao še tako glasne in naj jih kdo ,;c tako pog(...i(> ponavija, ni še storil niti oddaleč ga, kar zaiiteva uanes od njega stanovska zavednost. V,vedei: obrtnik imej vedno pred očmi svojo . ’k-nizaciju. Ni še zadosti, da smo člani pristojne adi .igo,' tuui ne, da plačujemo redno pristojbine, ki nam jm v ostalem sicer nalaga zakon, ampak v za-’r,»ri moramo tudi aktivno sodelovati; podpirati A v podjetnosti in v požrtvovalnosti za stanov-: . interese prednjačijo in nadkriljujejo drugo, okrepiti slabiče in omahljivce, a v mlačnežih vzbujati stanovsko zavednost. Zadruga naj postane obrtniku druga n;tavnica. Pridno poseeanje zadruge in mar-•'ivo souciovanje v zadružnem, življenju bo ohranilo ibrtnika preti marsikako Škodo in č^sto-krat mu bo doprineslo neprecenljivih koristi, : ; idri' delovanje / zadrugi bo prav uspešno izpopon^cvaio njegovo marljivost v delavnici. V zadrugi se obravnavajo stanovska vprašanja, davčne zadeve, posvetuje se v vprašanjih, ki so nejasna, ali o morebitnih važnih predlogih nam je dana prilika, vprašati za svet Zvezo, ki je vedno pripravljena pomagati in daf nasvete in navodila v vseh stanovskih vprašanjah. Poleg zadrug imamo tudi svoja obrtna društva, katerih delokrog je dovolj obširen, m kjer je vsakemu obrtniku dana priložnost, da sme svoje moči v vsakem oziru posvetiti stanovskim interesom. Samo dubra organizacija jamči za pozitiven uspeh obrtništva in končno tudi za dober gmoten položaj vsakega posameznega obrtnika. Zaveden obrtnik pa ne bo in ne sme biti zado-'Ijen s tem, da deluje samo v domačem krogu svojih tovarišev, pogledati bo moral tudi črez meje domače zadruge in društva, vzel bo v roke strokov-le in stanovske liste. Iz teh listov bo posnel marsikaj, kar mu doprinese velike koristi. Toda tudi to še ni (iovolj, zaveden obrtnik mora skrbeti tudi za to, d ■ sam ali potom svoje organizacije opozori uredništvo na to ali ono stvar, da da s članki ali s kratkimi poročili povod za to ali ono akcijo, ki bi bila za obrtništvo koristna ali neobhodno potrebna. '(Obrtni Vestnik« je vedno priobčeval vsak dopis, ki ga je dobil, in bo to delal tudi v bodoče. Želeti bi le bilo, da bi se obrtniki pogosteje posluževali te priložnosti. Potom svojega lista se pritožujemo o vseli težnjah ter stavimo napram javnosti svoje zalit vke. A/ panovskem glasilu agitiramo za svoje organizacije, budimo svoje tovariše iz mrtvila ter jih vzpodoujamo za vzajemno delo, zato naj bi ne bilo med obrtniki nikogar, ki ne bi bil naročnik «Obrtnega Vestnika*. Vsak zaveden obrtnik čitaj in razširjaj med svojimi stanovskimi tovariši »Obrtni Vestnik», a komur je dana možnost, naj pri priliki s tem ali onim poročilom tudi stopi med vrste sotrudnikov. Ako bomo imeli med nami mnogo takih, ki bodo vestno izpolnjevali ravnokar navedene dolžnosti in ne bodo mlačni obrtniki med nami samo izjeme, tedaj bo zajamčen obrtništvu uspešen razvoj in tedaj zasijejo tudi za obrtništvo boljši časi. Prof. Alojzij Repič: Pedagbškodidaktične smernice kipar-skorezbarskega pouka na obrtnih šolah. (Konec.) Nekateri učitelji zastopajo mnenje, da kiparji na Obrtnih šolah ne smejo rabiti pomožnega orodja, strugala (rašpe) in pile, kar je seveda popolnoma napačno. Glavno delo naj se izvrši z dletom, a ne s strugalom, katero so rabili stari kiparji več kakor dleto. Moderni kipar se poslužuje strugala le izjemoma samo tam, kjer je res potrebno. Zato naj se vadi tudi učenec v tej omejeni rabi strugala. Kipar dobi n. pr. naročilo za cerkven kip, ki mora biti štrafiran itd. Gotovih delov kipar ne sme pustiti rezanih na ploskev, amiiak jih mora s strugalom ali pilo izpolniti, da jih lahko prevleče z barvo. Včasih je tudi potrebno, po okusu odstraniti s strugalom ostre robove na visokih delih oblike, ker se s tem napravi kakor na sliki z barvami kontrast med globino in višino, oblike se dvignejo in postanejo plastične. Isto velja za kamenite izdelke. Praksa zahteva, da zna učenec svoje delo tudi popolnoma dovršiti. Tu prihaja v prvi vrsti v poštev mešanje barv za polt (meso) in različne obleke, zla-tenje s pravim in kovinskim zlatom, osobito zlatenje na olje itd. Štrafiranje ni tako lahko delo, kakor bi si marsikdo utegnil predstavljati. Ce je kip slabo izdelan, ga je mogoče z barvami izpopolniti, nasprotno pa dobro izdelan, a slabo štrafiran kip izgubi ves pravi vtisek. Zategadelj si mora znati učenec ali štrafirar barve tudi za senco pripraviti kakor slikar, to se pravi, za senco primerne barve primešati. V globini mora začeti s temnimi toni in proti višini vedno svetlejše nalagati, na tak način napravi kip lep, plastičen vtisek, nikoli pa ne sme mesnatih delov in obleke, svetlobe in sence prevleči v istem tonu. Tekom dolgoletnega delovanja na obrtnih šolali, na podlagi lastnega opazovanja in premišljevanja sem spoznal potrebo- gotovih reform v načrtu obrtnih šol. Vse premalo važnosti se polaga na praktično stran in posveča se preveč časa teoretičnim predmetom. To velja predvsem o praktičnih delavnicah. Celo med učenci se je razpaslo napačno mnenje, da tvori teorija glavni del, da je delavnica postranskega pomena in le zato določena, da izpolni predpisano število ur. V tej usodni zmoti se trudijo učenci, porabiti glavno moč in pridnost za teoretične predmete in doseči najprej v teoriji dobro klasifikacijo. TepiU'' nasprotno ugotavljamo, da je srce obrtne šole delavnica in da imamo v teoretičnih predmetih le po- stranska in pomožna sredstva. Ob vsaki priliki, tudi med teoretičnim poukom, morajo učitelji zato vedno opozarjati učence na prevladujoči pomen delavnice in praktičnih vaj v delavnici. Na šolah, kjer se goji obdelovanje obeh materija-lov, lesa in kamenja, je predpisani čas treh letnikov posebno z ozirom na istočasni teoretični pouk dosti prekratek. To pomanjkljivost občutijo zlasti tisti učenci, ki iz kateregakoli vzroka ne morejo nadaljevati svoje izobrazbe na kaki višji šoli, temveč se morajo takoj podati v prakso, prevzeti mesto pomočnika ali otvoriti kot samostojni mojstri lastno delavnico. Za te absolvente je nujno potrebno, da se ustanove na obstoječih obrtnih šolah vsaj eden ali dva višja letnika, namenjena izključno praktičnemu pouku v delavnici, strokovnemu risanju, izdelovanju načrtov itd. Posebno reformo pa zahteva novi kulturni pra-vec, ki ga je začrtalo na naši zemlji toliko stoietij pričakovano dejstvo lastne in svobodne države Jugoslavije, ležeče na pragu med vzhodno in zapadno kulturo, obsegajoče tudi historična, žal, sedaj opu-stošena tla Macedonije, od koder je Aleksander Veliki (323—356 pr. Kr), kralj iste Macedonije, ustanovil prvo svetovno državo. Tako smo postali Jugosloveni tudi dediči grško-bizantinske kulture in prevzeli nalogo, obogateti z originalno sintezo njenih elementov svet zapadne Evrope. Delovanje Urada za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani v letu 1920/1922. Medtem, ko je bila leta 1919./1920. ena"glavnih nalog urada preskrbeti obrtnike s sirovinami, da so mogli svoj obrat vzdrževati, se je v letu 1920./1921. tozadevno uradno posredovanje zelo omejilo. Leta 1920. potom urada ustanovljena in že Registrirana «Nakupovalna in prodajalna zadruga za obrtnike v Sloveniji«, ki naj bi bila en-gros nakupo-valnica, sploh ni pričela z delovanjem, deloma zaradi nesigurne konjunkture, največ pa, ker je bilo možno sirovine pri trgovcih po konkurenčnih cenah nakupiti. Stavbena obrt je bila s cementom in apnom v zadostni meri založena, tako, da je urad zaradi premajhnega povpraševanja zidarskih mojstrov in stavbenikov lahko odstopil od pogodbe, po kateri mu je trboveljska premogokopna družba po znižani ceni dobavljala 10 do 12 vagonov mesečno cementa in apna. Svoje delovanje je omejil samo na posredovanje v posameznih slučajih. • Istotako posredovanje pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah in pri jeklarni v Ravnah glede železa in jekla ni bilo več tako živahno kot prejšnje leto; vendar je preskrbel urad za stavbeno obrt 10 vagonov različnega betonskega železa, ki ga je porazdelil med manjše podjetnike. Za «Zvezo lesnih domačih obrti v Ribnici« je naročil pri jeklarni v Borovljah 5000 kg raznovrstne . žice ter 10.000 kg valjanca pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Pomanjkanje koksa je bilo še vedno veliko. Zato je urad še vedno dobavljal za kovače 2 do 3 vagone kovaškega premoga iz premogovnika v Hrastovcu pri Poljčanah in v Stranicah pri Konjicah. OBRTNI Istotako je sodeloval pri otvoritvi tvornice za izdelovanje kisika tvrdke Vojnovič & Cie. na Viču pri Ljubljani, ki se je pri naših obrtnikih že dobro upeljala. Ker imamo na razpolago dovolj vodnih moči. je zmožna po konkurenčnih cenah z vsako množino takoj posreči. Da odpomore popolnemu pomanjkanju sirovin za ščetkarje, je urad tudi v tem letu kupil na javni licitaciji, ki je bila pri šumski upravi v Deliblatu dovoljena od ministrstva za šume in rudnike, vso razpoložljivo djipovino. Med mizarje je porazdelil še ostanek v letu 1920. preostalega lesa okroglo 1500 kubičnih metrov po cenah, ki so bile do 50 % nižje od dnevnih. Sicer so bili mizarji v tem letu s sirovinami dobro založeni ter tudi popolnoma z delom zaposleni. Kamnosekom in stavbenim mojstrom je urad posredoval pri dobavi smodnika. Koncem leta je to direktno posredovanje opustil, ker je bila med tem časom dovoljena prodaja starim založnikom, ki imajo svoja skladišča za smodnik. Uradu se je posrečilo po izredno nizki ceni na-kuniti večjo množmo svinca, ki ga je pustil v topol-nici v Litiji predelati v svinčeno glajenko. Tako je lončarje in pečarje vsaj za silo preskrbel z glajenko, ki jo je takrat zelo primanjkovalo. Čipkarski domači industriji je urad posvetil v preteklem letu vso svojo skrb. V Liubljari se je ustanovila «Osrednja čipkarska zadruga*, ki fungira kot centrala 10 manjših zadrug po deželi. Osrednja čipkarska zadruga prevzema in daje naročila malim zadrugam ter skrbi za razprodajo čipk v tu- in inozemstvu. Urad je izposloval pri predsedstvu pokrajinske uprave za Slovenijo, da je dobila zadruga brezobrestno posojilo, da je mogla začeti z obratovanjem. Zastopnik urada se udeležuje vsakotedenskih sej zadruge ter gre isti v vsakem oziru na roko Za zadrugo je urad naročil na Češkem večio množino najhne.išega lanenega sukanca ter oskrbel vse ocari-njenfe. Da je dosegel kar najugodnejšo ceno za sukanec. je zastopnik urada osebno interveniral nri laneni komisiii v Pragi. Trntnovu in nri dobavitelju. Ker je nresneh čipkarske domače obrti oonejveč odvisen od izvoza v inozemstvu, je urad poizvedel za inozemske odie™a1ce ter je upati, da bo zadruga v letu 1922. imela naročila iz Francoske, Holandske, Anglije in Amerike. Dobava orodja in strojev. Poleg preskrbe sirovih je urad posredoval pri nakupu 6 patent strojev za izdelovanje čevljarskih žebljev, 3 «Ajax»-kladivov 4 aparatov za avtogensko varenje. 2 frez, 5 lokomobil, 2 okroglih Škarij za kleparje, 1 horicontalnega vrtalnega stroja za štanjcanje ščetk, 1 stroja za striženje krtač in 6 elektromotorjev, 5 pekovskih strojev, 5 mesarskih strojev, 20 kompletnih garnitur mizarskega in čevljarskega orodja in 10 čevljarskih strojev. Splošno pospeševanje. Leta 1920. je urad podvzel inicijativo, da se je osnovala «Tovarna klobukov Šešir, d. d. v Škofji Loki». Podjetje je končano ter obratuje. Uradna pisarna je šla tudi že ustanovljenemu podjetju v vseh ozirih na roko, kakor: glede nakupa strejev, preskrbe strokovnih preddelavcev iz inozemstva, pri nakupu sirovin, zidanju itd. Z ustanovitvijo klobu- čarne je urad dosegel svoj namen: ohranitev stare klobučarske domače obrti v Škofji Loki, zaposlenost domačih klobučarjev ter preskrba istih potom domačega podjetja s polfabrikati. Lansko leto osnovana« Puškanska zadruga v Kranju* se je ugodno razvijala. Da ji je bilo to mogoče, je urad za pospeševanje obrti izposloval potom predsedstva pokrajinske uprave za Slovenijo večje brezobrestno posojilo, ki ga je izplačala gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo v Ljubljani. Puškama se je zavezala, da porabi svoj prebitek, ki odgovarja višini prejetega državnega brezobrestnega posojila, v prvi vrsti za plačevanje amortizacijskih obrokov, eventuelni presežek po izključno v dob~o puškarjem, ki so se naselili in delajo v puškarskih obrti v sodnem okraju Kranj. Urad ima v zadrugi glasom tozadevne pogodbe kontrolno pravico. Poleg izposlovanja brezobrestnega posojila je urad dovolil delovodji puškarne podporo v svrho izpopolnjen ja svojega znanja v Sulilu na Turinškem, kjer je bil že v mirnem času zaposlen v večjih puškarskih industrijskih podjetjih. Kar se tiče lončarske obrti, urad vsled pomanjkanja kredita še ni mogel postaviti že dolgo nameravane lončarske peči v Mlaki pri Komendi, vendar še vedno vzdržuje pri okrajnem glavarstvu v Kamniku svoje stavbeno dovoljenje. Da bi sistematično dognal kakovost in uporabnost naših glin, si je pustil urad donoslati glme iz cele Slovenije, ki jih je strokovni učitelj za keramiko preizkusil ter o uspehu interesente obvestil. ..V svrho pov^dige pletarske domače obrti je urad uredil leta 1920 lep vrbov nasad ter istega tekom leta 1921. znatno povečal. Prve sadike se bodo spomladi že oddajale vrborejcem in pletarjem. Pri ministrstvu za trgovino in industrijo, oddelek, v Ljubljani, je posredoval glede ribniških in kočevskih krošnjarjev, da se istim izdaja krošnjarskih dovoljenj ne omejuje toliko časa. dokler se njihove gospodarske razmere ne izoremene. «Zvezi lesnih domačih obrti. r. z. z o. z. v Ribnici*, ki se neča z izdelovanjem in prodajo «sube robe*, je urad izposloval vfečje brezobrestno posojilo in je tako zasigural obratovanje. Urad je sodeloval pri ustanovitvi milanske zadruge v Celin ter je isti odstopil nod najugodnejšimi pogoji celo kompletno strojno delavnico. V Ljubljani je sodeloval pri ustanovitvi zadruge «Ljubljanskih mizarskih mojstrov* ter kimil za isto lokomobilo Po oogrdbi je zadniga zavezana vsoto poplačati v'štirih letnih obrokih s 4 %nimi obrestmi Obenem je zadovoljil «produktivno zadrugo mizarskih mojstrov na Olincah*. ki sme lokomobilo no-rabljati proti primerni odškodnini v svoji delavnici, dokler si zadruga ljubljanskih mizarskih mojstrov popolnoma ne opremi svoje delavnice. Slamnikarska in klobučarska zadruga v Mengšu, prve žebljarske in železoobrtne zadruge v Krnpi. produktivna zadruga mizarskih mojstrov v Mariboru, čevljarska zadruga v Ljubnem v savinjski dolini, čevljarska zadruga v Dobračevcm nri Žireh, prva sodarska zadruga v Črešnjici nri Železnikih, sitarska in žimarska zadruga v Stražišču pri Kranju, ki so bile vse ustanovljene s sodelovanjem urada za pospeševanje obrti že pred voino, so tekom leta 1921. povplačale pri uradu ves dolg, ki jim je nastal iz posojil za nakup strejev, oziroma r denarnih posojil Lastninska pravica na strojih je prešla na zadrugo. Na jugoslovanskem zadružnem kongresu, ki se je vršil 29. in 30. septembra v Ljubljani, je bilo povdar-jeno, da so med 600 raznovrstnimi zadrugami, ki so včlanjene pri «Zadružni zvezi v Ljubljani», najbolje delovale in se najlepše razvijale obrtne zadruge, ki so svojim člandm v resnici in to v vsakem oziru neizmerno veliko koristile. Uradu je zadoščenje, da so bile vse zgoraj navedene izrecno pohvaljene na zborovanju kot vzorne. Udeleženci, ki so bili iz cele naše kraljevine, so si izdelovanje omenjenih zadrug ogledali tudi na licu mesta. Kar se tiče specialno «Prve žrebljarske in železo-obrtne zadruge v Kropi», ki je najboljša in največja zadruga v Sloveniji, je ista z nakupom 6 najmodernejših patent strojev, za izdelovanje Čevljarskih žebljev storila važen korak naprej. Nakup strojev se je izvršil zopet s posredovanjem urada za pospeševanje obrti. Urad je zadrugi tudi odsvetoval izrabo vodne sile v Kamni gorici, ker bi bil eventuelno izpeljani obrSt zaradi premale množine vode in premalega padca, vedno pasiven. Zaposlenost je bila začetkom leta 1921. zaradi pomanjkanja sirovin slaba, tako da je bila skoro polovica delavcev brezposelnih. Zadruga jih je bila na drug način zaposlila (s popravljanjem ceste Kropa—Podnart, z vpeljavo električne razsvetljave v Kropi itd.). Poleg tega je bila zmožna brezposelnim podeliti tudi velike podpore, kar vse kaže solidnost podjetja. Urad je sodeloval pri prireditvi «Ljubljanskega velikega semnja« ter je bil po svojem ravnatelju stalno zastopan v pripravljalnem odboru. Obrt je bila na semnju dobro zastopana ter je dobila tudi precejšnja naročila. Vse časopisje je pa poudarjalo da je bila zlasti mala in domača obrt premalo, deloma skoro nič zastopana kljub temu, da je najbolj potrebna. Vzrok neudeležbe je bil, da ni zmogla sama z njo - precej visokih razstavljalnih stroškov. Uradu je primanjkovalo kredita, da bi pripomogel mali obrti do večje udeležbe. V Mariboru je priredilo tamošnje delovno »Slovensko obrtno društvo« samostojno obrtno razstavo, ki naj bi pokazala čilost in sposobnost mariborskega slovenskega obrtništva. Razstava je izborno uspela. Urad je prispeval k razstavi s primernim zneskom. V izložbenih oknih urada je razstavilo svoje izdelek 25 obrtnikov. Razstavljene so bile čipke, kožuhovine, pletenine, slamniki, klobuki, čevlji, biči, kovinski in lončarski izdelki itd. Urad je tako obrtništvu pripomogel do cenene in uspešne reklame. Društvo «Probuda», v katerem so združene slovenski umetniki, ki izkušajo dvigniti narodni slog v vseh vrstah obrti, je urad naklonil izdatno podporo. «Društvij za varstvo vajencev v Ljubljani«, ki vzdržuje v svojem «vajeniškem domu« 30 do 50 vajencev raznih obrti, je urad odpisal večje posojilo, ki ga je društvo dobilo tekom svetovne vojne še od bivšega zavoda za pospeševanje obrti, da je lažje preneslo takratno prehranjevalno krizo. Urad po svojem zastopniku pri društvu stalno sodeluje. Urad je vložil potom ministrstva za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, na ministrstvo vojne in mornarnice in druga ministrstva vlogo, da bi ista pri eraričnih dobavah upoštevalo tudi malo obrt. Tozadevno bi bile zlasti sposobne čevljarske zadruge. Urad je sestavil seznam vseh čevljarskih zadrug, ki reflektirajo na vojne dobave, ugotovil njih delazmož-nost ter predlagal, da se jih pri vojnih dobavah upošteva. Urad je v nešteto slučajih izvršil potom svoje pisarne raznovrstna naročila v tu- in inozemstvu, posredoval pri prevzemu blaga na carinarnici, dajal vsemogoče informacije obrtnega značaja, izposloval potna dovoljenja kvalificiranim inozemskim obrtnikom, ki jih v veliki meri potrebuje naša na novo ustanovljena industrija, posredoval pri stanovanjskem uradu r.adi dodelitve obrtnih lokalov itd. Didaktično pospeševanje. Tekom leta je urad priredil 8 čevljarskih prikro-jevalnih tečajev, med temi enega za invalide, in sicer v Ljubljani 3, v Komendi 1, v Železnikih 1, v Žireh 2 in 1 v Kranju. Povprečna udeležba: 25 obiskovalcev na tečaj. Krojaških prikrojevalnih tečajev je bilo 6, med temi 2 za invalide. Pri enem tečaju se je predavalo tudi obrtno spisje in kalkulacija. Povprečna udeležba: 20 obiskovalcev. Knjigovodske tečaje je urad priredil 4, med temi enega v Mariboru. Povprečna udeležba 32 na.tečaj. Za mizarje je priredil na državni srednji tehnični šoli en tečaj za luženje (bajcanje), ki se ga je udeležilo 30 mojstrov in pomočnikov. Posebno pozornost je posvetil urad v letu 1921. razvoju keramične obrti, ki je še na zelo primitivni stopnji. Da je mogel tekom leta nastvljeni strokovni učitelj za keramiko pričeti s svojim- delovanjem, mu je urad opremil z najpotrebnejšimi predmeti laboratorij ter sezidal 2 keramični čepi. Koncem leta 1921. je bilo tako uradu omogočeno prirediti prvi keramični tečaj. Na podlagi odloka bivšega c. kr. ministrstva za javna dela od 7. januarja 1918., št. 126.450—XXI c, je izdal urad uposobljenostna izpričevala 1 sedlarskemu, 7 krojaškim in 5 čevljarskim invalidom. V javni knjižnici urada je obrtnikom na razpolago 34 periodičnih revij in časopisov ter 972 knjig. Od obrtnih knjig, ki jih je založil urad, je poraz-prodal tekom leta 420 izvodov dr. Bogumil Senekovičeve knjige «Obrtno pravo in delavsko zavarovanje«, 44 izvodov knjig «Pomočniške izkušnje za rokodelske obrte« in 55 izvodov knjige «Namen, razvoj in organizacija obrtnega in strokovnega šolstva drugod in pri nas«. Urad je zastopan po upravni komisiji tehnično-visokošolskih fondov, pri odseku fonda za trgovsko in obrtno šolstvo, pri gospftdarski komisiji za stvarno demobilizacijo, pri stalni električni komisiji, oddelka zveze industrijcev, pri gospodarskem sosvetu v Beogradu, v odboru za prireditev ljubljanskega velikega semnja, v razsodišču za razsojo sporov med plinarnami in elektrarnami industrijske svojine. Bivši ravnatelj urada inž. Turnšek in strokovni učitelj za keramiko František Beran sta bila imenovana za začasne člane pri upravi za zaščito industrijske svojine. Razno. Obrtniki, pozor! Prve dni prihodnjega meseca izide obrtniški koledar za leto 1923. Koledar je zelo obširen ter prinaša vse informacije, ki so potrebne obrtniku v navadnem življenju. Tudi oblika koledarja je zelo prikladna, fhko, da opozarjamo na to že sedaj vse obrtnike. Skrbite za naobrazbo obrtniškega naraščaja! Nad vse težak boi vodi danes obrtništvo z veleindustrijo. Dasi tovarna nikdar ne nudi onega solidnega blaga kakor obrtnik, je vendar obrtnik proti tovarniški konkurenci skoraj brez moči, in sicer vsled kapitalne moči tovarn in primeroma nizkih cen tovarniškega blaga. Vsled draginje in pa površnosti današnje dobe ne gleda ljudstvo toliko na kakovost blaga, ko pa na nizko ceno, in tovarna, ki nabavlja vse direktno od konzumenta in ki ustvarja s stroji velikanske količine blaga, izpodriva tudi visoko kvalitetno blago obrtnika. V tem boju z veleindustrijo bi moral obrtnik že davno popolnoma poginiti, če ne bi ščitila obrtnika ena prednost, ki je tovarna nikdar ne bo mogla nuditi. To je visoka strokovna naobrazba obrtnika, ki omogoča, da bo vedno izdeloval solidne in precizne izdelke edinole obrtnik in nikdar ne tovarna. Strokovna naobrazba obrtnika je torej njegov najmočnejši ščit, je jamstvo njegovega obstoja. Zato pa je dolžnost obrtnika, da stori vse, kar je v njegovi moči, da bo v vsakem oziru preskrbljeno za obrtniško šolstvo. Ker pa je obrtnik eden najvažnejših stanov v državi in poleg tega vseskozi produktiven stan, zato pa je tudi dolžnost države, da skrbi za razvoj obrtniškega šolstva. Kako pa je v tem oziru pri nas preskrbljeno, pa je drugo in dosti bolj žalostno vprašanje. Obrtnonadaljevalne šole se vzdržujejo le z največjo težavo, če sploh še obstoje. Samo en primer. V Kočevju je bila pred vojno lepo delujoča obrtno nadaljevalna šola, danes je ni. Zakaj to, kdo more opravičiti to malomarnost! Ali merodajni krogi res ne vedo, da je kočevski okraj reven, ki se s poljedelstvom ne more preživeti, ki je nujno navezan na industrijo? Nujno potrebno je, da se to nezdravo stanje takoj odpravi in da se v najkrajšem času otvori v Kočevju obrtnona-daljevalna šola. Posebno nujno je to sedaj, ko dobi Kočevje železnico, in ko se bo pričelo v kraju novo gospodarsko življenje. Če ne bomo skrbeli za dober obrtniški naraščaj, bodo prevzeli vse obrtniško delo tujci iz Avstrije in Nemčije in domačini bodo slej ko prej ubogi krošnjarji. Obrtnonadaljevalna šola v Kočevju ni torej le v interesu obrtništva, temveč v interesu vsega prebivalstva in zato upamo, da bo imel naš glas poln odziv. Če pa iz bogzna kakih vzrokov vseeno ne bi hoteli merodajni krogi vpoštevati te nad vse upravičene želje obrtništva in kočevskega prebivalstva, potem pa izjavljamo, da z bojem za uresničenje kočevske obrtnonadaljevalne šole ne bomo odnehali prej, dokler je ne izvojujemo. Dosegli smo že večje stvari in zato se ne ustrašimo pred bojem za to šolo. Tovariši, obrtniki! V boj za kočevsko obrtnonadaljevalno šolo, v boj za obrtniško naobrazbo! Zakon o državljanstvu. Pododbor zakonodajnega odbora je imel dne 11. novembra sejo, na kateri je razpravljal o zakonu glede državljanstva. Zakon je bil v načelu sprejet. Izpremenjena pa sta člena 17. in 67., ker se je odbor postavil na stališče, da se prizna državljanstvo tudi. onim izseljencem, ki so se izselili iz Bosne in Hercegovine za časa avstrijske okupacije. Tem izseljencem se v slučaju prijave prizna naše državljanstvo. Poslanec Sokič je predlagal, da se podaljša opcijski rok za državljanstvo. Tekom prihodnjih sej bo zakon sprejet v podrobnosti. Komercijalni tečaji na trgovski akademiji v Ljubljani se otvorijo dne 13. novembra 1922. Vpisovanje se vrši v ponedeljek in torek, 13. in 14. novembra, od 18. do 19. ure v učilnici št. I a v I. nadstropju dvorazredne trgovske šole na Kongresnem trgu št. 2. Predavali se bodo sledeči predmeti: Knjigovodstvo, korespondenca, carinski predpisi, davčni predpisi, trgovinstvo, trgovinsko obrtno in menično pravo, narodna ekonomija, ste-nografja ih srbohrvaški jezik. Vsak se lahko vpiše za vse predmete skupaj ali pa za posamezne predmete. Urnik (vsak dan od 17. do 20. ure) se lahko vpogleda na tabli na trgovski akademiji in na dverazredni trgovski šoli. Vsak priglašenec plača enkratno vpisnino 20 dinarjev, ukovine na mesec 50 dinarjev in za režijo na mesec 10 dinarjev. Pri vpisovanju se mora plačati uko-vina in režija za tri mesece skupaj. Drugi trimesečni obrok se plača 15. februarja 1923. Tečaji trajajo do 15. maja 1923. — Ravnateljstvo. Nove davčnopravne odredbe v finančnem zakonu za leto I922./1923. Iz objave trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani: 1.) Ženil jarina. Enotni državni pribitek v višini 120% je zvišan na 150%. 2.) Hišna n a j m a -r i n a. 5%na hišna najmarina, ki se je pobirala od poslopij, obdavčenih po zakonu z dne 28. decembra 1911., je ukinjena. Kdoi^ne vloži napovedi o hišni najemnini, plača v bodoče namesto 20 kron 100 dinarjev globe. 3.) Dohodnina. Davčni minimum je določen tudi za leto 1922. na 10.000 kron. Draginjske doklade zasebnih nameščencev so oproščene davka, če ne presegajo pri enakih družinskih razmerah draginjskih doklad državnih nameščencev. Pomen te ugodnosti je velik. Kdor si ni o kaki svari na jasnem, naj se obrne na pristojno davčno okrajno oblastvo (glavarstvo, davčno administracijo v Ljubljani). 4.) P 1 a č a r i n a je ukinjena, kar pomenja bistveno olajšanje davčnega bremena zasebnih nameščencev. 5.) D a v š č i n a na tantijeme, ki jih dobivajo vodilni direktorji delniških družb, pa ostane. 6.) I n -v a 1 i d s k i davek. Dosedaj se ni pobiral invalidski davek od hranilnih vlog pri denarnih zavodih, če niso letne obresti presegale 20 dinarjev. Sedaj je ta prostost zvišana na 100 dinarjev. 7.) Davek na poslovni promet. Knjigo opravljenega prometa smejo zahtevati edinole predstojniki davčnih oblastev. Knjigo opravljenega prometa je hraniti dve leti po izplačilu davka. Plačilo se smatra za pravilno izvršeno, če se niso davčnemu zavezancu po preteku enega leta prijavili pomisleki glede pravilnosti prijave ali vodstva knjig. Evidenca vojnih obvezancev. Na temelju naredbe vojnega ministrstva z dne 30. septembra. št. 37.408. je izdal ljubljanski mestni magistrat razglas o pravilih evidence vojnih obvezancev. rekrutov, hranilcev rodbin, samohranilcev, dijakov z odložnim rokom, konj in vozil. Voini obvezann so stalni in začasni. Prvi moraio biti vpisani v vojaških knjigah dotičnega mesta ali občine, kjer imajo domovinsko pravico, začasni priselienri pa se vodiio v svoiih starih pristojnih občinah. Hranilci rodbin in samohranilci mioraio predložiti pismen dokaz za nadaljnje priznanje ugodnosti v januarju vsakega sledečega leta. Priloge k dokazu so iste kot prvotne prošnje. Tisti pa, ki iim je bila priznana ugodnost za časa rednega ali naknadnega rekrutovania brez pismenih dokazov in prilog, morajo sedaj predložiti pismen dokaz z družinskim poročilom žunnega urada, potrdilom pristojnega županstva. Ugodnost pa preneha, če ni več pogojev ali pa če dotični ne predloži do 31. januarja pismenega dokaza, da / ima še pravico uživati ugodnost. Dijaki posvetnih in duhovskih šol morajo pred ^ \n