Slovstvo. * Čitavnica. Podučivni listi za slovenski narod. Izdal Ivan Geršak. — 2. zvezek. v Da smo z Gršakovo ,,Citavnico" prejeli neprecenljivo knjigo za omiko naroda slovenskega, smo brž spoznali, ko nam je prišel prvi zvezek v roke. Drugi zvezek, ki je ravnokar zagledal beli dan, potrjuje po vsem, da je „Citavnica" res vredna hvale, ki jo je do-tekla soglasno od vseh Časnikov slovenskih in menda tudi od vseh posamnih čitateljev njenih. Drugi zvezek zopet lepo kaže, da izdatelj zna za vse to, kar je treba povedati narodu našemu, — da bistroumno izbira tva-rino iz velicih. kupov, ki so jih nanesli pisatelji druzih narodov in jezikov, da pred pride, kar je bolj potrebno, — in da vse, če je marsiktero samo po sebi tudi nekako bolj učeno in manj mikavno, je v „Citavnici" razloženo umevno in kar najbolj mogoče po domače. Razun drobtinic, ki jih obsega 5. razdelek,^ nahajamo v ostalih predalčkih nadaljevanje dr. S. S u biče ve ga zanimivega sestavka „Pota človeške omike", — za tem Gršak sam začenja razkladati „katekizem avstrijskega ustava", da narod naš dobi temeljiti zapopadek o vladanji, ktero sedaj veljd v cesarstvu našem. Fr. Ravnikarjev govor o ,,borenji" priobčuje črtice zgodovinske , ki so sedanji čas toliko mičnejše, ker še marsikdo ne ume, kaj pomeni telovadstvo. — Jako zanimiv je tudi Gršak o v sestavek ,,o dragini" — kaj je? odkod izvira? kaj so njeni nasledki in kako ji je mogoče v okom priti? Da se častiti pisatelj ne more ločiti od besede ,,narodarstvo" za „Nationaloconomie", ne obrekujemo mu, čeravno bi moral že prepričan biti, da nikdar ne bo obveljala, ker v „narodarstvu", naj besedo sučemo kakor koli, ne tiči „Oeconomie", ampak v obče vsaka stvar, ktera spada pod „national". — „Pra-vice gospodarjev o živalih", po državljanskem zakonu sestavljene, so podučen sestavek gospodarjem, ker mu tudi kažejo postave , ktere pod svojo varstvo jemljejo kupca in prodajavca, ako se živina prodaja, zamenuje itd. 137 Hvalevredna v tem sestavku je tudi terminologija živinskih bolezen, ki se popolnoma sklada s tisto, ki je ustanovljena v živinozdravilskih naših knjigah in se tako razprostira v tehničnih izrazih enoličnost, ki nam je prav živa potreba. „Nekaj o papirji in njegovej zgodovini", ,,o živežu", „o selitvah v naravi", „o drenaži" itd. so lepo izdelani, deloma prav praktični sestavki ^M a č k o v, Gabronov, Gorenčev, Papežev itd. Se posebno všeč pa nam je marljivega in mnogoizvedenega izdatelja spis o srenjskem opraviteljstvu pod naslavom „Župano-vanje." Ta sestavek bode dobro došel vsem županom našim, ker jim kaže lahko pot, kako se po slovenski more uredovati v pisarnicah in zborih županijskih. V izgled je od konca do kraja popisana seja, ki jo je sklical župan; tu se vidi, kako župan sejo vodi, kako teko pomenki, kako se delajo sklepi in se piše zapisnik. — Da ne delamo veliko besedi, rečemo tedaj le to: kdor koli si kupi „Citavnico", naj je v p tuj i ali v domači suknji, star ali mlad, vsak dobi za poduk in kratek čas toliko berila v njej, da bo izdatelju razun tistih 6 desetič, ktere velja zvezek, jih še 6vrad povrh poslal v Herbersdorf, pošta Wildon na Stajarskem, da mu brž pošlje prihodnji zvezek. — Zastavica pa nam je nekaka prememba v pisavi 2. zvezka memo prvega. Da je r zgubil v tem zvezku pravico samoglasnika, nam je žal že zato, da bojo še vprihodnje nekteri Slovenci soglasno z Nemci gospoda izdatelja napačno imenovali Garšak, ne pa Gršak, kakor je pravo. Res prav ima naš Navratil, ki je o tej priliki rekel, da „navada je železna srajca." Al to le memogrede, ker nam je vsikdar jedro več kot luščina. * Slovenska Vila. — Pod tem naslovom so ravnokar prišle na svetlo izvirne povesti, novele, balade, romance in pesmi. V Ljubljani natisnil Jož. Blaznik. — Drugi pot več o tej zabavni knjižici.