225
Naši dopisi.
z Dunaja 11. julija. — Pasji dnevi pričenjajo se tudi tukaj in čutijo se pri nas tem huji, kolikor več — pasjih — ljudi se nahaja pri nas. — Vročina je huda in tako se podnevi skriva vse, kar se more po različnih sencah in še le na noč pričenja se bolj živahno življenje izrekoma v ^^Praterji" in po različnih vrtih.
Sicer pa še sledi, da je uže mesto zapustil, kdor je mogel, dijaki se odpravljajo, uradniki in trgovci iščejo si tudi na deželi kaj hlada, bogatini pa so se uže zdavnej preselili na svojo grajščine in vile. Odkar so končane volitve za državni zbor, prestalo je tudi viharno, politično življenje, brez kakoršaega se tukaj nobene volitve misliti ne morejo.
Le tu in tam čuje se še o praski kot posledici volitev. Brati je oilo, kako je baron Czedik za ušesa zgrabil državne železniške uradnike, ki so se izrekoma na Gornjeavstrijskem odlikovali po strastni agitaciji zoper ministra Falkenhajna in Pinota; Czedik prepovedal je železniškim uradnikom najstrogeje utikati se v politične borbe, zažugal je, da bo najstrogeje postopal, ako še kedaj kaj tacega čuje in da resnico pokaže, premestil je takoj nekaj najhujših agitatorjev v take kraje, kjer jim bo veselje prešlo za strastno strankarstvo.
Tudi minister Pražak stresil je državno-pravdni-škega namestnika Sturcza, brata bivšega poslanca ter ga zarad širokoustenja v političnem društvu „Eintrachf* prestavil z Dunaja v malo mestice Steyer.
Ko je Vaš ljubljenec minister Conrad videl toliko poguma pri druzih ministrih in se je očitalo, kako so se pa različni učitelji, viših in nižih vrst ne samo pri zadnjih volitvah, temveč ves čas Taaffejevega vladanja očitno in brezozirno stavili na čelo protivladine agitacije, mislil si je, da bi se s tem znal prikupiti krogom, pri katerih je uže zdavnej zgubil veljavo in zaupanje,^ ako tudi on nekaj reče proti politikovanji učiteljev. In res izdal je naredbo, nekoliko po izgledu Czedikovem, deloma pa ji pridejal nelioliko ;,klasične huraanitete" in tako si je mislil: sedaj vendar nihče več ne poreče, da nasprotujem Taaffejevi sistemi, ker je v njegovem programu tudi narodna enakopravnost in krščanska odgoja, tedaj mi niti Slovenci niti Tirolci ne morejo več nasprotovati. — Pa ,,besede" ministra Conrada dosti vedo ceniti vsi njegovi poznanci in nasprotniki, prijateljev nima med nobeno stranko.
In tako je tudi ta naredba rodila ves drug sad, kakor si ga je minister pričakoval; ker ravno one dni, ko je naredba zagledala svitli dan, počil je iz novega glas, da naučni minister odhaja. Nekateri časniki pravili so o zelo burni ministerski seji, katere so se vde-ležili tudi načelniki desniških klubov in po tej seji, da se je minister Conrad odpeljal naravnost k cesarju v Išel.
Meni se je ta dogodba bolj verjetno pripovedovala drugače. Po tem poročilu, naznanil je tukaj živeči politik ministrom, da bi bil obstanek ministra Conrada vsi desnici državnega zbora gotov povod soglasnega upora zoper njega in tako zoper vlado, kar bi bilo enako nevarno za vlado kot za večino. Rešitev narodnega vprašanja dano je skoraj popolno v roke naučnega ministra, za katerega pa ne mara ne desnica ne levica, tedaj klic po novem naučnem ministru skoraj soglasen;
Kostanjevica. — 11. julija zvečer prišel je gospod baron Winkier, ko je ta dan Veliko dolino, Čatež in Sv. Križ obiskal, da se prepriča osebno o šKodi po toči, tudi v Kostanjevico. Občinsko svetovalstvo, gosp. gar-dini stotnik in uradništvo se mu je poklonilo zvečer in zjutraj pri odhodu. Gardina godba, da-si še jako mlada, je gospodu baronu napravila podoknico.
Iz Planine pri Vipavi 12. julija. (Izv. dop.) Uže dolzih 50 let minulo je ravno o sv. Jurji, odkar pasti-ruje pri nas velečastni gospod Josip Nakus — pač zelo redka prikazen vsaj v ožji domovini naši! Da bi se obhajal spomin nenavadnega dogodka kolikor možno slovesno, pregovarjali so preponižnega, 811etnega gospoda duhovnjani z  njega  prijatelji.   V veliko veselje
226
Tgeh uklonil se je želji vroči ter ukrenil, posvetovaje se z mer odaj nimi osebami, da slavnost praznuje 7. dne tekočega meseca.
V soboto dne 4. julija zajutra uže zapeli so lepo, harmonično vbrani zvonovi ter 3 dni oznanovali Planincem in celi vipavski dolini zjutraj, opoludne in zvečer, da bliža se nenavadno praznovanje; zvonovom pritrjeval je mogočni grom domačih topičev ter v ponedeljek mnogobrojni kresovi na prijaznih planinskih holmcih; tudi zvonik se je razsvetli istega večera in skoro vse hiše domače županije, ki je hotela svojega duhovnega predstojnika počastiti in s tem, da se je oblekla v torek 7. julija v lepo praznično krilo. Skoro raz vseh hiš in cerkvenega zvonika vihrale so ponosno zastave cerkvene, cesarske in narodne ter pota ozaljšale 80 se z mlaji in cvetjem, vzlasti pot od hiše župnijske do domače glavne cerkve; tu zapazili smo tri lepe slavoloke z napisi: „Pozdrav gostom''; „Planina se danes raduje"; „Slava jubilantu", — skoz katere pomikal se je okrog 10. ure dopoludne slovesni sprevod v hram Božji. Stopala je za križem šolska mladina z lipovim cvetjem v roci se svojim učiteljem gosp. Peganom; za njo uvrstil se je občinski zastop, krajni šolski svet, cerkveni ključarji in za njimi 14 gg. duhovnikov s pre-častnim gospodom jubilantom na čelu; sedaj šla je dolga vrsta vernikov domačih in lepo število vipavskega ljudstva občudovalo je velečastni prizor pred cerkvijo. Še malo trenutkov in gospod slavljenec vstopil je z dolgim, čestitim spremstvom v svetišče Božje, kjer pozdravili so ga vipavski pevci z lepimi, izvežbanimi svojimi glasovi pod vodstvom organista in pevovodje gosp. Pogačnika. Govor prečastnega gosp. dekana M. Erjavca segal je jubilantu in vsem prisotnim globoko v srce, kar so jasno pričala rosna očesa. Službo Božjo opravljal je gospod slavljenec z veliko azistenco z ginljivo pobožnostjo ter peval: „Predglasje", „0(^.e naš" in ^Molitve" s tako krepkim glasom kot bi bil obhajal še le novo mašo in ne petdesetletnico svojega pastirovanja na Planini. Po daritvi Najsvetejši in zahvalni pesmi vračal se je sprevod v istem redu v župnijsko hišo, kjer so čestitali gospodu jubilantu duhovni sobratje in takoj za njimi občinski zastop, ki mu je izročil krasno diplomo „častnega občana" s primernim nagovorom župana J. Kobala. Poklonil se mu je: krajni šolski svet, cerkveni ključarji in prejšnji dan domača dekleta, v katerih imenu mu je izročila Marija Lavrenčičeva v izraz udanosti in globocega spoštovanja prekrasno, zelo umetno narejen šopek. Tudi šolska mladina došla je svojemu duhovnemu učetu čestitat, a ne prazna — prinesla mu je vencev, šopkov, še celo petelinčeka, golob-čeka, zajčeka itd. Vse to je do solz giailo častitega starčeka, katerih se ni zamogel vzdrževati i čestokrat pri obedu, pri katerem se je napivalo po običajnih na-pitnicah duhovnim in svetnim najvišjim dostojanstvenikom, vsestransko njemu kot velezaslužnemu, vrlemu služabniku Gospodovemu, vzbornemu šolskemu prijatelju, kar pripozual je v prvem oziru sam milostivi gospod knezoškof s tem, da ga je imenoval aprila meseca t. 1. svojim duhovnim svetnikom, a v drugem C k. okrajni šolski svet, da mu je pri tej priliki izročil po svojem udu, prečastnem gospodu dekanu J. Hot-stetterju pohvalno pismo.
Žal, da je med zabavnimi, podučljivimi, duhovitimi napitnicami in splošnim srčnim razveseljevanjem preurno potekel čas in da so morali uže pred večernim mrakom ostaviti čestiti gostje Planino — sigurno pa ostavili so jo s srčno željo, da milo nebo še dolgo, dolgo hrani jim zvestega prijatelja in nam iskreno ljubljenega duhovnega pastirja, knezoškofijskega svetnika in zlatomašnika Josipa Nakusa! Nadejamo se, da želja njihova in prošnja naša
ne bode zaman, tempreje, ker čestiti starček je še trdnega zdravja in duha Distrega.   Fiat!
V Slavini 13. julija. {Delitev Kalistrovih premij za čepove. Letina. Zgodnji deviški roji,) V soboto dne 11, t. m. je bila tukaj delitev Kalistrovih premij za posa-janje in cepljenje sadnega drevja. Prejel je Jakob Gla-žar iz Slavine 30 gold. za 432 čepov, 750 presajenih češpelj in 8 orehov; France Bole iz Slavine 15 gold. za 143 čepov in 576 presajenih ^češpelj. Po 7 gold^ 50 kr, so dobili: Ivan Korošec iz Št. Petra, Jernej Črnač iz Grobišč, Jakob Kalister iz Koč. Jakob Moravec in Martin Ižanec iz Slavine , Janez Hrovatin in Karol Vilhar iz Matenje vasi.
Letina dozdaj dobro kaže. Sena, ki se ravno zda) spravlja, je razun po mokrotnih mlakah obilno posebna po gričih in hribih. Žito obeta bogato žetev, ki se ba pri nas pričela še le konec meseca. Krompir, poglavitni živež tukajšnjega ljudstva, lepo raste, Bog ga varuj bolezni. Potrebni smo dobre letine, vsaj še tedaj skoraj vsi gospodarji brez malih izjem morajo fermentin kupovati , kaj še le o slabih letinah, kakoršnih smo imeli zdaj uže več zapored. Sadja, razun hrušek, ne bo kaj prida, škodovalo je deževno vreme o cvetenji.
Posebno dobro se obnašajo dozdaj čebele. Uže V začetku maja so bile pripravljene na roje, a zadržala jih je slabo vreme, in večidel so jele rojiti še le konec maja in v začetku junija. A kar so se bile zakasnile^ so pozneje prihitele. Nisem še doživel, sam tudi ne slišal od druzih čebelarjev, da bi bili prviči dajali tako hitro deviške roje kot letos. Prvec od 29. maja mi je rojil uže 21. junija, toraj čez 23 dni, drugi prvec od istega dne 26. junija, toraj čez 28 dni, prvec od 4. ju' nija je rojil 30. junija, ravno isti dan prvec od 5. junija^ toraj 26. in 25. dan. Ako bo vreme še dalje ugodno^ bodo čebele težke, in dale lep dobiček čebelarjem. Sploh je tukajšnji kraj za čebelarstvo pripraven, ker ni treba za pitanje spomladi nič izdati, kdor si le količkaj močne panje čez zimo pusti. Umni gospodarji so se jeli čebelarstva čezdalje bolj poprijemati, a še premalo. —^ Edina nadloga je ta, da se jeseni med težko proda pa pošteni ceni; čez 12 soldov stari funt v trganje pre-kupci ne plačujejo radi. Medičarji pridite toraj jeseni na Pivko čebele skupavat in trgat.                      J. S.
Prem 12. jul. (Okrajna učiteljska konferenca. Javnem zalivala. Letina.) Naj mi bode dovoljeno, da letos ,Novicam" našo okrajno učiteljsko konferenco, katera bila je dne 8. t. m. v Postojini, nekoliko natančneje in obširneje popišem. Točno ob 10. uri predpoludne prične naš p. n. gosp. okrajni šolski nadzornik Ivan Thuma zborovanje z bratovsko-prijaznim pozdravom na zbrane učitelje in učiteljice, katerih bilo je vseh skupaj 50 na-^ zočih; dve učiteljici bili ste zavoljo bolehavosti izostali^ Našo konferenco bili so letos s svojo navzočnostjo počastili tudi še sledeči gospodje: Anton Globočnik, c. kr okrajni glavar; Ivan Škrjanec , kurat in učitelj v Ha-rijah; Ivan Lavrenčič in Ivan Strnad, duhovna pomoč* nika, prvi v Postojni, drugi pa v Knežaku, katerim se je gospod nadzornik za čast, katero so nam s svoja navzočnostjo skazali, v imenu konference še posebej zahvalil.
Potem omenil bil je gosp. nadzornik smrti g. Raj-munda Pirkerja, kateri opravljal je službo deželnegBr šolskega nadzornika skoz celih 12 let in ga je neizpros* Ijiva smrt dne 22. septembra 1884. 1. v boljši svet preselila. A dne 26. maja t. 1. umrla sta pa: Bartol Marko, bivši učitelj v Orehku, in Gustav Cuderman, bivši učitelj v Nadanjem Selu; bila sta oba še mlada; prvi umrl je v ljubljanski, drugi pa v goriški deželni bolnišnici, oba za jetiko. Vsi nazoči želeli so jim večni mir in pokoj ter so tudi svoje sožaljenje dejanskim znamenjem
227
javili.   Naj v miru počivajo ia večna luč naj jim sveti! Blag jim spomin!
Prične se oficijelni del konference izvrševati. Gosp. nadzornik imenuje svojim namestnikom g. nadučitelja M. Zamika, a konferenca izvoli pa zapisnikarjema gg. H. Perneta in P. Kavčiča. Iz gosp. nadzornikovega poročila, katero bilo je v resnici zanimivo in stvarno, navedem naj sledeče podatke iz šolske statistike tukajšnjega šolskega okraja: Celi tukajšnji šolski okraj šteje 35 šol, med temi je 27 eno-, 3 dvo-, 2 tri- in 3 štiri-razrednic, na katerih podučuje vsega skupaj 52 učiteljev in učiteljic. Izpit učiteljske sposobnosti ima 32 učiteljev in učiteljic, od katerih jih je 26 za trdno nameščenih. Poduk je v 10 šolah celodneven, v 25 šolah pa poludneven. Učni jezik je po vseh šolah slovenski. Šolska poslopja pa v tem okraji svojemu namenu takole zadostujejo: 6 popolnoma dobro, 16 dobro, 10 zadostno in 3 nezadostno. Dasiravno so ventilacije pri šolah tega okraja radi od časne do časne burije neobhodno potrebne, se vendar taiste po nekaterih šolskih sobah še vedno pogrešajo. Nove klopi napravile so se v 16 šolskih sobah, a v nekaterih so se stare pravilno popravile, po nekod so pa klopi še tako neukretne, da morajo otroci pri pisanji v taistih stati; proč ž njimi! Za šolo zadosta starih otrok bilo je v tekočem šolskem letu v tem okraji 5085, a od teh obiskuje pa šolo 4753 otrok; brez poduka ostalo je toraj zavoljo raznih vzrokov 332 otrok. Povprečno pripada na enega učitelja (učiteljsko moč) letos v tem okraji po 91 šolskih otrok, a v resnici pride jih pa po nekod na učiteljsko osebo po 40, po drugod pa tudi po 180 do 200 šolskih otrok. Pričetkom prihodnjega šolskega leta premenite se eno-razreduici v Slavini in pa pri sv. Petru v dvorazredni ljudski šoli.
ŠoJsko obiskovanje je sploh prav povoljno; da se v tem obziru še pomanjkljivo zboljša, priporoča g. nadzornik zbranim učiteljem strogo po obstoječih predpisih in zaukazih ravnati se.
Ponavljavcev bilo je v celem okraju 1081, od katerih se je doma (v domačih šolah) 967 otrok ponav-Ijavnega poduka udeleževalo.
Z učnimi pripomočki je 24 šol popolnoma, 8 šol dobro, 1 šola zadostno, a 2 šoli pa nezadostno preskrbljenih.
Snaga bila je sploh po vseh šolah tega okraja dotičnim predpisom zadostujoča in dobra.
Žolske sobe naj se pravilno le med velikimi počitnicami ne pa med šolskim letom belijo.
Krajne šolske knjižnice po vsem okraju prav dobro in hvalevredno napredujejo. Učitelji naj bodo pri odbiranji knjig za šolske otroke namenjenih zelo previdni in jako strogi. Krajna šolska bukvarnica naj bode v dva dela razdeljena; prvi del naj obsega one knjige, katere so po zapopadku svojem učitelju in odraščenim v poduk in zabavo namenjene, drugi del pa one knjige, katere sme mladina brez nevarnih posledic glede morale prejemati in čitati. Veselo znamenje dobrega napredka je to, da se mladina kaj pridno knjig iz krajnih šolskih bukvarnic za (^itanje na domu poslužuje. Nevezane knjige iz krajnih šolskih bukvarnic naj bi se skoraj in sploh v trde platnice povezati dale; krajni šolski sveti naj bi od leta do leta v svoje šolske proračune v ta namen primerne svotice stavili; g. Šeber, tiskar in knjigovez v Postojni, tako vezanje prav dober kup, trdno in točno izvršuje.
Veronauk podučevalo je v tem okraju šolsko mladino 32 častitih gospodov duhovnikov; a v 5 šolah pod-učevali so šolske otroke v tem prevažnem predmetu svetni učitelji.
Gospod nadzornik poroča dalje o napredku in pomanjkljivostih v posameznih predmetih po šolah tega okraja, namreč: očitanji, slovnici, pravopisji. spisji, računstvu, prirodoznanstvu, zemljepisji in zgodovini, oblikoslovji in risanji, petji, telovadbi in ženskih ročnih delih, kakor tuai o kmetijskem poduku. Njegovo poročilo o tem bilo je strogo stvarno, pedagogično in sploh prav pohvalno; bil je z vsestranskim napredkom po šolah in trudapolnim prizadevanjem svojih podrejenih učiteljev s prav malo izjemo toliko kot popolno zadovoljen. Da se v tem obziru še nahajajoče pomanjk^i-vosti v prihodnje odstranijo;, opominjal je učitelje prav Ijubeznjivo in očetovsko na njihove težavne, a važne in imenitne stanovske dolžnosti; priporočil jim je posebno, da naj pri podučevanji v šoli vselej lepo in pravilno slovensko govore, se strogo izogibajo germanizmom in drugim nepravilnim lokalizmom.
Na 27 šolah podučuje se deloma po izprašanih, deloma pa tudi po neizprašanih učiteljicah 896 deklic z dobrim in povoljnim vspehom v ženskih ročnih delih.
Kmetijski poduk deli se mladini na 20. šolah tega okraja. Pri tem poduku želeti je več praktičnih vaj, v kar naj se rabijo šolski vrti, a poslužujejo tudi druge prilike, kakoršnih se ob gotovih časih nikjer ne manjka.
Disciplina je po vseh šolah sploh hvale vredna. Šiba, katera bila Di ob gotovih slučajih in momentih gotovo v šoli tudi na svojem pravem mestu, je — zal! prepovedana. S časom pa gotovo tudi na tem važnem mestu zopet svojo staro pravico zadobi, ker se je uže do sedaj za njeno vpeljavo in potrebo več učiteljskih zborov oglašati pričelo.
Iz Ljubljane.  Druga obletnica cesarjeve svečanosti,
katere se zmeraj enako živo in veselo spominjamo, — obhajala se je minulo nedeljo na čitalničnem vertu v Ljubljani. Program bil je uže mičen, izvrševanje programa pa posebno povoljno. S posebno pohvalo poslušalo je občinstvo gosp. Meden-a petje „Mrtva ljubav", skladbo F. S. Vilhar-jevo; pa tudi oktet gg. Razinger, Pribil, Stamcar, Pelan, Kruleč, Pucihar, Noli in Pater-noster, ki so peli Eisenhut-ov osmospev „Moja ljubav", moral se je ponavljati.
Posebnost veselice bil je „bazar*', v katerem so naše krasotice, pod vodstvom neumorno delujoče gospć Murni ko ve razprodajale na korist „Narodnemu domu'' — od loterije ostale dobitke — kakor čujemo s prav dobrim vspehom.
Prav veseli zabiležimo to krasno in zelo obiskano veselico, kar nam je nov dokaz, da srca našega naroda enako živo gore za naš narod, kakor za ljubljenega našega cesarja in skupno našo avstrijsko domovino.
—   Dopolnilne volitve   za deželni  zbor  kranjski
razpisane so in to: za kmetske občine kočevske na mesto umrlega Karola Rudeža na dan 25. avgusta t. 1.; za idrijsko mesto pa namesto umrlega viteza Schneida na dan 26. avgusta.
—   Zoper demonstrativno  politikovauje učiteljev
srednjih šol izdal je c. kr. deželni šolski svet kranjski razpis, v katerem strogo svari vse srednje-šolske učitelje na Kranjskem, naj se ne vdeležujejo političnih demonstracij. — To je prava beseda in spregovorjena že v skrajnem času, kam sicer pridemo, kje ostane vspeh podučevanja, ako takim c. k. uradnikom po glavi rojijo vse druge stvari, kot podučevanje mladine, in kako morejo tudi stariši z zaupanjem izročati svoje otroke — učiteljem, kateri so jim zagrizeni politični nasprotniki!
—  (rosp. državni poslanec F. Hren vložil je, kakor piše „L, Z.", prošnjo za vpokojenje. — Ker j^ g. poslanec pred izvolitvijo svojo obljubil pustiti državna
228
službo, uverjeiii smo tudi bili, da to stori, kakorkoli uže treba.  Prvi korak je tedaj storjen.
—  Konec šolskega leta. Na srednjih in ljubljanskih ljudskih šolah je sklenjeno danes šolsko leto. Tudi izpraševanje zrelosti je dovršeno.
—  •{- (Josp. Ivan Urbanec, rojen Vodičan, iskren narodnjak, v pisarni g. dr. Gregoriča v Ptuju, umrl je njinulo nedeljo večer.   Lahka mu bodi zemlja!
—  Toča pobila je v več občinah kostanjeviškega okraja, minuli ponedeljek pa na Rakeku in pri sv. Katarini.
—  Novoposvečeni mašniki Ijnbljanške bogoslovnice so letos sledeči gospodje: Jan. Ambrož, Miha Bu-lovec, Mat. Erzar, Miha Klemenčič, Jos. Kos, Jos. Krama rič, Jan. Kun a ver, Ant. Mali, Marka Pakiž, Jan. Pavlic, Alojzij Pehani in Avg. Šinkovec.
—    Kraj carska podrnžnica „Narodnega Doma" jela je 14. t. m. razpošiljati knjižice z markami. Poverjeniki dobe jih torej v teku prihodnjih dni. Vsak naj Dlagovoli z listnico blagajniku dr. Staretu naznaniti prejem knjižice odboru v gotovost, da je prišla v prave roke. — Zanimanje za krajcarsko podružnico raste vedno bolj. Vsaki dan dobiva odbor oglasila od vnetih in odličnih rodoljubov, ki izrekajo, da prevzamejo poverjeništvo. Celo iz daljnega Ljubna na Zgornjem Štirskem, iz južnega Pulja oglasili so se navdušeni možje, ki bodo delali za podružnico; upati je, da se kmalu javijo blagodejne posledice rodoljubnega podjetja.   Na delo tedaj, rojaci!
—  Nova zanimiva politična knjižica z naslovom: „Bemerkungen iiber die Flugschrift" des H. Franz v. Zallinger itd., došla nam je te dni. V tej knjižici obsoja se odločno in po zasluženji ojstro v imenu konservativnega volilnega odbora tirolskega delovanje Zallingerjevo opisuje se pa tudi razrušenost Lichten-steinovega kluba, kot povod peš^nja desnice koncem zadnjega zasedanja državnega zbora. Sodi se, da je knjižico spisal državni poslanec bnron Ignacij Giova-nelli, vodja konservativnih Tirolcev. — O knjižici obširneje spregovorimo pri drugi priliki.