rrtifcf Stanovsko polltlško glasilo J. 17. C/. — sekcije xa dravsko banovino v Ljubljani «g£ V*^ o«^« 4> P1)rt , = VndnOhn t* mpmmi IJmHfmmm. rrmmMkmukm mtUm tU. HmkupUtm — mini. Nmfmklrmnlk pUm tu tprijmumn. Imhmjm vmM Utritk. Nmrolnlnm lotm» 0BŠ ^ICSCCIIU P* iIU|/U s*JtwM UAI/CJU" s—- ODI, M kwmutw M Ptu. dl—t —totf» g. g. plmimj» lUi » UmmmHm. Ogltui p» »miikm b» 4»g*vrw. dmomk pt—bn. PMtmk.Tmi.1J.tS3. T^rf.m S111 i >> inu8(ouuviQi«ji ooiii iJiasoe xjMf»ie >umoaB.a s23>!>!3Ta ,X"jenaDiA «tOViJi V naših rokah ie usoda b i r,f r.i.ja <-> j. .i",!!/ i Jugoslavije Učitelji! Bodite zvesti sami sebi in svoji preteklosti, v vaših rokah je bila usoda naroda, v vaših rokah je usoda Jugbslavije. ' 11 ' ' (Iz govora min. prosvete g. Ciriča.) Vedno bolj se dviga med našim stanom zavest, da je učitelj med nalrodom najvažnejši činitelj, da je od njegovega dela zaVisen kulturni napredek naroda. Učiteljstvo Se zaveda, da je stan, ki ima1 služiti le dvema, to je šoli in neposredno narodu. — Od dhe do «dne se bolj umika od posredovalcev, ki so se zaradi lastnega samoljubja vrivali med nai-rod in učiteljstvo, da so ši prilaščali uspehe učiteljevega dela in se z njimi ponašalli. Popolna osamosvojitev učiteljskega stanu postaja vedno nujnejša in v zadnjem času tudi vidnejša. S ponosom smo zaičeli kazati na uspeho svojega dela. Naši glasovi, v početku slabi, 60 postajali od dne do dne krepkejši. In polagoma so začeli spoznavati tudi oni, ki so si znali spretno prilaščati uspehe učiteljskega dela, da bo treba opustiti misel, na še nadaljnje izkoriščanje učiteljskih uspehov v ego-istične in koristoljubne namene. Delo. ki ga opravlja učiteljstvo je njegovo delo, in tudi uspehi tega dela pripadajo in morajo biti priznani učiteljskemu stanu. V poslednjem času smo imeli priliko slišati več priznanj. Ta priznanja ne smatramo kot laskanje našemu stanu in našemu delu, marveč le kot dolgo pogrešano priznavanje resnice o uspehih, ki smo jih s svojim delom dosegli. Zavedamo se svojih nalog, svojega težkega in odgovornega dela', a zavedamo se tudi svojih uspehov, in 'ta naša zavest je dobila potrdilo tudi iz najmerodajnejšega mesta. Minister prosvete nam je priznal, da je bila doslej v naših rokah usoda našega naroda, a sedaj je v naših rokah usoda Jugoslavije. Nadvse veliko in pomembno priznanje, ki 'bomo s ponosom kazali nanj! Ne zato. ker nam gre za priznanje, za čast in laskanje, marveč zaradi tega. ker se zavedamo svojih dolžnosti, ki nam jih to priznanje nalaga in uvidevamo, da nam tudi na merodajnih mestih priznavajo sposobnosti, da bomo mogli kot vertii delavci pravilno in uspešno rešiti tako velevažno nalogo. Učiteljstvo je rešilo že mnoge težke naloge. V njegovih rokah je bila usoda naroda in danes lahko s ponosom pokažemo na to, da smo izvedli narod' iz velikih težav in ga dovedli na višek. Visoka kulturna stopnja, ki jo je narod dosegel je uspeh učiteljevega dela'. Šola postavlja temelje kulturnega razvoja naroda, in te temelje je učiteljstvo samo postavilo tako, da je bilo mogoče graditi nanje močno zgradbo. In ravno na te temelje je gradilo in polagalo kamen na kamen tako dolgo, da je zgradilo ponosno zgradbo narodove kulture. Toda sebični in slavohlepni egoisti, ki so se na vešč način urivali med učiteljski stan in med narod, so želi priznanje, želi so slavo, a učitelj je bil in je moral ostati hlapec. Doba zadnjih let je povsem drugačna. Učiteljstvo si lasti izključno pravico do priznanja za uspehe lastnega dela in izvojevalo bo popolno priznanje za svoje delo in tudi za svoje uspehe. Kdor objektivno gleda mora priznati velik pomen učiteljskega dela mora pa priznati tudi velike zasluge in uspehe uči-teljstva za kulturni, gospodarski in nacionalni napredek naroda. In plod takega objektivnega gledanja je veliko priznanje, da je bila v naših rokah usoda naroda in da ie sedaj v naših rokah usoda Jugoslavije. Pred takimi priznanji si ne bodo mogli več zastirati oči niti najbolj zakrknjeni koristolovci, ki so poznali učiteljevo delo le takrat, ko jim je služilo za dosego njihovih egoističnih namenov. Učiteljska organizacija vzgaja svoje članstvo k samozavesti, vzgaja ga k organizirane-mudetu, ki naj vodi učitelistvo do uspehov, katerih sadove bo uživalo učiteljstvo samo. Danes lahko že s ponosom kažemo na svoje delo kažemo na uspehe tega delal, ker smo se že precej osamosvojili, toda učiteljski stan mora zahtevati popolno osamosvojitev svojega dela. da bo na podlagi tega stavil svoje zahteve. Priznanja so nam zelo dobrodošla, ponosni smo nanje posebno na taka. da je v naših rokah usoda naše kulture, usoda Jugoslavije. Toda tem priznanjem stoji nasproti dejstvo, da učitelistvo, ki je tudi po teh priznanjih najvažnejši stan v državi še danes nima urejenega disciplinskega postopka in to je, kar nas boli, kar najbolj ovira naše uspešno delo. Čutimo se dovolj sposobne za to poslanstvo, kajti pokazali smo že s svojim delom, da zmoremo reševati velike in tudi težke naloge. Toda za popolne uspehe, za res najpravilnejšo rešitev svojega poslanstva bomo mogli dati garancijo šele tedaj, ko bo ščitil učiteljstvo pravičen disciplinski postopek Pred samovoljo podeželskih mogotcev. Do- segli smo že doslej vidne in tudi lepe uspehe pri svojem delu, a poudariti moramo, da bi bili uspehi našega dela še veliko, večji in pomembnejši, ako bi nas ščitil disciplinski postopek, kakršen je predviden v uradniškem zakonu za ostalo državno uradništvo. Trdno verujemo, da bomo tak postopek tudi dobili, kajti tako važnemu stanu v državi, kot je učiteljski, je tatk postopek nujno potreben. Kdor se ni, na tako visokem me- stu strašil povedati resnice o našem delu, o velikem pomenu našega stanu, se ne bo strašil dati nam to, kar najbolj pogrešamo, urediti nam disciplinski postopek in s tem izpolniti obljubo, dano istočasno s tako velikim priznanjem. Učiteljstvo se zaveda svojega poslanstva med narodom, zaveda se velikih svojih dolžnosti, zavedati se hoče tudi tega, da je v njegovih rokah usoda Jugoslavije. —ž. Toda, da učitelj s poletom opravlja svoje delo in s popolno odgovornostjo, je potrebno, da je gmotno zavarovan. To pa ni, ali vsaj ne v zadostni meri. To smem odkrito povedati. V to vprašanje se tu ni treba pobli-že spuščati. Tu stojim kot priča in neposreden opazovalec. Lahko izpričam, da je minilo 17 let, in vendar se profesorji še niso rešili svojih gmotnih skrbi. Posledice se opažajo v tem, da je čedalje manjše število moških, ki so se odločili za ta poklic, res idealen, toda ,po drugi strani jim ne da gmotne bodočnosti. Grenkal ironija je, da je neki uvideven prosvetni minister napravil poskus, da uredi ta problem, potem je pa prišla gospodarska stiska, ko je 'bilo posebno težko obremeniti proračun, tudi z najbolj upravičenimi zahtevami. Kot datiašnji prosvetni minister vidim svojo dolžnost v tem, da se, ustavim pri tem vprašanju. Kraljevska vlada je sklenila omogočiti pravilno ureditev tega vprašanja. Globoko sem prepričam o resnosti pojmovanja dolžnosti tistega stanu, ki je dal velikane naroda, in mislim, da prosvetni delavec ni zaslužil, da se učinek njegovega dela meri z denalrjem. Enota mere bi morala biti moralna, ki bo pravilno zagotovila profesorskemu poklicu njegov položaj, kakršnega njegovo, za usodo naroda tako občutljivo delo v polni meri tudi zasluži. Profesor se mora tega zavedati in iti po sledovih svojih starejših tovarišev, ki so ustvarili našo veliko generacijo ter jo osvobojeno in zedinjeno mogli izpopolniti. Hudo je tistemu, ki se hoče od' njih odri vojiti. Hudo je tistemu, ki hoče kreniti s prave poti narodne zgodovine. Tak človek se odtrga od svojega dela za skupno domovino, a najhujši njegov greh je, če je krenil na stranska pota in hoče po njih voditi mladino, ki mu je zaupana. Tak človek bi brez dvoma mogel ogroziti stavbo narodne bodočnosti. Ni pravljica, ni legenda, da se ttrdi mesta ne zgrade brez žrtev, da je trebai žrtvovati za zidanje tistega, kar je človeku najdražje. Kdor gleda, kako se gradi domovina, mora razumeti prepričanje naroda, da temelji vsaka gradba na žrtvah, ki jih zahteva zgodovina, in tako se je od pamtiveka gradila domovina s krvjo najboljših. Evo, tludi mi smo sami priče vzvišene samopožrtvovalnosti v službi domovine. ko je padla kraljevska vlada za obvarovanje in ohranitev Jugoslavije. Samo nacionalno prekaljeni učitelji in profesorji lahko popolnomai zagotove nacionalno vzgojni značaj šole, ki mora poleg tolikih plemenitih in vzvišenih ciljev zmerom ostati največji cilj naše šolske in naše prosvetne politike. NAPAČNO POJMOVANJE POMENA SREDNJE ŠOLE. Prav tako mora vsa pozornost biti obr-niena na to. da se učenci v srednji šoli dobro pripravijo. Toda eno stvar moram posebno naglasiti, in to je predsodek družbe, da ni po-sečanje srednje šole nič drugega kakor priprava za vstop v državno službo. Ni ga na-pačnejšega tolmačenja od tega pojmovanja, zaradi česar ljudje tako pogosto greše nasproti šoli in govore, da imamo preveč srednjih šol in učencev ter mislijo, da jim to celo daje pravico da zahtevajo, kakor se je to že dogajalo, redukcijo srednjih šol. To je krivo. Srednja šola ni isamo potrebna uradniku, temveč tudi vsakemu drugemu poklicu, in sicer v večji meri, kakor običajno mislimo, in sicer na vsakem polju, kjer se naj delo vrši s posebno izobrazbo. Izenačiti svrho obiskovanja srednje šole z nadami na državno službo, kakor naša družba še danes počne, je krivo. Naša družba se mora zavedati, da je obiskovanje s redil je šole potrebno tako obrtniku, kakor trgovcu in gospodarstveniku ter vsakemu kvalici,ranemu delavcu in da izobrazba, pridobljena v srednji šoli, ne samo ni odveč, temveč je potrebna tudi vsem svobodnim poklicem in je ravno glavni pogoj za uspešno delo tudi pri teh poklicih, kakor pri drugih. Takšno pojmovanje bo omogočilo otvoritev novih srednjih šol. Toda. ker je naša država na žalost še daleč od tega, da bi mogla poj-miti pravo visoko vrednost prosvetne izobrazbe in to, dokler obstoji takšno nenaravno mnenje o srednji šoli, za zdaj še ne bo mogoče otvarjati novih srednjih šol. Takšno pojmovanje je krivo m vlada ga smatra za zlo, ki mu je treba najti zdravilo. Mnogim je prišla na um nesrečna misel, da bi se svetovna kriza mogla rešiti z uničenjem proizvajalnih dobrin. Poznejši rodovi bodo z največjo grozo gledali na naš rod, kako je mislil, da se s sežiganjem pšenice, z razlivanjem mleka, s kurjenjem lokomotiv s kavo more najti rešitev gospodarske krize. Še dosti pogrešneje bi bilo misliti uničevati kulturne dobrine in talko iskati zdravila zoper gospodarsko krizo, to je zapirati šole in zaustavljati ves narod v njegovem prirodnem napredku prosvetljevanja. Kraljevski vladi je zato do tega, da' izjavi, da bo zastavila V6e svoje sile, da vse naše kulturne pridobitve vsaj ohrani do boljših časov, ko bo njihov napredek omogočen. O našem šolstvu = - - " f >f i:< r, (Iz govora min. prosvete g. Stevana Čiriča.) Prosvetni minister gosp. Stevan Čirič je govoril v soboto o našem šolstvu. Njegov govor so oddajale vse tri radio - postaje. Izvajal je: Sedanje težke čase čuti najbolj prosveta. Prosveta je duhovna blaginja naroda. Eden pogojev za prosvetljenost je materialna blaginja ali vsaj zavarovana eksistenca poedin-cev. V sedanjih hudih časih, ko gre borba za življenje do skrajnosti, spoznavajo mnogi ogromno vrednost kulturnih pridobitev in jih hočejo žrtvovati, 'da bi si s tem življenjsko borbo olajšali. Kraljevska vlada smatra za svojo dolžnost, da v vprašanjih narodne in državne vzgoje ne dovoli takih pojmovanj in da jih bo pobijala. Prosveta je najvišje merilo za vrednost posamezne državne skupnosti. Države in narodi so propadli, toda njihovo' vrednost cenimo še sedaj po ¡tem, kaj so storili za napredek človeštva. Neglede na preteklost, ki dokazuj© potrebo kulturnih'stremljenj, pa zahteva sedanjost od nas. da svoje kulturne pridobitve ohranimo in da jih še izpopolnimo. V ostri tekmi življenja zmaga samo boljši. Da postanemo boljši in da lahko zmagamo, moramo prosveti posvetiti vso pozornost. Ne bi bilo večje napake, kakor kulturne potrebe žrtvovati trenutnim težkočam, v škodo prosvete. Zato jih moramo nekako olajšati, ker bi v nasprotnem primeru ravnali krivo in bi se to prej ali slej maščevalo. Napak bi bilo gledati na prosveto kot na potrebo. za katero so potrebne samo žrtve in ki bi bilo tudi brez nje mogoče izhajati. Vprav obupna je misel, kaj vse iznašajo v javnosti nesmiselnega in kakšne redukcije zahtevajo v prosveti. Pa še tisto, kar naj ostane ali kar mislijo, da bi moralo ostati, merijo z merili materialne vrednosti za socialne in gospodarske potrebe. Tako smo prišli do čudne psihoze, da književnost in drugo prosvetno delo cenijo samo kot vir za življenje tistih, ki se z njim ukvarjajo. N. pr.: gledališča »prenašamo«, češ da bi brez njih ostal ves stan brez dela. V resnici pa gre za izredni pomen vseh teh kulturnih tvorb, ki pomenijo pravi napredek i države i naroda, kajti brez njih bi padli nazaj. Kakšen greh bi šele bil. če bi puščali v nemar same temelje kulturnih stremljenj našega naroda, narodne in druge šole. Naše šolsko vprašanje je zelo zamotano. Takšno bi bilo tudi brez gospodarske stiske, ki ga h življenja, posebno pa v tisti, za katero so se pripravili. PROSVETNO DELO MED NARODOM. Toda glede na to, da nam primanjkuje celo še osnovnih šol, je treba narodni pro-sveti posvetiti tudi zunaj šole največjo pozornost. Tu se odpira široko polje za obilnejše delo, zlasti za prosvetljevanje našega kmeta. Že leta in leta se dela na tem polju, toda še mnogo je treba storiti, da se razvijejo njegove osebne in družabne vrline, da bo s svojim imetjem, v katerem moramo gledati del narodnega imetja, mogel napredneje ravnati in tako znatno olajšati ureditev vseh tistih gospodarskih problemov, ki jih on sam najtežje občuti. Koliko bi na primer bilo manj dolgov, ki kmeta tako zelo pritiskajo, da se je doslej več delalo za narodno prosvetljeva^ nje! Tudi v političnem pogledu bo treba pro-svetliti naš narod, da bo manj izpostavljen zapel ju jočim in sleparskim geslom; potem bo odprta pot pravi demokraciji. Naposled mora sistem dela za narodno prosvetljevanje priti narodu v zavest, ker bi vsi bili zedinjeni v preprosti in naravni resnici, da državna skupnost kot najvišja zadruga mora močno zagotoviti vsakomur pošteno delo na vsakem polju, da bo živel življenje kulturnega človeka. Tako tudi vsi gospodarski, politični in nacionalni problemi zahtevajo obnovo narodne prosvete. To nalogo, pa naj bo še tako težka, se bo kraljevska vlada trudila, da jo izvedb s prepričanjem, da so težkoče zato, da 6e premagajo, ne pa da bi šli mimo njih. Težke čase najbolj občuti prosveta_ in kdor danes stoji po svoji dolžnosti na čelu resora, to najbolje ve. Z iskreno in globoko zavestjo mislim nai težave vseučiliške mladine, in če bi v trenutku slabosti prav gotovo klonil, mi novih sil vliva tisti, čigar blagodejni veliki duh se je čutil v vseh podrobnostih in na vseh poljih državnega in narodnega življenja. To je blagopokojni Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj. Tudi kljub velikim in usodnim skrbem za mlado državo, da jo napravi krepko in spoštovano na vsem svetu, je poslušal svoje plemenito srce in imel časa in volje, da pokaže pot, po kateri moraimo iti. Njegov študentski dom bo za zmerom spomin na njegovo toplo ljubezen do mladine in očetovsko skrb. da ji pomaga. Po tej poti resnične brige moramo iti, da izvršimo tisto, kar naj prinese solnce v življenje nase mladine. VISOKOŠOLSKA MLADINA. Mladina mora postati tisto, kar je bila. Tudi zato, ker njeno slavno ime popisuje najlepše strani naše zgodovine. Mladina je prva že v 60 letih preteklega stoletja zasanjala naše zedinjenje. Ta najlepša ideja je njena. Zmerom polnai vere v narodno bodočnost ie učakala najlepšo ustvaritev najlepše domovine, kakršno je narod kdajkoli imel. Tudi če danes vidimo znamenje njene slabosti, moremo in moramo verovati, dai se jih bo mladina sprostila. Takšne reči so bile tudi poprej. Vštric s tem prizadevanjem mora tudi vsa naša družba storiti svojo dolžnost, dal z združenimi silami omogoči ureditev nekaterih vprašanj zlasti glede obsolviranih slušateljev naših univerz. Zakaj to vprašanje daleč presega okvir enega resora. Prosvetni minister mora mnogo pripomoči k pravilni ureditvi tega problema z izdelavo primernega učnega načrta za vse srednje šole, posebno pa mora posvečati pozornost kakovosti dela v njih. Tudi druge možnosti so, da se ognemo nesim-patičnemu »omejenemu številu« (numerus clausus) na univerzah in da se izbiranje najboljših za študij na univerzi vrši prirodnim potom, bodisi da se zrelostni skušnji da strožja oblika ali pa da se uvede pripravljalna skušnja za vstop za visoke šole. Toda 'to ne bo zadostovalo, če se naša družba resno ne potrudi, da zaposli mlade krepke ljudi. Nočem delati nobenih očitkov, vendar naj tu navedem neka nasprotja Na eni strani imamo ogromno število zdravnikov, ki ne morejo najti službe, na drugi strani pa so higienske razmere v nekih naših krajih uprav obupne. Tudi druge strani našega javnega življenja kažejo podobne razmere. Jas-no"je, da bi s prevzemom te mladine lastniki teh podjetij mogli izpolniti svoje obrate in jih razširiti. S prevzemom teh izšolanih dijakov pa bi podjetja dosegla tudi to, da ne pritiskajo preveč nai državne ustanove. Ako smo v prvem zanosu svojega uedi-njenja ustanovili tri vseučilišča, je treba, da iz tega sklepa slede tudi neke obveznosti. Po teh sklepih ne more in ne sme struktura naše družbe ostati tako primitivna, kakor je bila prej. Žive sile. ki jih ustvarjajo vseučilišča, morajo koristiti, ne pa obremenjevati narod. Navzlic temu pa ne smemo postati malo-dušni. Dovoliti ne smemo, da) bi nam ugasnile ustanove, ki so nastale iz dobro utemeljenih nacionalnih potreb. Zato niti misliti ne smemo na ukinitev fakultet v Skoplju in v Subo-tici. kar zahtevajo z neke strani. Prav tako bi ne bil upravičen prenos teh fakultet k njihovim maticam ali v druga mesta. Želim, da ostanejo vse naše kulturne ustanove, tako tiste stare in častitljive, ki so se z največjim požrtvovanjem in talko uspešno upirale hudemu in ubijajočemu pritisku tuje oblasti, kakor tudi tiste mlade, ki so vstale v svežem zraku osvobojene domovine, na mestih, kjer so nastale tako, da postanejo vsemu svetu viden dokaz naše kulture in prostranih meja naše velike zedinjene domovine. To ne pomeni, da ne bi znal ceniti kul turnih vrlin naših manjšin. Z brezpogojno lojalnostjo in s skupno ljubeznijo do skupne domovine si bodo lahko utrdile svo j prirodni razvoj. ZA SLOŽNO DELO ŠOLE IN CERKVE. Tudi sodelovanje med šolo in cerkvijo,ne sme naleteti z nobene strani na ovire. Cerkev opravlja vzvišeni posel oplemenitenja človeških duš. Kdaj pa sta bila veličina in spokoj potrebnejša kakor danes, ko silijo splošne nevolje uprav k obupu? Ne smemo podleči malodušju. čeprav diha iz vsake naše besede skrb, ki nas duši. Spomnimo se divnih časov male Srbije, kako je v svobodi planila k znanstvu. književnosti in umetnosti. Kako hitro je mlada Srbija prehitela .staro vojvodino in prevzela kulturno vodstvo med Srbi. V najkrajšem času so iz svobodnega političnega življenja vstale vse tiste ustanove, s katerimi se kulturni narodi dičiio. Genij narodne svobode je rodil učenjake svetovnega slovesa, pesništvo in književnike s prekrasnimi deli, ki jih povsod upoštevajo čeprav so vezane na časovne dogodke. Začeli so z osnovno šolo in končali z akademijo. Od tedaj je poteklo celih 50 let in kot prosvetni minister bom skušal, da to 50-letnico proslavim s temeljnim kamnom za hram naše znanosti, ki bo vreden veličine tistih, ki so jo ustanovili in tistih, s katerimi se hvaležna domovina! pred vsem svetom ponaša. JUGOSLOVENSKI POKRET MED HRVATI PRED ZEDINJENJEM. Ko se je v hrvatskem delu našega naroda prebudila njegova narodna zavest, je borba na prosvetnem polju privedla Hrvate do politične zmage. Ko so se hrvatski poslanci vrnili iz peštanskega sabora so opisali težko borbo za materinski jezik svojim 'tovarišem v Hrvatskem Zagorju z besedami: »Tako smo se borili tri leta v težkem položaju s tistimi, ki nas sovražijo.« Tedaj se je začel velik kulturni pokret pod imenom ilirstva in so Hrvati s tem v zvezi kmalu dosegli svoj kulturni in politični preobrat. Letos slavimo stoletnico slavnega pokre-ta, ki je Hrvatom dal tisto, kar dafnes izpričuje njihovo visoko prosvetljenost. Vse od osnovne šole do vseučilišča, muzejev, gimnazij, galerij in akademije, pa 'tudi slavna da-kovska katedrala, vse je to vzniklo iz svežih duš in iz stremljenj svetle dobe. iz katere se odraža svetli lik vladike Strossmayerja. Kot cilj svojega preporoda je postavil lepo jugoslovansko misel. S svojimi duhovnimi očmi je videl Jugoslavijo. Jugoslavija je zdaj stvarnost. Kako slepi bi morali biti. da je ne vidimo zdaj, ko je postala stvarnost. Velika zedinjena država) je vlila polet, ki sa razvija vzporedno z drugimi narodnimi ideali. Tri vseučilišča, nove fakultete pri maticah in drugod, novi muzeji, novi pravci, novi časi v književnosti in umetnosti, vse to je znamenje njene veličine. Toda prišli so nepričakovani udarci hudih časov, ki jih najbolj čuti prosveta. Malodušni pa ne smemo biti. Zato smo se za hip spomnili tistih lepih časov kakor lepih sanj, da se bomo zavedali, da moraimo iz te boibe vsak na svojem mestu iziti okrepljeni. Ce nočemo, da se bomo teh grenkih dni spominjali z žalostjo — in ta paradoks leži v človeški prirodi — moramo storiti svojo dolžnost. Za zgled naj nam bo tisti, ki je hotel vse svoje življenje posvetiti umetnosti in ki je zanjo storil toliko, da je v teh hudih časih zapustil trajen spomin kulturnega napredka v muzeju, ki bo nosil njegovo visoko ime. Prvi kraljevi namestnik, ki je v usodnem času narodne nesreče po želji velikega kralja prevzel težko dolžnost, bo v enakem pravcu posvetil vse svoje sile naši veliki domovini. Tudi mi ji bomo služili. To mora vsak verovati, čeprav je slika naših kulturnih stremljenj za zdaj še temna. In če bomo pomagali svojim stvariteljem v brezštevilnih nujnih vsakdanjih vprašanjih, bomo to storili ne zaradi pomoči v borbi za kruh, marveč zaradi zavesti, da delajo za brezsmrtnost nas vseh in vsega naroda. Ko minejo sedanje nemile preizkušnje, bodo njihova dejanja pričala, da jih je prosvetni minister vlade Bogoljuba Jev-tiča pošteno podpiral. Pa tudi če bi tega ne storili, kaj zato. Skušali bomo vršiti svojo pošteno dolžnost. Napeli bomo vse sile, in zmerom bo dosti svežih moči za nami. Tedaj bomo hvaležni vsem svojim šolam, ki nam te nove sile le pripravljajo. Zato se ne bojmo še tako velikih žrtev zanje. To delamo čeprav je naše delo težko in so časi hudi. Vse naše težave bo obvladal čut do prosvete. Prosveta nam zdaj kleše ljubljenega krai-lja za velikega očeta in vrednega naslednika. Naša dolžnost je, da kraljevsko dete ne čuti burnih dni, ki jih mi preživljamo. Dolžni smo storiti vse, da mladeniškega duha povedemo Jugoslavijo k novi sreči in novi slavi. Iz delovnega občestva kmetsko- nadaljevalnih Sol V soboto, dne 16. marca so se zbrali v Celju v telovadnici okoliške šole učitelji naših kmetsko-nadaljevalnih šol. Ker bo o tem zboru prinesla podrobno poročilo Prosveta, se danes omejimo na najvažnejše. Delovnega občestva se je udeležilo nad 70 učiteljev nadaljevalnih šol. Kraljevsko bansko upravo je zastopal načelnik ¡kmetijskega oddelka gosp. inž. Zidanšek, sreskega načelnika sreski šolski nadzornik gosp. Pestevšek, kot poročevalec je bil navzoč ravnatelj kmetijske šole iz Št. Jurja gosp. inž. Petkovšek, kot gosta pa sreska kmetijska referenta iz Laškega in Šmarja. Delovno občestvo je vodil predsednik tovariš Gosak, 'ki je pozdravil navzoče odlični-ke ter nato v globoko čutečih besedah orisal napore blagopokojnega Kralja Zedinitelja za prospeh kmetijstva kot najvažnejšega stanovskega činitelja naše domovine. Spomin velikega pokojnika so navzoči počastili z molkom in nato vzkliknili mlademu vladarju. Pozdrarvne brzojavke so bile odposlane gg. ministru dr. Marušiču, banu dr. Pucu in pomočniku bana dr. Pirkmajerju. Gosp. načelnik inž. Zidanšek je pozdravil delovno občestvo v imenu kraljevske banske uprave in nato podal izčrpno poročilo o tekočih stremljenjih države in banovine, da se pomore kmetu preko težav današnjih dni. Dotaknil se je v svojih izvaianjih vseh kultur in točno opredelil njihovo rentabilnost z z ozirom na domači in tuji trg. Poročilo o delovanju našega kmetsko -nadaljevalnega šolstva v tekočem letu je podal gosp. šolski svetnik prof. Krošl. Poudaril je posebej temeljne smernice šolstva, ki temelji na ljubezni do podedovane zemlje, na tradiciji domače hiše in povezanosti z zemljo, ki je bila mati mnogim rodovom v dobrih in slabih časih. Vseh šol je v banovini 145, novih 26, nepopolnih 22, učenec 2301, izrednih poslušalcev 7900. Učnih moči je bilo rednih 150, pomožnih 45, predavanj je bilo 4750. O kmetijskem knjigovodstvu je govoril g. inž. Petkovšek, ki je osobito naglašal, da se ta panoga kmetovega dela v obče in celo med naprednejšimi gospodarji tolmači popolnoma ikrivo, ker se smatra le kot več ali manj enostavno zapisovanje dohodkov in izdatkov. Pravo kmetijsko knjigovodstvo je zamišljeno kot važno vzgojno sredstvo, ki bo kmeta zelo povezalo z njegovo zemljo in ga naučilo, da je mnogokrat vzroke za neuspehe iskati v gospodarju samem. O pomenu kronike kmetske hiše je govoril predsednik tov. Gosak, ki je obravnaval vprašanje z načelnega stališča, podal pa tudi migljaje za praktično izvedbo. S to zadevo se bo itaik moralo baviti še naše časopisje. Sledila so poročila funkcionarjev in se brez debate odobrila. O našem šolstvu in o gospodarskih tei* socialnih .razmerah v posameznih pokrajinah so poročali tov. Winkler, Gosak, Titan, Soto-šek, Klugler, Mihelčič in Kravos. V imenu odbora je tov. Verk predlagal resolucije tičoče se četrtinske vožnje, učnih pripomočkov, premestitev, fakultativnega obiska, sneskih kmetijskih odborov in naših načel glede sodelovanja s faktorji kmetijsko pospeševalne službe. Soglasno izvoljeni odbor se je konstituiral: preds. Gosak, podpretds. Verk, tajnik Ostanek, blagajnik Inkret, urednik Grčar, člani: Klugler, Borko, Jurančič, Titan, Dolgan in Kravos. Po dobrih šestih urah razprave je predsednik zaključil dobro uspelo občestvo. Delovno občestvo učiteljic gospodinjsko-nadaljevalnih šol Dne 23. marca 1935. je imelo občestvo učiteljic gospodinjsko nadaljevalnih šol svoje redno vsakoletno zborovanje v Celju na meščanski šoli. Udeležilo se ga' je okrog 70 voditeljic in rednih učnih moči. Po otvoritvi pozdravi tov. predsednica Mešičekova g. načelnika kmetijskega oddelka ing. Zidanška, ki zastopa obenem tudi g. bana in g. podbana, nadalje referenta za kmetijsko nadaljevalno šolstvo g. Jožeta Krošla, voditeljico kmetijsko - gospodinjske šole v Št. Juriju tov. gospo Knezovo, zastopnico JUU tov. Vudlerjevo in sreskega kmetijskega referenta za Celje g. Verniga. Nadaljnje njene besede so posvečene blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Vse naše delo naj bo usmerjeno v izvrševanje njegove oporoke. Po enominutnem molku izreče v imenu vseh obljubo vdanosti in zvestobe našemu mlademu kralju Petru II. želeč, da bi tudi on hodil po potih svojih velikih prednikov. Odpošljejo se pozdravne brzojavke gospodu banu, gosp. podbanu in g. načelniku prosvetnega oddelka. K besedi se oglasi g. načelnik ing. Zidanšek. Občestvo pozdravlja v imenu g. bana in g. podbana, ki delo gospodinjsko nadaljevalnega šolstva budno zasledujeta. Kot dosedaj, tako bosta tudi v bodoče razvoju tega šolstva pomagalo moralno in materialno. Predvsem Pa poudarja g. načelnik dvoje: 1. Sodelovanje z vsemi gospodinjskimi učiteljicami. Gospodinjsko nadaljevalna šola naj pripravlja kmetska dekleta, da bodo obiskovale potujoče gospodinjske tečaje in redne celoletne gospodinjske šole. Le na sodelovanju in medsebojnem podpiranju učiteljic vseh treh vrst gospodinjskih izobraže-vališč, sloni uspeh gospodinjskega šolstva. 2. Poleg praktičnih navodil naj se daje dekletom tudi duhovne direktive. Odstranjujejo naj se razne napake ter plemeniti čuvstvovanje in mišljenje kmetske ženske mladine. Žena je ustvarjena da ljubi svoj dom. To ljubezen naj razširi na širši krog — ožjo domovino, državo. Gospod načelnik se spominja lanskega sestanka delovnega občestva. Misli iznešene na njem so ga spremljale vse leto. Tudi letos želi uspeha. Debatira naj se o praktičnih potrebah. Učiteljice naj dobe čim več dobrih pobud, da bo mogoč še nadaljnji razvoj gospodinjsko nadaljevalnega šolstva. Tov. predsednica poudarja, da smo bile vedno pripravljene na sodelovanje z ostali- Lepo boste oblečeni ako si nabavite tkanine za plašče, kostume ali obleke pri tvrd ki Čuvajte Jugoslavijo! A. ZLENDER LJUBLJANA - MESTNI TRG 22 Tvrdka ima ogromno izbiro različnega manufakturnega blaga, res dobrih kvalitet, okusnih vzorcev in barv in skrajno solidnih cen. Učiteljstvu popust! — Vzorci na zahtevo! mi učiteljicami potujočih tečajev in stalnih šol. Gospodinjsko nadaljevalnih šol ni smatrati kot konkurenco zgoraj omenjenim, ampak pripravo za nje. Odkar obstoja gospodinjsko nadaljevalno šolstvo se vzgajajo in navajajo dekleta k ljubezni do domovine. Uspeh tega dela se je pokazal ob kraljevi smrti, ko je ravno mladina s svojo globoko žalostjo dokazala kako ljubi kralja in domovino. G. načelnik Zidanšek je nato raztolma-čil najvažnejše akcije, ki jih uvaja kraljevska banska uprava v svrho pospeševanja kmetijstva. Obrazložil je predvsem one, ki zadevajo tudi ženo. oziroma bi se mogle pospeševati v gospodinjsko nadaljevalnih šolah. Po referatu se je razvila' živahna debata. Predvsem so iskale učiteljice informacij kako izboljšati razne panoge kmetijstva, kje dobiti potrebnih navodil itd. V debato je posegel tudi sreski kmetijski referent g. Vernig, ki želi tesnejšega sodelovanja z gospodinjsko nadaljevalnimi šolami. Ob vsaki priliki naj bi voditeljice iskale pri kmetijskih referentih strokovnih nasvetov. Gospod svetnik Krošl je govoril nato o »Razvoju gospodinjsko nadaljevalnih šol«. Gospodinjsko nadaljevalne šole polagajo temelj praktičnega znanja, poleg tega pa vzgajajo žensko kmetsko mladino za občestvo kmetske družine, naroda in države. Vseh gospodinjsko nadaljevalnih šol je 124. V letošnjem letu deluje 61 šol, od teh 21 novoustanovljenih. Največ gospodinjsko nadaljevalnih šol je v srezih: Celje, Ptuj, Črnomelj, Dravograd, Ljubljana okolica1, Maribor levi breg. V letošnjem šolskem letu je 861 gojenk. Rednih učnih moči 94, izrednih 25. Na 15 šolah poučuje samo po ena učna moč. Popolnoma kvalificiranih učnih moči je 116. Tov. Pleškova je v svojem referatu: Namen gospodinjsko nadaljevalnih šol in dosedanja praksa« opozorila na nekatere nedo-statke. Pri pravilni razdelitvi dela bo marsikateri voditeljici delo olajšano. Predočila nam je kako razvrstiti delo. kjer poučuje samo ena učna moč, kako, kjer poučujeta dve in sicer posebej za celodnevni in posebej za pol-dnevni pouk. Glavna pogoja za uspeh sta: pravilna razdelitev dela in dobra priprava. Tov. Klunova pa je v referatu: »Nadaljnja izobrazba učiteljic gospodinjsko nadaljevalnih šol«, zbrala na podlagi izkustev celo vrsto momentov, kjer je potrebna izpopolnitev v izobrazbi. Glavno zanimanje naj velja praktičnim kmetijskim panogam in to v tritedenskem od banovine prirejenem tečaju. Tajnica Grum - Skuljeva je podala pregled dela v tekočem letu. Sej ožjega odbora je bilo 9, širšega 2, skupno z odborom učiteljev kmetijsko nadaljevalnih šol tudi 2. Na predlog odbora je izdala kr. banska uprava poseben odlok, ki ureja kvalifikacijo voditeljic oziroma učiteljic. Usposobljenostna izpričevala bodo izdana, ko se banska uprava s posebno inšpekcijo g. referenta in ene članice odbora prepriča, da delajo voditeljice v zmislu učnega načrta in po enotnih smernicah. Izmed treh predvidenih brošur je prva že izšla, druga je pripravljena za tisk, tretja pride na vrsto v jeseni. Za izpopolnitev znanja iz kmetijskih panog se je izdelal načrt in pravilnik. Stalna zastopnica našega šolstva pri JUU, sekcija Ljubljana je tov. Marija Pleškova Del »Prosvete« namenjen gospodinjsko nadaljevalnemu šolstvu bo urejevala tov. Andreja Grum - Skuljeva. Tov. blagajničarka Plavšakova pove stanje blagajne. Za njeno vzorno vodstvo se ji izreče zahvala. Sprejetih je več predlogov, ki se objavijo v »Prosveti«. Sekcija Jugoslovanske ženske zveze Ljubljana je poslala dopis, v katerem vabi k pri- stopu. O izvedbi tega bo sklepal novoizvoljeni odbor. Novi odbor se je konstituiral tako: predsednica Anka Mešiček, podpredsednica Marija Pleško, tajnica Andreja Grum - Skuljeva, blagajničarka Marta Plavšak, odbornice Angela Pečnik. Neža Klun. Mira Jankovič, Pa-vec Marija, Hlebec, Neudl. Ožji odbor tvorijo: Pleškova, Grum -Skuljeva, Plavšakova. Kdo ruši višjo pedagoško šolo? V svojem članku: »Koliko smo na boljšem« sem se poleg gmotne strani absolventov »Višje pedagoške šole« (V. p. š.) dotaknil s povzdignjenim glasom tudi vprašanja V. p. š. Ta moj povzdignjeni glas, kategorično narekovan po razmerah, ki sem jih spoznal na V. p. š. je »več absolventov V. p. š.« razumelo kot ironijo, kot sarkazem, kot rušenje — kot udarec z najtežjim kladivom. Onih mojih par isker je vžgalo, ogenj je podpihal še tiskarski škrat, ki je iz »šale« napravil »šolo« (to tovariši ni šala«). Seve so se za tiskarsko napako oprijeli orni, ki mi odgovarjajo in «krenili stvar tako, da izgledal: Kunst ruši; mi »z vso silo svoje vesti in prepričanja« držimo. Da ne bom delal krivice niti znanstveni ustanovi niti učiteljski javnosti, ki mora vedeti, kakšne so učiteljske institucije, pa tudi ne grupi absolventov, naij v prav kratkih potezah razložim, zakaj sem povzdignili svoj glas. Ne delam to zaradi svoje obrambe, niti nimam namena rušiti, nego moram opozoriti na glavne nedostatke V. p. š. Pri tem naštevanju me bo vodila misel, da bi bilo v veliko korist prosveti, ako bi bilo malo več, četudi ostre kritike in malo manj Strahu in pretirane hvale. O vprašanju, da li nam je Višja pedagoška šola potrebna ali ne, ni treba izgubljati besed. Potrebna nam je. prepotrebna: pedai-goška. Pred vsem pedagoška. Podčrtavam to radi tega, ker hočem razdvojiti pojma »pedagoška« iin »akademska«. »Akademska« namreč v zmislu, ki se danes meče levo in desno kot »dober dan«. »Akademske« so nam na žalost danes skoraj vsa šole— mislim: v vseh šolah se »predava«. Častno izjemo v tem tvori osnovna šola, ki se ima zahvaliti za svoje metode dejstvu, da je učiteljstvo šlo skozi metodičen, pedagoški ogenj naših učiteljišč in se hvala bogu ni pokvarilo z »akademskim« sistematizmom in dociranjem, temveč obrača svojo pažnjo raizvoju vseh sposobnosti. Potrebna nam je toraj predvsem pedagoška šola. Ni dovolj, če se na pedagoški šoli predava pedagogika, nego mora, biti vse delo na šoli v skladu s pedagoškimi težnjami. Dve višji pedagoški šoli imamo. Eno v Beogradu, drugo v Zagrebu. Na šoli v Beogradu se vzgajajo »bodoči nadzorniki«, na oni v Zagrebu pa »nastavniki« meščanskih šol. Kaj piše v programu, je za mene vse eno, glavno je, kako se postopa. To, vidite, je že ena od velikih napak V. p. š. Ena vzgaja nadzornike, druga nastavnike. Obe pa delata približno enako. Kje je tu pedagoška osnova. Višja pedagoška šola pa mora biti posvečena obči pedagogiki in to v največji meri. Absolventom mora po diplomskem izpitu biti dana svoboda, da sami izbirajo, hočejo li na meščansko šolo a'li na osnovno (zakaj je baš ta zapostavljena) ali »za nadzornike«. Na obe šoli se sprejemajo odlični kandidati po konkurzu Ministrstva prosvete. Na ta način je preprečen vstop na šolo onim našim učiteljem, ki se ne morejo ponašati z odlikami, pa so v praksi odlični delavci. Ni pedagoško, sodobno pedagoško, prezreti to važno dejstvo. Ravno Višja pedagoška šola bi morala temu zlu stopiti na glavo s tem, da bi poiskala drug pravičnejši, sodobnim težnjam odgovarjajoč način izbiranja1, pa bi potem našla tudi drug način dela. O podrobnem delu vse šole ne morem govoriti ker je vse delo podeljeno na pet grup. Poznam pa podrobno delo v 5. skupini in smatram za svojo dolžnost, da delo v tej skupini starvim v paralelo z najosnovnejšimi pedagoškimi zahtevami. Peta grupa je po mnenju slušateljev najlažja. »Kaj je tu treba? Pisati, delati v delavnici — no edino matematika bi se smatrala kot težji predmet in še morda deskriptiva. Teoretsko pedagogiko se itak moramo učiti vsi -— praktična pedagogika pa sploh ni predmet.« Take izjave samih slušateljev jasno ka-rakterizirajo, da so slušatelji mnenja, da je predmet v svoji polni vrednosti takrat, kadar je treba sesti in se guliti. Toraj ostriti spomin in zopet ostriti spomin. Za praktično pedagogiko ni bilo skript. Bile so samo beležke in kritike — pa razgovori. Upoštevalo se je mnenje vsakogar, tudi onih, ki pri drugih sorodnih predmetih »še niso smeli« imeti svojega mnenja. In? Mar ne bi morala biti ravno pedagogika eden od glavnih, da ne rečem najglavnejši predmet na pedagoški šoli. Ne teoretična, nego praktična. Delo v seminarjih, v razredih, z materi ajorn, ki ga bomo vedno imeli pred seboj. • Takega dela se človek iz knjige ne more naučiti. In zakaj je bilo tako? Radi tega, ker je celokupno delo v šoli uperjeno le na čimveč znanja, verbalnega znanja. Onega, o čemer te lahko vprašam, pa ti vzdignem šest prstov, da veš, da je šest točk. Za praktično pedagogiko je v Zagrebu en saim profesor, strokovnjak za jezik, pisec čitank, človek, ki je bil učitelj, ki je v metodi vzrastel, ki ves diši po modernih metodah. Ali ta, en sam profesor, ne more voditi metodike vseh predmetov. »Vedite: brez lastovke ni pomladi — a: ena sama» lastavica še ne napravi pomladi. Praktična pedagogika na Višji pedagoški šoli zahteva toliko strokovnjakov, kolikor je predmetov in to takih strokovnjakov, kot je oni za jezik. Ako bi se pristopilo k tej reformi, bi odpadlo v seminarjih pisanje po diktatu. To ni samo,kritika. Pisali smo ves semester, pisali in pisali, po diktatu!! Kje je tu pedagogika?? Kje je tu gospodarstvo? Poglejte v proračun V. p. š. in izračunajte koliko stalne ena ura predavanja. Izračunajte, koliko je ur v semestru, po dve na teden. Ali najlepše šele pride. V tem diktatu smo predelali zgodovinski razvoj do tam, kjer bi prav za prav V. p. š. morala pričeti: do svetovne izložbe v Parizu. In še to — vse, kar sem napisal, sem po študiju kupil na Dunaju vezano za Din 50.—. Mnogo obširnejše in ilustrirano. Ako bi se mogli naučiti vse iz knjig, bi nam bila šola nepotrebna. Če nam diktirate, nam pišete knjigo in ukinjate sijajen naslov zavoda sami. Poznam mnoge slušatelje, ki nä nekatera dolgočasna predavanja sploh niso prihajali, pa so se vendar naučili iz knjig in skript in položili izpite. V ostalem, talko smo delali vsi. Saj smo morali predelati in polagati izpite tudi iz snovi, ki se v šoli sploh ni predavala. No in če smo zamogli naučiti se to, bi nas rajše lepo pustili na svojih mestih, nam določili snov in mi bi polagali izpite. Imeli bi časa, da stvar preštudiramo, vršili bi službo in bi država prištedila lepe milijone. Interesantno je to, da se je to dogajalo zopet baš pri čisto pedagoških predmetih. Prepo-trebnega dela v razredih smo videli malo. Vsi niso prišli niti na vrsto. O delu v razredih meščanske šole, ki so sestavni del V. p. š. je v seminarjih padlo mnogo težkih besed. Ves študij pedagogike bi moral biti navezan več nadelo v razredih in manj na knjige oziroma skripte. Če je že trenutno tako, da so absolventi šole v Zagrebu namenjeni mesčainskim šolam, jim je treba podati metode dela v meščanski šoli. Risanju in ročnemu delu je treba na šoli posvetiti pažnjo, kot jo ono zasluži in kot jo uživa v ostalih evropskih državah. Baš na osnovi novih metod risanja je v celokupni pedagogiki nastala revolucija o kateri smo na V. p. š. malo, premalo čuli. Risanje samo sem si predstavljal povsem drugače. Tu sem bil najbolj razočaran, saj mi je bilo glavni predmet. Pričeli smo namreč — z meandrom. V osnovni šoli sem ga risal, risal sem ga v gimnaziji, risal na učiteljišču in prerisoval na Višji pedagoški šoli. Takrat ¡sem se zaklel, da ga nikdar več ne bom. Od meamdra smo prešli na prerisavanje mavrskih motivov, prepletov. Kunzfeld, reformator risanja v Avstriji piše v svoji knjigi: »50 Jahre Zeichenunterricht und Kunsterziehung« tole: »Es wurde (Das Figurale Zeichnen — okoili leta 1850.) neben Kopfzeichnungen von den Schülern entschieden bevorzugt, während die Zeichenlehrer Wert darauf legten, das auch «Ornamente« nachgezeichnet würden--welche zunächst nur wertlose Arabesken vorstellten.« Od tega preTisovanja smo prešli na risanje po naravi: na: »gledanje — in risanje«. Tudi te metode so v sodobni pedagogiki že zdavnaj zavržene in opušečne istotako, kot so zapuščene metode bratov Dupuis, po katerih smo pričeli risati v Beogradu. Mar pedagoška šola za nove edino pravilne, v vsem svetu priznane metode ne ve?! Naš narodni orna-merot nam ni prišel niti v bližino. V bližini V. p. š. stoji etnografski muzej z zbirkami, ki se jim divi ves svet. Nam ni bilo dano, pod strokovnim vodstvom znanstvenikov višje ped. šole dobimo vpogled v te narodne zaklade. Nam ni bilo dano, da pod strokovnim vodstvom V. p. š. razgledamo zbirke slik in zagrebško arhitekturo — a niso pozabili »pedagogi«, da nam nadrobijo imen in del izvlečenih iz knjig in da nam zapreti j o, da moramo i imena i dela znati na pamet. Ako hoče takemu postopku dati kdo ime pedagoški, naj se podpiše, da bomo vedeli kdo je to. A kje je pisanje. Ne lepo pisanje. Sodobno pisanje. Ni ga. Risanje in ročno delo, ta nerazdvojna predmeta, ta jezik, nimalta na V. p. š. nikakršne organske zveze. Vse drugače se nam je predavala deskriptiva. Metodično dovršen postopek odličnega profesorja nam je vcepil silno ljubezen do predmeta. Menda gal baš radi tega nekateri niso smatrali za predmet. Velika je škoda, da isti profesor ne predava matematike. Matematiko smo naimreč požirali. Zdelo se mi je, da so nam hoteli nastaviti lijake in v nje vlivati vso matematično znanost s tako vehemenco. da so se kanali zamašili. »Non mu-lta sed multum« nam je polagal očetovsko na srce pokojni Pire. Ako krenem s te poti zopet v bližino naslova, moram iz navedenega zaključiti: Vsai-ko delo mora dovoliti in prenesti kritiko. Če je kritika ostra, je to samo znak, da so prilike, o katerih se govori, take, da se dado popraviti samo z ostro kritiko. Ironija je le tam, kjer se vsiljuje sama, sarkazme pa ustvarjajo ljudje. Pedagoška šola je potrebna. Nihče nima pravice, da udari po njej. Ne rušijo šole oni, ki so z odprtimi očmi šli skozi njene učilnice, nego oni, ki so naučeni vedno le prikimavati, pritrjevati in hvaliti. Hram naj ostane, svet nam je. Svečeništvo v njem pa naj »gre v sebe« in na|j se reformira vsaj v toliko, da bo samo verovalo v vero, ki jo mora oznanje-vati in da 'bo po tej veri tudi živelo! Kunst Vilim. Splošne vesti — Zahvala ministrskega predsednika g. Bogoljuba JeVtiča za učiteljske pozdrave z zborovanja 9. sreskih društev JUU na Taboru v Ljubljani: Jugoslovenskom učiteljskom udruženju, sreskom društvu u Litiji. Po nalogu GoSpodina Pretsednika Mini-starskog saveta, čast mi je izjaviti Vam nje-govu zahvalnost na pozdravima koje ste mu uputili sa Masarikove proslave u Ljubljani. Lični sekretar Pretsednika Ministarskog saveta savetnik S. Kojič. — Upraviteljstva se ponovno naprošajo, da izposlujejo pri krajevnih šolskih odborih plačilo zaostale naročnine »Popotnika«. Kajti, če bo dolžna naročnina še dalje znašala preko Din 80.000.— in ne bo v najkrajšem času poravnana, bo nastala nevarnost, da bo moral »Popotnik« prenehati. — Uprava JUU. — Novi člani Glavnega prosvetnega sveta v Beogradu. Ker je iztekla triletna doba članom Glavnega prosvetnega sveta ministrstva prosvete, so bili s kraljevim ukazom imenovani novi člani v stalni odbor in širji odbor glavnega prosvetnega sveta. Iz dravske banovine so imenovani v stalni odbor g. Josip Mazi. direktor I. drž. realne gimnazije v Ljubljani, in g. Ivan Dimnik, predsednik Ju-goslovenskega učiteljskega udruženja v Beogradu, v širji odbor pa poleg teh prof. Fran Grafenauer, predsednik sekcije profesorskega udruženja v Ljubljani, in univerzitetni prof. dr. Jovo Hadži iz Ljubljane. Za predsednika Glavnega prosvetnega sveta je imenovan g. dr. Vladimir Čorovič. rektor univerze v Beogradu, za podpredsednika g. Jelenko Mihailo-vič, rektor Višje pedagoške šole in direktor Seizmološkega zavoda v Beogradu. Prvo zasedanje Glavnega prosvetnega sveta, ki je trajalo ves prošli teden in še zaseda, je otvo-ril g. minister prosvete Stevan čirič, ki je podal članom daljši ekspoze o prosvetni politiki. Sistem javnega izobraževanja na Češkoslovaškem (Iz češčine prevedel V. K.) (Nadaljevanje.) Statističen razvoj prosvetne organizacije in prosvetnega delovanja je naslednji: . > « o t> ó . i > CS « > Leto Število okrs prosv.odboi Število kraj prosv. odboi S o. £ 0 a 1 I «0 > Število poslušalcev Število žabi no-poučnih ustanov Celotno štei izvršenih akcij 1923 500 4390 26202 1594243 25745 51947 1924 542 7322 33973 2874585 49588 83561 1925 528 8807 42282 3589722 51250 93532 1926 569 8442 47873 3617143 59998 107871 1927 555 10893 51425 3837539 74740 126165 Razvoj čeških javnih občinskih knjižnic: Prejemkov Kč Občinskih Knjiž- Zvez- Čita- Izposojil prispev- S nic kov teljev kov Kč 1920 2885 1362303 241801 2511978 2720641 2051038 1921 4909 1879234 319053 4538301 6009496 4523348 1922 neugotovljeno približno 5600000 1923 7021 2609373 440321 7102443 8579222 6839352 1924 7694 2876555 468511 8190446 9246671 7565297 1925 8005 3179745 485088 9348395 9913501 8266507 1926 8254 3483790 510930 9383112 10807400 9070156 1927 8527 3682410 500568 10036357 11104695 9411726 Skupaj . . . 53327424 v * * ® o Narodnost a >N o o a u Izposojil a <0 C M v v «« š Ö S? >o ™ txl EL. Ä češkoslov. 11274 3943988 619217 10780617 11927836 nemških 3126 1358389 212449 3347387 4029656 madžarskih 631 92508 39392 246932 212659 podkarpatsko- ruskih 265 35406 5272 23794 28951 poljskih 59 14593 3990 41863 76206 Skupaj 15355 5444884 880326 14440593 16275308 Ljudska vzgoja in javno mnenje. Sodelovanje in obisk pri javnih prosvetnih ustanovah je prostovoljen, vendar se vedno vzpodbuja in oživlja sodelovanje z najrazličnejšimi novotarijami, tako, da je javnost čim bolj zanteresirana za to delovanje. Javno mnenje ustvarjajo predvsem časopisi. Zaradi tega izdaja centralni odbor strokovne ljudsko-izobraževalne časopise, v političnih listih so pa pogostoma obelodanjeni Ijudsko-izobraževalni članki. Odbori prosvetnih društev delujejo za duhovne interese ljudstva, za njegove življenjske potrebe ter se borijo proti nezdravim pojavom. Vodilne osebnosti prosvetnih udruženj skušajo priti v stike s preprostim ljudstvom ter izmenjavajo vzajemno misli. Posvetujejo se kaj in kako naj bi se izvedle poedine akcije, da bi imele v najširših plasteh naroda uspeh. Propaganda za javno prosvetno udejstvo-vanje se prične že v šoli pni mladini in se stopnjuje, čim bolj dozoreva učenčeva psiha. Pomen javnih občinskih knjižnic poudarja učiteljstvo ter skuša potom šolarske knjižnice in pouka pridobiti učence za čitanje v po-šolski dobi. Mladina odnese iz šole mnogo veselja do oitanja in s tem do nadaljnje samo-izobrazbe. Z letaki in lepaki, z razgovori in agitacijo v časopisih ise vzbuja zanimanje za dobre ustanove. Ministrstvo prosvete. okrajni prosvetni odbori in krajevni prosvetni odbori izdajajo sezname in programe prosvetnih ustanov in prireditev, ki se vrše v državi, v okraju in na vasi. Ti se dajejo v razprodajo v knjigotrž-nice, trafike in v druge številno obiskane lokale, razobešajo se naznanila v izložbah, itd. V večjih mestih se uporablja tudi svetlobna reklama za objavo prosvetnih prireditev. Prirejajo se razna razstave. Zanimanje za čtivo se širi s časopisnimi referati o knjigah, s predavanji o pisateljih, katerih knjige se nahajajo v knjižnici, s propagandnimi lepaki, z razobešanjem slik in podob pisateljev, z razstavljanjem knjig in rokopisov, z razširjanjem tiskanih seznamov knjig in knjižničnih prirastkov ter opozorit-viio na najboljša dela. objavljanjem seznamov najpridnejših čitateljev, knjižnimi ocenami in nagradami za čitatelje, s knjižnimi darili itd. Zanimanje za predavanja se vzbuja v ča- soDisih, s oravilnim izborom predavanj in njihovih naslovov, z dobro odbiro simpatičnih govornikov, s pravilnim izborom lokalov, kjer se predavanja vršijo, z določitvijo najugodnejšega časa za nredavanja in s pravilno in okusno okrasitvijo predavalnic. Za radio predavanja je mogoče doseči zanimanje prebivalstva s tem, da se vršijo ljudsko izobraževalna predavanja za najširše plasti naroda. Prebivalstvu se nudi priložnost za poslušanje, ker so nameščeni radio-sprejemni aparati v trgovinah, na razstaviščih, v predavalnicah itd. Zanimanje se d vi« a z razstavami sprejemnih postaj, s propagandnimi članki, z izpremembami pri predavanjih, z brošurami, z napeljavo radijskih aparatov v šole, v društvene lokale itd. Za umetniško vzgojo se vzbuja zanimanje že v šoli s sistematično vzgojo estetskega čuta z razstavami, z organiziranimi izleti na razstave ali v stalna gledališča, na velike koncerte, dalje s predavanji s skioptičniimi slikami. s kratkimi predavanji ter ilustriranimi knjigami. Za gledališke predstave se vzbuja zanimanje s fotografijami avtorjev, s slikami igralcev, s časopisnimi članki, z uvodnimi govori itd. Reklama se za prosvetna podjetja neprestano izpopolnjuje, izboljšuje in bitro napreduje. Radio v službi ljudske vzgoje. Skrb ministrstva prosvete in ostalih kulturnih činiteljev za ljudsko vzgojo pronica vedno bolj in bolj med najširše plasti naroda in uporablja pri svojem delu najrazličnejša sredstva. Tako je prišel v poštev tudi radio, ki je eden največjih in najboljših posredovalcev pri ljudski vzgoji. V Č. S. R. se uporablja tudi radio v veliki meri za ljudsko -izobraževalne akcije, kar je ponoven dokaz, da je kulturno življenje na visoki stopnji. Koncem leta 1927. je znašalo število radio -sprejemnih postaj v Č. S. R. nad 200.000, danes se je število potrojilo. Tehnična ureditev oddajnih postaj se neprestano izpopolnjuje in izboljšuje in smelo smemo pričakovati, da bo število radio - abonentov še naraslo, posebno, ako se bodo gospodarske razmere izboljšale. Tudi programi vseh češkoslovaških radio-oddajnih postaj se neprestano izboljšujejo in hočejo doseči prvo mesto med vsemi evropskimi postajami. Zaradi tega obstojajo pri oddajnih postajah posebni odbori, ki določajo strokovne programe. Le-ti skušajo nuditi svojim poslušalcem ne samo strokovnega pouka, marveč delujejo tudi vzgojno. Kulturne in vzgojna kor.poracije uveljavljajo svoja predavanja potom posredovanja Masaryko-vega ljudsko - izobraževalnega zavoda. Ljudsko - izobraževalna predavanja oddajajo vse češkoslovaške radio - oddajne postaje i,n sicer v Pragi, Brnu. Bratislavi in v Košicah. Za češkoslovaške radio - oddajne postaje so angažirane naslednje inštituciie: Narodno gledališče v Pragi in Brnu. slovaško narodno gledališče v Bratislavi in Češka filharmonija, ki ima pogodbo, na podlaigi katere mora izvajati za radio 30 koncertov letno. Poleg tega sodeluje pri praški postaji tudi Češki kvartet. Razen navedenih umetniških ustanov ima vsaka postaja lastni komorni ali simfonični orkester. Za otroke je urejen otroški kotiček, šolski radio pa služi pouku in zabavi češkoslovaške mladine. Smoter češkoslovaške radiofonije je. da bi mogel poslušati vsak češkoslovaški državljan radio oddaje. t Prezelj Albina, učiteljica v Gaberju pri Dolnji1 Lendavi fc' umrla v Spodnji Hudirtji pri Celju 22. t. m. po kratki in težki bolezni. Maturirala je 1. 1925 na učiteljišču v Tolminu in nato službovala na Goriškem v Sp. Lokav-cu, Drežnici, Čadru, Idriji, Cerknem, Kalu pri Bovcu, Zapotoku in Murovcih, od I. 1933 pa v Gaberju pri Dol. Lendavi. Bila je odlična učiteljica in vzgojiteljica, ki so jo zelo jubili njeni učenci in spoštovali njihovi starši. Z uspehom je delala tudi izven šole. Vestno delo in prevelika požrtvovalnost sta bili pretežki za njeno šibko telesno konstitucijo, zato je prehitro izgorela v ljubezni do svojega poklica. Z njeno izgubo je nastala vrzel na obmejni šoli. Težko jo bomo pogrešali. Mir njeni blagi duši! Staršem in sorodnikom naše globoko sožalje! — Društvo upokojenega učiteljstva ima svoj redni letni občni zbor v četrtek, dne 4. aprila popoldne ob 4. uri v prostorih gostilne pri »Novem svetu«, z običajnim dnevnim redom. Za slučaj nezadostnega števila prisotnega članstva bo občni zbor pol ure kasneje istotam pri vsakem številu udeležencev. — Ob tej priliki se vabijo vsi tovariši(ce), ki stopijo v pokoj, da pristopijo k društvu, ki ima sličen namen kot Učiteljska samopomoč, izplačati po smrti člama dedičem tolikokrat po 6 Din kolikor šteje društvo članov. Prvo leto po upokojitvi znaša pristopnina zai posameznika 21 Din za zakonski par pa še nekaj manj. Lansko leto 1934. je bilo 6 smrtnih primerov, a pristopilo je 19 novih in se vrti število članstvo okrog 360. Pristopajte takoj po upokojitvi in ne odlašajte! —i Napredovali so učitelji(-ce) v VIL skupino: Accetto Valentin iz Stične (Lit.). V VIII. skupino: Lovrec Ada iz Cirkov-cev, Župančič Josip iz Dražgoš, Ocvirk Angela iz Kalobja, Perčič Angela iz Voklega (Kr. 20/2). Košmerl Franja iz Zagorja (Lit. 20/2), Štrus Franc iz Doline, Škufca Jožefa iz Št. Jurja pri Grosupljem, Novak Anica iz Blok. Košmerl Vinko iz Zagorja, Rataj Oskar od Sv. Križa pri Jtogaški Slatini. Na&a gospodarska organisacifa — Članom Učit. Samopomoči. V teh dneh boste prejeli položnice za nakafzilo dveh smrtnih slučajev 343. in 344., to je: Dubrovič Božo, Kastav in čuček Lina, Mirna peč. Samski člani nakaže jo s poštnino Din 11 —r zakonski patri pa Din 21.—. Uprava vljudno prosi, da nakažete predpisane zneske po prejemu položnice. — Podporni sklad je izčrpan. Na prvi seji načelstva se bodo rešile prošnje iz meseca januarja1 1935. Prošnje rešuje na-čelstvo po wsti. kakor so bile vložene. Zadružna uprava Vam ne more dati obveznih izjav ne o rešitvi in ne o znesku, ker reši vsako prošnjo načelstvo na seji. Zato naj prošnjiki ne zahtevajo takih pojasnil od zadružne uprave. Učiteljska tiskarna —t Novak: Risanje. V zadnji št »Učiteljskega 'tovariša« smo objavili nepravilno ceno za Novak: Risanje 250 Din. Pravilna cena knjigi je 200 Din. !>li Mladinska matica >1 4 —mm V zalogi so še naslednje'knjige. ki jih dajemo še vedno s 25 do 50% popustom: Skulj: Sadjarčki. Kresnice I.. II.. IV., VI. in VII. letnik, Pipan: Kako smo delali radio; Bevk: Lukec in njegov škorec, Skulj: Vrtnaričice, Ribičič: Miškolin, Kmetova: Lovci na mikrobe, Maigajna: Brkonja Čeljustnik, Bevk: Tovariša, Kardelj: Potovanje skozi čas, Ribičič: Mihec in Jakec, Ribičič: Miklavževa noč, Lovrenčič: Tiho življenje. Dr. Čermelj: Nikola Tesla. Poleg tegal so v zalogi še vezani celotni letniki Našega roda, in sicer I., IV. in V. letnik. Posamezne številke nekompletnih letnikov »Našega roda« oddajamo pri naročilu nad 20 izvodov po 20 par. Opozarjamo na to posebno revnejše šole, kjer učenci nimjo knjig. Pri naročilih naj učiteljstvo navede,-koliko istih številk potrebuje. —mm Konkurente za književne nagrade M. M. prosimo, da nam javijo čimprej svoje naslove. —mm Mnogi naši naročniki še niso plačali 6. številke »Našega rodavL Opozarjamo cenj. poverjenike, da imajo pravico do knjig le oni -naročniki »Našega roda«, ki plačaijo vse številke N. R. in dodajo še Din 2.50 za knjige. Učiteljski pevski sbor JUU —pev. Pravkar minuli pevski tečaj kaže po statistični tabeli vzoren r°d. Upamo, da bo tako tudi v bodoče. Prihodnji pevski tečaj bo po velikonočnih praznikih, datum sporočimo v prihodnji številki našega glasila. Priprave so v teku. Ravnokar smo prejeli z me-rodajnega mesta obvestilo, da lahko odpotujemo na turnejo v Bolgarijo. Tovariše(-ice), kateri imajo note doma, a se ne mislijo turneje udeležiti, prosimo, da nam jih vrnejo takoj. Šolski radio —r XXV. teden. V torek 2. aprila bo izvajal »Sokol I. na Taboru« lutkovno igro v treh dejanjih kralj Brkolin; spisal Josip Kor-ban. 1. Jurčkova mlada leta doma v Mišjem dolu. 2. Jurček se seznani v gozdu z Brkoli-nom. kraljem podzemskih palčkov in kraljico Zlatico. Ta dva mu tožita, da so jima zboleli nalčki na hudi bolezni — lenobi. 3. Jurček ozdravi palčke s telovadbo, ki krepi telo m poživlja duha. V petek 5. aprila bo predaval gosp. prof. Emil Adamič o naši slovenski glasbi. —r V kmetijskem radiu bo ob 7.30 v nedeljo 31. marca predaval g. inž. Karel Tavčar: O pogozdovanju v letošnji spomladi in dečji dan. Stanovska organizacija JUU iihr i: ? Ff. • Iz društev: 1 vabila = JUU SRESKO DRUŠTVO CELJE bo zborovalo skupno s sreskim društvom Šmarje v soboto 6. aprila ob uri v telovadnici mestne narodne šole v Celju. Obravnavala se bo vrsta aktualnih stanovskih in šolskih zai-dev. Prirejen bo učiteljski gospodarski dan s nredavanjem tov. Antona Hrena iz Maribora. Knjižnica bo poslovala že ob 8. uri. Ta dan bo še odprta slikarska razstava umetniškega kluba »Brazda« iz Maribora v Celjskem domu. K polnoštevilnemu posetu zborovanja vabi Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V KAMNIKU bo zborovalo dne 8. aprila 1935. v Kamniku s pričetkom ob 10. uri po sledečem redu: 1. Učiteljski gospodarski dan ref. tov. Koc-jančič. 2. Poročila. 3. Predlogi. 4. Slučajnosti. — Pridite vsi! Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO DOL. LENDAVA bo zborovalo v Turnišču 6. aprila 1935. ob 10. uri predpoldne. Tov. Prešernova Polj opri vredna karta kraljevine Jugoslavije je pravkar izšla v merilu 1 : 500.000, velikost 160/180 cm. Na tem zemljevidu je označena naša država v njeni administrativni razdelitvi na banovine. Kmetijski značaj posameznih krajev naše države je označen simbolično, to je s pomočjo sličic poljskih, industrijskih, rudarskih in domačih obrti, karakterističnih za dotične kraje. Ta način označevanja glavnih panog kmetijske aktivnosti daje zemljevidu širok pregled, ker ga lahko čitajo -tudi nepismeni. Na fljem so zabeležene najvažnejše proge železniške, vodne in avijonske, vse reke, vsa važnejša mesta in trgi, zgodovinske in kulturne znamenitosti, samostani, prosvetne, posebno pa pridobitvene ustanove (industrija). V tehničnem pogledu predstavlja ta zemljevid rezultate, ki pri nas do sedaj še niso bili doseženi. Izdelana je v desetih barvah ter Vam nudi najpopolnejši pregled. Nalepljena na platno s palicami velja 350 Din UČITELJSKA TISKARNA • LJUBLJANA registrovana zad r u g omejeno zavezo Frančiškanska ulica 6 podružnica: Maribor, palača Banovinske hranilnice bo referirala o »Domu učiteljic«, tov Hvala bo pa imel predavanje: Gospodarski dan učiteljstva. Tov. odborniki se naprošajo, da se udeleže odborove eeje, ki bo ob 9. uri. Predsednik. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU bo zborovalo v soboto, dne 6. aprila t. 1. točno ob 11. uri v narodni šoli v Kočevju po sledečem sporedu: 1. Došli dopisi. 2. Predavanje o gospodarskem dnevu. 3. Seje odsekov. 4. Poročila odsekov. 5. Druge zadeve in slučajnosti. Odbor, a Hi-.' •*! . ' 11.0 = JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH bo zborovalo dne 6. aprila ob pol devetih skupino s sreskim dnuštvom Celje v telovadnici mestne deške; narodne šole v Celju, Poleg običajnih točk je na sporedu predavanje o učiteljskih gospodarskih usta- novah. Po končanem skupnem zborovanju zborujemo sami, da rešimo nekatere tekoče zadeve. Udeležba naj bo poinoštevilna! — JUU — SRESKO DRUŠTVO V BREŽICAH bo zborovalo v soboto, dne 9. aprila ob devetih v Sevnici. — 1. Tov. Vrane iz Studencev bo predaval o temi: »Učni načrt z ozirom nai čl. 44. zak. o nar. šolah s primeri iz prakse.« — 2. Osnovali bomo odseke na podlagi došlih prijav in razmotrivali o aktualnih stanovsko-političnih vprašanjih. — Polno-številne udeležbe pričakuje odbor. ll~C i J/ i »r .v» K' . O* Ik)! = JUU SRESKO DRUŠTVO V SLOVENSKI BISTRICI ima svoje redno zborovanje v soboto-dne 6. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne na osnovni šoli na Pragerskem. Poinoštevilna udeležba stanovska dolžnost! Odbor. Inozemsko šolstvo in učiteljstvo i- u i? .; * ^ a v u' co f s.u - Bolgarsko šolstvo (Priobčuje Viljem Kus.) (Dalje.) Osnovne šole. Predlog je pomaknil tudi šolsko obveznost osnbvnih šol še za eno leto nazaj. Zato obiskujejo otroci to šolo od 6. do 13. leta Vsaka osnovna šola ima na razpolago za razne namene dva šolska tedna, ki sta namenjena za olepševalno delo občine, učenci tedaj pod vodstvom učiteljev belijo stanovanja (posebno še šolske prostore) urejujejo ceste, sadijo drevje in delajo še razna temu podobna dela. Dovoljeni so tudi pogovori in zabave. Pod temi besedami razumemo praznovanja raznih obletnic, ko učenci nastopajo kot govorniki itd. Šolski obisk se s tem razširja na sedem let za vse učence. Ta namera je peljala predlagatelje zakona k misli, da ukinejo progim-nazije in zgradijo sedemletno narodno šolo po ameriškem vzoru »puhlic school« in deloma po vzoru poljske šolske reforme. Omenjena Sedemletna enotna šola se deli na dve stopnji: na nižjo štiriletno in višjo triletno stopnjo. Učni predmeti so konsolidirani, tako, da je njihovo število omejeno na šest predmetov: 1. bolgarski jezik, 2. tuj jezik (fakultativno), 3. družabni nauki (obštetstvznanie), 4. prirodoznanstvo (teoretično in praktično), 5. matematika in 6. telesna, tehniška in estetska vzgoja. V prvih štirih rezredih je določen kompleksni pouk, tako, da se ne vrši* pouk po predmetih marveč po življenjskih enotah ali središčih. Učne osnove, ki jih je izdalo prosvetno ministrstvo, naj se prilagodijo krajevnim prilikam na podlagi učiteljskih in nad-zomiških svetov. Važen je § 27., ki pravi »V osnovni šoli se učenci po možnosti razdelijo v skupine in paralelke po delovnih zmožnostih in na podlagi njihovega razvoja. Da se pa da učencem možnost, da pokažejo in vzgajajo lastne nagibe, se vpeljujejo fakultativni tečaji. V § 36 se pa ponovno poudarja, da naj bi bil zadnji razred kvalitativno diferenciran, da se na ta način da otrokom možnost »orientirati se v lastnih nagibih in potrebah, kakor tudi v izobraževalnih in profesionalnih možnostih.« Načelno se mora ustanoviti šola v1 vsaki občini, ki ima več kakor 20 šoloobveznih otrok, vendar se v šolski konsolidaciji ne priganja. da bi bilo mogoče ustanavljati višje organizirane šole. V višje organizirane šole smejo hoditi tudi učenci iz drugih šolskih okolišev; tako zadevo smejo urejevati okrajni šolski nadzorniki. V tako konsolidiranih šolah se ustanavljajo šolske kuhinje za oddaljene otroke. Tudi število učencev se omejuje na 40 za razred. Za obstoj razreda se določa najmanj 20 otrok. Narodne šole imajo bolgarščino' kot učni jezik. Dovoljeno je pa tudi ustanavljati drugonarodne šole, ki jih podpira država. Za učence, ki so končali svojo šolsko obveznost, a niso absolvirali sedem oddelkov, se ustanavljajo nadaljevalni tečaji s posebnimi osnovami, ki trajajo od 1 do 3 let. V te tečaje hodijo otroci po 8 ur na teden. Za učence, ki ne morejo slediti zahtevam osnovne šole, se določi v nižjih oddelkih posebna minimalna osnova. Končno še pripominjam, da je učna obveznost učiteljstva po novem predlogu 22 do 26 ur na teden. Nadaljevalno šolstvo. Po predlogu se ustanavljajo posebni obvezni nadaljevalni tečaji za mladino od 14 do 17 leta. Ti tečaji so seveda brezplačni. Gimnazije im srednje šole. i Gimnazije so šestletne. Učna tvarina se deli na dve stopnji; nižja stopnja je dvoletna, višja pa štiriletna. iPrva stopnja, dvoletni tečaj, ima namen omogočiti učencu orientacijo in mu pokazati kakšna je njegova nadarjenost in kakšne so njegove potrebe za njegov bodoči poklic. Višja gimnazija pa ima tri tipe prografnov: 1. latinščina in grščina, 2. latinščina z modernim jezikom in 3. brez starih jezikov. V nobenem razredu ne sme presegati število tedenskih ur števila 30. Število učencev na razred je isto, kakor na narodni šoli (40) Prav tako so tudi počitnice enake z osnovnim šolstvom ter trajajo od 12. julija do 15. septembra. Za učence, ki se ne nameravajo še nadalje splošno izobraževati, se po absolviranju nižjega, dvoletnega tečaja otvarja enoletni zaključni razred. Za te učence se ustanavljajo dvoletne ali troletne »srednje šole«, ki imajo ali gospodarsko (kmetijsko), ali trgovsko, ali tehniško, ali kako drugo osnovo. Te šole so kakor gimnazije — državne. Gimnazije so moške, ženske ali mešane. Predlog zakona natančno določa v katerih krajih bodo moške, v katerih ženske, v katerih obojne in v katerih kriajih se ustanovijo mešane gimnazije. Na vsako gimnazijo mora biti nameščen učitelj - pedagog in učitelj - zdravnik. Njihovo delo je v zakonu natančno označeno. Pri vsaki šoli te stopnje se mora ustanoviti društvo staršev in učiteljev. Gimnazijski predmeti so v zakonu točno označeni. V zgodovinskem pouku se ne omenja več zgodovina krščanstva. Živ jezik si gojenci sami izvolijo. (Dalje prih.) Novosti na knjižnem trgu •r t i r / <. - t r s <• • —k Lepo priznanje piscu slovenske knjige- — O »Geografiji sodobne Evrope*, ki jo je letos izdala Slov. Šol. Matica in ki jo je spisal prof. dr. V. Bohinec, poroča »Prager Presse« dne 24. februarja takole: Od temeljito izšolanega avtorja, ki se je že ponovno izkazal, se da pričakovati solidno delo, katero ustreza vsem opravičenim zahtevkom do take razumljivo pisane publikacije. Pričujoči zvezek dela odličen vtis. Uvodoma se v knjigi razpravlja o celotni Evropi. Nato sledi Južna Evropa in sicer Balkanski polotok, najprej kraljevina Jugoslavija, ki se kajpa še posebe obširno obdelava — in zaključil se bo ta del šele z drugim zvezkom. Podrobneje se bo govorilo tudi o drugih slovanskih deželah in sosedah Jugoslavije. In nasprotno bodo jugoslovanska poglavja po slovanskih deželah vzbujala posebno zanimanje. Za dodelanost knjige se nam ni treba nič bati, kajti v Sloveniji se dela zanesljivo.. —k Misel in delo, kulturna in socialna revija. Izšla je 6.' številka I. letnika* z naslednjo vsebino: Najvišji zakon, G. Brodnik: »Nova« Avstrija in koroški Slovenci, dr. VI. Ravni-har: Razvoj reprezentativnega sistema, dr. S. Dolar: Masaryk svetel vzor človeka in vzgojitelja. dr. M. G. V.: Korporacijska država (II. del). Tem člankom sledi še Obzornik z bogato vsebino, v katerem je tudi notica pod naslovom »Intelektualci v prihodnji skupščini«, v katerem citira stališče »Učiteljskega tovariša«. Naročnina stane za vse leto Din 60. Naročila se pošilja na upravo lista, Gospo-svetska cesta 4/1. P.miKLflUC PRI ŠKOFU"- LJUBLJANA llfIGPRJEVft UUCP-PRED ŠKOFIJO 3 podje! FR. P. ZAJEC I ■ p r a I a a optik IjuHJana Stmrl trg t priporoča: naočnike, ščipalni-ke, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrni-ne. Ceniki brezplačno.