Glasilo organizacije združenega dela ALMIRA — alpska modna industrija Radovljica z n. sol. o.
LETNIK VI. številka 2 julij 1979
60 let dela, bojev in zmag
Letos aprila je minilo šestdeset let od kongresa, ko so se jugoslovanske socialdemokratske delavske partije združile v Komunistično partijo Jugoslavije in ko sta bili ustanovljeni tudi enotni sindikalni in mladinski organizaciji.
Prvega maja smo v Bohinju proslavili 40-letnico prve seje centralnega komiteja KPJ, ki jo je takrat vodil tovariš Tito. Vsi jubileji, ki so odsev borbe našega delavskega razreda in delovnih ljudi za uresničitev njihovih zgodovinskih teženj in ciljev, nas obvezujejo tudi za bodoča politična, družbena in gospodarska prizadevanja, za uresničitev osnov socialističnega samoupravljanja, krepitve bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, kot tudi za uresničitev vseh nalog, ki smo jih sprejeli na XI. kongresu ZKJ in VII. kongresu Zveze sindikatov. Nalaga nam jih že samo uresničevanje ustave in zakona o združenem delu.
Posebno pomembno je tudi, da proslavljanje teh ljubilejev poteka v duhu pobude tovariša Tita, ki jo je izrazil na Vlil. kongresu Zveze sindikatov: da moramo še okrepiti kolektivno vodenje naših družbenopolitičnih skupnosti in organizacij. Vztrajni moramo biti pri povečevanju delovne storilnosti, varčevati moramo na vseh ravneh in smereh družbene proizvodnje, krepiti moramo akumulativno in reprodukcijsko sposobnost združenega dela.
Pomen teh velikih jubilejev poudarja tudi mednarodni značaj naše socialistične revolucije in ustvarjeni prispevek k razvoju marksistične misli in prakse socializma.
Proslavljanje vseh naštetih omembnih obletnic naj traja 'se leto hkrati z neposrednim prizadevanjem družbenopolitičnih organizacij, da bodo vsa proslavljanja hkrati imela delovni značaj.
G. B.
V 40 letih smo v naši domovini dosegli nesluten razvoj: na vsakem koraku nam vedno znova potrjuje izredno ustvarjalno moč jugoslovanskih komunistov in vseh naših delovnih ljudi pod vodstvom tovariša Tita. Sledimo mu na njegovi revolucionarni življenjski poti z zvestim in predanim delom za srečo vseh delovnih ljudi socialistične in samoupravne Jugoslavije!
Predlog poslovne politike
in izhodišč za gospodarski načrt v letu 1980 ter ukrepov za izpolnitev planski nalog
1.	SPLOŠNI CILJI
1.	1. Prizadevanja kolektiva Almire na področju poslovno-tehničnega sodelovanja se bodo tudi v letu 1980 nadaljevala in dograjevala na dveh področjih:
—	na področju preskrbe surovin,
—	na področju osvajanja tehnologije za oplemenitenje pletenin.
1.	2. Z namenom, da bi se izboljšalo samoupravno odločanje in gospodarjenje z družbenimi sredstvi, da bi dosegli boljše gospodarske učinke, predvidevamo v letu 1980 naslednje
♦♦♦♦♦♦■k-k-k-k-k-Mt-k-k-k-k-k-k-k-Mt
I	!
Vsem sodelavcem *
*	čestitamo za Dan bor- * $ ca in za Dan vstaje £ 4 slovenskega naroda! *
★	★
Uredništvo glasila *
■k	★
k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k
samoupravne in organizacijske spremembe:
iz TOZD Radovljica, ki zaposluje preko 400 delavcev in v katere sestavo spadata dve zaokroženi poslovni enoti, se bosta formirali dve TOZD: TOZD Pietilnica in TOZD Šivalnica;
—	izvedli bomo reorganizacijo TOZD Trgovina, delovne skupnosti skupnih služb in TOZD Radovljica s tem, da bodo spadale pomožne enote, enote družbenega standarda in vzorčni oddelek:
—	v TOZD Pletünice spada mehanična delavnica,
—	v TOZD Šivalnice spada čistilnica in kurilnice,
—	v Delovno skupnost skupnih služb spada: kuhinja in počitniški dom (v splošni sektor), vzorčni oddelek (v tehnični sektor—služba plana in programa ostane v TOZD Trgovina).
1.	3. Izpopolniti in ažurirati je treba sistem informiranja, da bo samoupravnim organom omogočeno odločanje o opera-
tivnih zadevah ; delavcem informacije pravočasno in razumljivo posredovane; zagotovljen pritok povratnih informacij.
1.	4. Vse družbenopolitične organizacije morajo povečati prizadevanja za okrepitev svojega vpliva na samoupravno dogovaranje in odločanje; za ustvarjanje zdravih in plodnih medsebojnih odnosov znotraj TOZD in delovne organizacije; za krepitev zavesti, da so le delo in rezultati dela tisti, ki nam bodo omogočili doseči zastavljene cilje.
2.	NABAVNA POLITIKA
2.	1. Planska materialna bilanca bo sestavljena na osnovi specificiranih parametrov kolekcije PP 80 in JZ 80/81. Vsa odstopanja in spremembe potrjujejo delavski sveti TOZD, za katerega bo nastala sprememba.
2. 2. Z domačimi proizvajalci preje bomo še vnaprej vzpostavljali dolgoročnejše dohodkovne povezave. Povečala se bodo prizadevanja pri iskanju novih domačih materialov; za opravljanje te naloge je potrebno zaposliti strokovnega delavca (po možnosti predica z delovnimi izkušnjami).
(Nadaljevanje na 2. str.)
(Nadaljevanje s 1. str.)
2. 3. Z okrepitvijo nabavne službe so dani pogoji za boljšo povezavo s službo: za planiranje in pripravo kolekcčje, proizvodnjo in dobavitelji materiala. Vodja nabavne službe je zadolžen, da zagotovi točno evidenco spremljanja naročil in njihovega uresničevanja; motnje, ki bi nastale v zvezi s preskrbo materiala, je treba pravočasno odpraviti.
2.	4. Vhodna kontrola surovin se bo izvajala še v naprej po kriterijih: količinski in kvalitetni prevzem (Nm preje, enakomernost, ocena pri pletenju). Občasna temeljitejša kontrola kvalitete bo izvedena preko Jugoinšpekta Ljubljana za vsa uvožena prediva, ki so predmet reklamacij. Z ozirom na precej slabo kvaliteto domačih surovin in ažur-nejše reševanje reklamacij mora nabavna služba sproti obveščati poslovni odbor o vloženih reklamacijskih zahtevkih in reševanju reklamacij. Ta problematika bo redna točka dnevnega reda sej poslovnega odbora.
3.	PROIZVODNA POLITIKA
3.	1. Obseg razpoložljivih kapacitet se izračuna iz sledečih osnov:
-	programa delovnih dni :
-	366 koledarskih dni
-	52 nedelj
-	38 prostih sobot
-	10 praznikov
= 266 delovnih dni;
-	planirane dinamke delovnih dni:
delovnih plačanih
I.	21	dni 168	ur dni ur 23 184	
II.	23	184	23	184
III.	24	192	23	185
IV.	23	184	23	184
v.	21	168	23	184
VI.	22	176	22	176
VIL	21	168	23	184
vin.	22	176	22	176
IX.	23	184	23	184
X.	24	184,	24	192
XI.	21	168	23	184
XII.	21	168	22	176
skupaj	266	2128	274	2193
-	Plan kolektivnega dopusta:
TOZD Nova Gorica: od vključno
30. 6. do vključno 21. 7. 80.
-	TOZD Bohinj: od vključno 7. 7. do vključno 28. 7. 1980
-	TOZD Šivalnica Radovljica: od vključno 21. 7. do vključno 11. 8. 1980
-	TOZD Pletilnica Radovljica: od vključno 4. 8. do vključno 25. 8. 80
Predlog delovnih in prostih dni v letu 1980 (ddlovni koledar) upošteva potrebe proizvodnje in prodaje, zato se bodo morali dopusti zaposlenih v TOZD Trgovina porazdeliti v času od vključno 30. 6. do vključno 11. 8. 1980, Skupnih služb pa od vključno 7. 7. do 31.8. 1980 s tem, da je čas trajanja dopusta enak TOZD, to je 15 delovnih dni.
3. 2. Da bodo proizvodne kapacitete pletilnic in šivalnic usklajene, je ob pripravi in izboru korekcij treba upoštevati:
-	izberejo se za šivalnice najracionalnejši modeli,
-	izberejo se tržno zanimivi modeli,
-	ugotoviti proste kapacitete ple-tünice in jih zasedati z dodatnim programom.
3. 3. Kolekcijo pripravi in izbira
posebna stalna komisija, sestavljena iz strokovnih služb in vodstev TOZD, izbor pa potrdi delavski svet TOZD.
3.4.	Za izboljšanje organizacije in poslovanja proizvodnih in tehničnih služb se bodo napori vlagali v naslednje:
-	skrajševanje časa obračanja nedovršene proizvodnje v pletilnicah in šivalnicah,
-	zboljšanje pregleda nad stanjem proizvodnje,
-	urediti je treba ustni red delovnih nalogov,
-	odpraviti maloarnost pri manipulaciji s surovinami in polizdelki, z ostanki surovin, z vračanjem surovin v skladišče,
-	izboljšati preventivno vzdrževanje strojnega parka, kar bo vplivalo na zboljšanje kvalitete polproizvodov,
-	delno z investicijskim programom za leto 1980, dokončno pa z investicijskim programom 1981-85 predvideti naložbe v ureditev notranjega transporta in zagotovitev primernih prostorov za pripravo proizvodnje, medfazno skladiščenje, kompletiranje in kontrolo proizvodnje.
Da se bodo navedene pomanjkljivosti odpravile, pripravi vodja tehničnega sektorja z vodji TOZD plan zapovrstnosti reševanja teh pomanjkljivosti s konkretnimi zadolžitvami in z roki za posamezno področje.
3. 5. V izdelavi je precizna opredelitev časovnega in vsebinskega programa kolekcij, ki bo v bodoče dobra osnova letnemu in srednjeročnemu planiranju in osnova za uspešno prilagajanje trenutnim proizvodnim sposobnostim.
3.6.	Vodja tehničnega sektorja in vodja TOZD Bohinj pripravita program, predpis postopka in izvedbo poizkusa medfazne kontrole v konfekciji in nagrajevanja proizvodnih delavcev po doseženih rezultatih, ki izvirajo iz kvalitete dela. Ce bo preizkus uvedbe medfazne kontrole v šivalnici TOZD Bohinj uspel, se ta novost uvede tudi v šivalnici v Radovljici in Novi Gorici.
V pletilnicah se kontrola kvalitete zaostri in korigirajo kriteriji kvalitete polizdelkov. Dosledno je treba izvajati medfazno kontrolo.
3.7.	Priprava dela se bo organizacijsko uredila po že predvideni shemi.
3.8.	Prizadevanja tehničnih in proizvodnih služb je treba še vnaprej usmerjati v zmanjševanje odpadka. Organizirati je treba sortiranje odpadka.
3.11. V TOZD Nova Gorica uvesti ISMD sistem.
4.	PRODAJNA POLITIKA
4.1.	Za leto 1980 je planiran vrednostni obseg prodaje v višini 295,000.000 din.
4.2.	Vodja prodaje izdela:
-	planirano dinamiko prodaje,
-	planirano dinamiko zalog gotovih izdelkov,
-	plan prodaje po potnikih, kamor vključi tudi prodajo zalog,
-	vodja tehničnega sektorja izdela dinamiko gibanja zalog nedovršene proizvodnje.
4.3.	Referenti prodaje so odgovorni za pravočasno in pravilno izpolnjevanje planirane vrednosti prodaje in planirane strukture kontigen-
ta posameznega potnika. Potniki morajo redno dostavljati poročila o svoji aktivnosti. Zaključnice morajo potniki sproti pošiljati odgovornemu referentu.
4.	4. Vodja prodaje pripravi program dodatne maloprodaje.
4.5.	Elementi za formiranje cen se v marcu 1980 določijo za kolekcije 1981 hkrati s plansko konstrukcijo prihodka, dohodka in delitve dohodka za leto 1981. Elementi kalkulacij, ki so bili izdelani za kolekciji 1980, slonijo na planski konstrukciji prihodka, dohodka in delitve dohodka, ki je bila samoupravno sprejeta. V primeru, da je cena nekega artikla tržno nesprejemljiva, se tak artikel iz kolekcije izloči in zamenja z drugim, če pa bi to negativno vplivalo na kolekcijo, se mu cena komisijsko spremeni. Komisijo, ki je pristojna za ta poseg, sestavljajo: vodja EFS, vodja prodaje in vodja tiste TOZD, ki ta artikel proizvaja.
Naloga propagandne službe je spodbujanje prodajne aktivnosti.
4.6.	Za povečanje efekta propagande se podrobno izdela plan propagande (aktivnosti in stroški).
4.7.	Vodja prodaje posveča posebno pozornost dogovorom za udeležbo prodajnih organizacij v ceni artiklov.
5.	FINANČNA POLITIKA
5.1.	Za financiranje poslovnega procesa in pridobivanje celotnega prihodka bomo tudi v letu 1980 skušali obdržati sedanje razmerje 70 % lastnih in 30 % tujih sredstev.
5.2.	Zunanjo finančno disciplino zelo učinkovito zagotavlja zakon o zagotovitvi plačil. Kljub temu pa trgovina pritiska na obliko prodaje preko blagovnih kreditov. Vsak pristanek k taki obliki prodaje je potrebno temeljito pretehtati, ker nimamo prostih sredstev poslovnega sklada za financiranje blagovnih kreditov. Vse službe v delovni organizaciji morajo neprestano delati v tem smislu, da materialne zaloge v vseh fazah poslovnega procesa znižamo.
Cilji v zvezi z likvidnostjo za leto 1980:
-	zagotoviti priliv celotnega prihodka glede na dinamiko v letu tako, da bo priliv v prvi polovici leta 45 %, v drugi pa 55 %;
-	do konca leta 1980 znižati stanje zalog surovin, pomožnega materiala, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov.
5 3. Za financiranje investicij bomo porabili 70 % lastnih sredstev, 30 % sredstev pa bi zagotovili z bančnimi krediti. Vlaganje sredstev poslovnega sklada in amortizacije v investicije pa bo možno le ob pogoju, da bodo ta sredstva resnično prosta, to je da ne bodo angažirana v zalogah surovin materiala, nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov.
5.4.	Na področju računalniške obdelave podatkov za leto 1980 nimamo predvidene bistvene razširitve obdelav na malih računalnikih, pa tudi nabavo novih računalniških zmogljivosti ne. Izpopolnili in razširili bi le nekatere sedanje obdelave (vključitev barve in velikosti artikla v obdelavo prometa in zalog). Proučili bomo tudi možnost obdelave naročil, za kar pa naš računalnik ni primeren.
Letos bodo tale okna za naše dopustnike v Ostrem pri Kraljeviči še zaprta, prihodke leto pa bo preurejena vila na voljo vsem, ki imajo radi moije.
5.5.	Nadaljevali bomo z dograjevanjem sistema delitve osebnih dohodkov, pri čemer je upoštevano predvsem dejstvo, da je učinkovit sistem delitve OD možen edinole s tem, da je stimulacija usmerjena k povečanju dohodka.
V nadaljnji fazi sprememb sistema nagrajevanja predvidevamo povečanje odvisnosti osebnih dohodkov od doseženega dohodka predvsem tistim delavcem, ki imajo največji vpliv na pridobivanje dohodka.
7. KADROVSKA POLITIKA
7.1.	Že nekaj let nazaj beležimo upadanje števila zaposlenih. S takim gibanjem moramo računati tudi vnaprej; poprečna letna stopnja števila zaposlenih znaša -2 %. Glede na to dejstvo smo že v letu 1979 preorien-tirali del proizvodnje na izdelavo metražnega (blaga) pletiva, katerega prve ponudbe je trg dobro sprejel; to preusmeritev bomo nadaljevali in poglabljali tudi v letu 1980. Morebitni izpad zaposlenih v TOZD šivalnica Radovljica bomo v 1. 1980 nadoknadili z dodatnimi delavci v TOZD Bohinj.
7.2.	Fluktuacija se je v zadnjem času umirila; tako umirjeno fluktuacijo pričakujemo tudi v letu 1980. Med letom morda izpraznjena delovna mesta bomo zapolnili z našimi štipendisti in vajenci.
7.3.	Vodja splošnega sektorja pripravi količinski in vrednostni plan zaščitnih sredstev, ki se bodo uporabljala pri delu v letu 1980.
7.4.	Za zboljšanje informiranja moramo po resoluciji o temeljih družbenega sistema informiranja v planu predvideti materialne in druge pogoje. V letu 1980 predvidevamo izid 10 številk glasila in 15 številk Informatorja.
7.5.	Za dokončno ureditev in vodenje arhiva (dokumentacije, artiklov in podobno) bomo zaposlili eno izmed naših štipendistk.
7.6.	Službo varovanja premoženja bomo prepustili delovni organizaciji VARNOST Ljubljana.
Nič nas ne sme presenetiti
Ljudska obramba in družbena samozaščita — pravica in dolžnost vseh prebivalcev naše domovine
Ljudska obramba pomeni celoten kompleks priprav in delovanja v primeru oborožene agresije sovražnika, pomeni oborožene priprave, priprave gospodarstva, priprave vseh delovnih ljudi in občanov in njihovih organizacij na delovanje v primeru agresije. Ljudsko obrambo organizacijsko sestavljajo enote, organi in ustanove teritorialne obrambe (oborožene enote, štabi, celotni kompleks partizanske baze in drugo), enote in organi civilne zaščite in razne organizacijske oblike drugih udeležencev v pripravah na ljudski odpor. Našo obrambno sposobnost pa seveda v veliki meri zagotavlja predvsem steber naših oboroženih sil — jugoslovanska ljudska armada.
Družbena samozaščita je del celotnega varnostnega sistema naše države. Čeprav družbeno samozaščito organizacijsko prikazujemo kot poseben del varnostnega sistema in ločeno od ljudske obramb e in čeprav ima lahko družbena samozaščita organizacijsko tudi svoje enote, je potrebno sistem družbene samozaščite gledati veliko širše. Na vseh področjih morata biti prisotna delo in življenje občana in delovnega človeka v organizaciji združenega dela, družbenopolitični skupnosti v JLA, državnem varnostnem sistemu, ljudski obrambi in tudi v zasebnem življenju.
Delovni ljudje in občani uresničujejo z družbeno samozaščito svojo pravico in izpolnjujejo svojo dolžnost varovanje ustavne ureditve, samoupravnih pravic, človekovih svoboščin, družbenega in zasebnega premoženja in nedotakljivosti osebnosti. V tem je tudi smisel podružbljanja varnostnih zadev, kar je naš temeljni in neposredni cilj v graditvi in uresničevanju takega varnostnega sistema, ki ustreza socialistični samoupravni ureditvi. Podružbljanje tega področja je torej nujno, tudi glede na smer našega celotnega razvoja družbenih odnosov. V njih delovni ljudje postajajo nosilci odločanja o vseh pogojih in rezultatih svojega dela in jih sami ščitijo pred odtujevanjem, ščitijo pa tudi svojo pravico do odločanja.
V TOZD delovni ljudje in občani na podlagi ustavnih določil organizirano razvijajo samozaščitne aktivnosti ter proučujejo, preprečujejo in odpravljajo ogrožanje ustavne ureditve, različne pojavne oblike
vznemirjenosti, ogrožanje samoupravnih pravic in družbenih odnosov, politično, moralno in materialno škodo, ogrožanje življenja in zdravja ljudi in druge varnostne probleme. Pri tem razvijajo vrsto družbenopolitičnih aktivnosti, ki prispevajo k rasti varnostne kulture. Nosilci te aktivnosti so zlasti politične organizacije in drugi subjekti v TOZD.
RAZVOJ
SAMOZAŠČITE
S človekovim razvojem zasledimo v vsakem sistemu določeno zaščito. S porajanjem presežne vrednosti in z nastankom države je vsak razred, ki je bil na oblasti, to je vladajoči razred gospodarjev, obdržal oblast s tem, da seje zaščitil z vojsko in s policijo. To zasledimo že v sužnjeposestniškem sistemu pa vse do kapitalističnega in socialističnega, tako imenovanega državnega socializma.
Delavski razred se je v svoji borbi za osvoboditev tudi moral zaščititi. Iz stare Jugoslavije poznamo tako imenovane delavske straže, sindikalne organizacije, komunistično partijo, ki je v družbeni samozaščiti odigrala pomembno vlogo.
Med revolucijo in NOB je družbena zaščita varovala ilegalce, ki so delovali v KP in OF. Pomagala je s svojimi oblikami tvoriti čvrste ideale naših borcev in aktivistov. Organizirala je Narodno zaščito kot organizirano zaščito ljudstva, ki je delovala v obliki obveščevalne službe, straž, skupaj s partizanskimi odredi izvajala akcije, preprečevala delovanje sovražnika in domačih izdajalcev, skrbela za
varnost prebivalcev in preprečevala kriminal na osvobojenem ozemlju.
Po zmagi revolucije in dokončni osvoboditvi, po prvih povojnih letih, je samozaščita delovala za zavarovanje pridobitev revolucije in mlade ljudske oblasti v obliki specialnih enot JLA z nalogo varovalne funkcije v organih za notranje zadeve, pa v industrijski, gozdni in železniški milici. Za zavarovanje meja je bil ustanovljen KNOJ (korpus narodne odbrane Jugoslavije). Po prenosu oblasti na kolektive in delavske svete pa je zakon o ljudskih odborih leta 1952 zagotovil, da se ustanovijo sveti za notranje zadeve v tedanjih okrajih in občinah.
Z nadaljnjim razvojem samoupravljanja je postalo potrebno podružbljanje varnostne funkcije, se pravi razvijanje družbene samozaščite, ki jo je imela v rokah država, tako da bodo varovalne in zaščitniške funkcije prešle na neposredne proizvajalce. Temelji družbene samozaščite so se izoblikovali na 9. kongresu ZKJ. Po nenehnem napredku samoupravljanja in težnji po razvoju družbene samozaščite je bil 29. 9. 1976 sprejet zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah.
Razvoj družbene samozaščite kot podružbljanje varnostnega sistema v socialističnem samoupravljanju je v nasprotju s kakršnimkoli varovalnim sistemom, pa naj bo v kapitalizmu ali državnem socializmu, iz dveh razlogov:
1.	ker zagotavlja oblast delavskega razreda in delavskih množic ter jih ščiti,
2.	ker varnosti ne zagotavlja zgolj država kot sredstvo za uvajanje oblasti vladajočega razreda.
S podružbljanjem varnostnih
funkcij in z uveljavljanjem družbene samozaščite je naše socialistično samoupravljanje omogočilo, da uresničujemo nadaljnje interese delavskega razreda, da se zaščiti samoupravno varovanje temeljev naše družbe, njenih ustanov ter ustavnega položaja človeka. VARNOSTNE RAZMERE
Varnostne razmere izražajo gostoto, gibanje in kvaliteto varnostnih pojavov in problemov določenega območja (delovni prostor, tovarniško območje itd.) ali določenega področja (turizem, tisk, promet, zaposlovanje v tujini, raziskovalna dejavnost itd.). Varnostne razmere so lahko ugodne ali dobre, če v TOZD ni ah pa so le manj pomembni varnostni problemi, ki jih uspešno obvladujemo ali pa so varnostne razmere stabilne.
Lahko pa so tudi neugodne ali slabe, če obstajajo večji varnostni problemi (če se pojavljajo primeri ogrožanja ljudi ali premoženja, če prihaja do izgredov, do požarov itd.). Ko ugotavljamo varnostne razmere v TOZD, moramo ugotoviti, ah le-te vplivajo tudi na varnostne razmere v DO in KS ali pa celo na varnostne razmere širšega območja in obratno.
Naloga družbene samozaščite v TOZD je: v okviru ustavnih pravic, dolžnosti in odgovornosti vseh njenih nosilcev zagotoviti varnost, zlasti tako, da se odpravijo nastali varnostni problemi ter prepreči morebitni nastanek novih. V zvezi s tem je treba ugotoviti, kateri varnostni problemi se v TOZD najpogosteje pojavljajo.
Varnostne probleme je treba v TOZD natančno opredeliti, pri tem pa upoštevati, ali lahko dejanje, pojav ali aktivnost povzroča oziroma utegne povzročiti:
—	ogrožanje družbene ureditve in samoupravnih odnosov v TOZD,
—	motnje v delovnem procesu v TOZD ali OZD,
—	ogrožanje življenja ali zdravja delavcev in drugih občanov,
—	kršenje javnega reda in miru ali kršenje notranjega reda ter varnostnih ukrepov v TOZD,
—	druge varnostne probleme.
Odbor za LO in DSZ mora
pri ugotavljanju varnostnih razmer analizirati tudi vzroke pojavnih oblik varnostnih problemov. Če je potrebno kak problem posebej proučiti, odbor določi posebno skupino. Kadar pa gre za zapletena vprašanja, ki terjajo strokovno proučitev, se odbor obrne na ustrezne organe notranjih zadev.	BOJAN GORJUP
Na polotoku Oštro pri Kraljevici smo vendali e dobili lep in zelo primeren počitniški dom za naše potrebe. Na sliki: pogled na zalivček in del obale pod domom-
ALMI RA-št. 2-julij 1979
stran 3
Osnova: celotna kolekcija proizvodov
Kako uresničujemo določila zakona o združenem delu glede pridobivanja in razporejanja skupnega prihodka.
Z namenom, da bi v Almiri uresničili določila zakona o združenem delu, ki se nanašajo na pridobivanje in razporejanje skupnega prihodka, smo že v novembru in decembru 1977 sprejeli dva samoupravna akta, v katerih smo podrobno opredelili uresničevanje dohodkovnih odnosov in dohodkovne povezanosti med TOZD.
Gre za samoupravni sporazum o enotnih osnovah in merilih za ustvarjanje in razporejanje skupnega prihodka in za pravilnik v metodologiji in tehniki oblikovanja osnov in meril za ugotavljanje deležev iz skupnega prihodka. Oba splošna akta zelo podrobno urejata področje pridobivanja in razporejanja skupnega prihodka. V samoupravnem sporazumu o enotnih osnovah in merilih za ustvarjanje in razporejanje skupnega prihodka so samoupravno rešena naslednja področja skupnega prihodka :
1.	cilji in načela pri pridobivanju in razporejanju skupnega prihodka,
2.	skupno planiranje,
3.	enotne osnove in merila za ustvarjanje in razporejanje skupnega prihodka,
4.	ugotavljanje in razporejanje skupnega prihodka,
5.	škoda in riziki pri proizvodnji skupnega proizvoda in
6.	obračunavanje skupnega prihodka.
Pravilnik o metodologiji in tehnologiji oblikovanja osnov in meril za ugotavljanje deležev iz skupnega prihodka podrobno določa tehniko razdelitve skupnega prihodka med TOZD.
Najpomembnejše določilo sporazuma je zapisano v 10. in
11.	členu, kjer je podana ugotovitev, da so vse TOZD v Almiri udeležene s svojimi deleži pri proizvodnji skupnega proizvoda, osnova pa je vsakokratna celotna kolekcija proizvodov, ki predstavlja asortiment izdelkov, s katerimi nastopa na trgu Almira kot delovna organizacija. Nadaljnja opredelitev v sporazumu je stališče, da skupni proizvod na trgu realizira za vse TOZD temeljna organizacija Trgovina.
Navedena samoupravna akta sta pričela veljati s 1. 1. 1978, tako da so bila določila v njih uporabljena za ves priliv iz naslova skupnega prihodka, ki so ga vse TOZD dosegle z realizacijo skupnih proizvodov kot dela skupnega proizvoda na trgu od 1. 1. 1978 dalje.
V nadaljevanju bo pojasnjeno, kako v ekonomsko finančnem sektorju tehnično uresničujemo določila obeh samoupravnih aktov.
V marcu 1978 je bil pri službi družbenega knjigovodstva odprt pre-
lio dni račun, na katerem se zbirajo sredstva, ki jih nakazujejo kupci za prodane proizvode. Sredstva, ki dnevno pritekajo na ta prehodni račun, se nakjasneje v treh dneh razporedijo na žiro račune TOZD. Razporeditev je izvedena v razmerju udeležbe posameznih TOZD v skupnem prihodku, kot je to določeno v letnem planu za leto 1979. V planu je določena udeležba posameznega TOZD v skupnem prihodku v naslednjih razmerjih:
TOZD 1 Radovljica 59,52 %
T OZD III Boh. Bistrica 15,26 % TOZD IV Nova Gorica 14,95 % TOZD II Trgovina 10,27 %
SKUPAJ 100%
Razporeditev in nakazilo denarja po planskih odstotkih na TOZD pa je samo začasno zaradi tega, da TOZD s temi sredstvi lahko krijejo tekoče poslovne obveznosti. Začasna planska delitev skupnega prihodka na TOZD ne more biti osnova za delitev dohodka in ostalih elementov dohodka za TOZD zaradi tega, ker v teku poslovanja nastajajo spremembe, ki vplivajo na višino deleža posameznega TOZD v skup-
6.	aprila je bilo v osnovni šoli A. T. Linharta v Radovljici glasbeno srečanje otroških pevskih zborov; pokroviteljstvo je prevzela naša osnovna organizacija ZSMS „ALMIRA“. Glasbeno srečanje se je 7. aprila nadaljevalo s srečanjem instrumentalnih skupin v Kropi in s sklepnim nastopom mladinskih pevskih zborov v festivalni dvorani na Bledu.
Revija otroških, mladinskih pevskih zborov in instrumentalnih skupin osnovnih šol radovljiške občine je bila posvečena 27. aprilu, dnevu ustanovitve OF, 40. obletnice ustanovne seje CK ZKJ in delavskemu prazniku 1. maju.
TOZD udeležena v skupnem prihodku z deležem, ki kar najbolj ustreza dejanskemu prispevku posamezne TOZD k skupnemu prihodku, je v samoupravnem sporazumu, ki ureja to področje, natančno določen postopek za poračun skupnega prihodka na dejanske deleže, ki pripadajo posamezni TOZD. Poračun se izvede vsake tri mesece, to je obdobje, za katero ugotavljamo poslovni uspeh TOZD. Poračun temelji na naslednjih osnovah:
vsaka TOZD je udeležena pri dejanski delitvi skupnega prihodka z odstotkom, ki se izračuna tako, da se ugotavlja normativna ali dogovorjena (vnaprej določena) poraba posameznih poslovnih sredstev, ki so bila potrebna za doseganje skupnega prihodka za prodane proizvodne vsake posamezne TOZD. Normativna ali dogovorjena poraba posamezne TOZD se postavi v razmerje do skupne normativne porabe posameznih sredstev, ki so bila porabljena na ravni delovne organizacije za doseganje prihodka. Na ta način izračunamo odstotek, ki pripada od skupnega prihodka, doseženega na ravni delovne organizacije, posamezni TOZD. Na ta način izračunamo odstotke vseh
Mladina Almire je bila vesela in ponosna, da je bila pokrovitelj te prireditve, kjer se je zbralo toliko mladih src. Povezanost ZSMS Almira in šolske mladine je že tradicionalna, saj skupaj z nami uspešno nastopajo na raznih prireditvah in proslavah v tovarni in zunaj nje.
Svoje ročne izdelke so tudi že razstavljali v naši delovni organizaciji.
Na Bledu v „Kazini“ je pevski zbor osnovne šole Bled nastopil v naših modro-belih kostimih, kjer je tudi fotografiran.
ALMA ZUPAN
vrst porabljenih sredstev in vseh elementov doseženega dohodka. Vse odstotke vseh porabljenih sredstev in doseženega dohodka za vsako TOZD seštejemo. Tako dobljeni seštevek odstotkov za posamezno TOZD pomeni dokončno osnovo za izračun dokončnega deleža vsake TOZD v skupnem prihodku. Dejanski odstotki, izračunani po opisanem postopku, so bili za leto 1978
naslednji:
TOZD Radovljica	62,18	%
TOZD Trgovina	10,97%
TOZD Bohinj	14,56	%
TOZD N. Gorica	12,29	%
SKUPAJ	100,00	%
Takšen način ugotavljanja celotnega prihodka, to je na podlagi udeležbe v skupnem prihodku za vsako TOZD, je povsem v skladu z določili zakona o združenem delu. Naše TOZD sodelujejo pri izdelavi skupnega proizvoda, to je garniture (kolekcije) naših izdelkov, ki je lahko samo kot celota predmet ponudbe na trgu.
Ne glede na to opredelitev pa bomo v obdobju srednjeročnega plana, to je v letih od 1981 do 1985, skušali oblikovati kolekcijo tako, da bo vsaka TOZD imela svojo kolekcijo in da bo tudi vsaka TOZD samostojno nastopala na trgu s svojo kolekcijo. To bo vsaki TOZD omogočilo pridobivanje celotnega prihodka direktno iz prodaje na trgu. S tem bo ugasnila potreba po pridobivanju skupnega prihodka in potreba pridobivanja celotnega prihodka TOZD na podlagi udeležbe v skupnem prihodku.
.Da bi zagotovili čimbolj kvaliteten prehod iz ene oblike p ridobivanja celotnega prihodka TOZD v drugo, bo potrebno izvesti vrsto poslovnih sprememb , zlasti pa naslednje : oblikovati tako kolekcijo izdelkov, ki bo najprimernejša za obstoječe proizvodne možnosti vsake posamezne TOZD.
Kolekcija bo morala biti v prodaji skozi vse leto, da bo omogočila enakomeren pritok celotnega prihodka med letom.
Izvesti bo potrebno spremembo finančnih evidenc med TOZD in uvesti plačevanje vseh poslovnih obveznosti med TOZD po tržnih cenah ter urediti še vrsto podrobnosti, ki nam sedaj še niso dovolj znane.
FRANC PRETNAR
V prvem četrtletju 1979 so industrijske delovne organizacije v radovljiški občini prodale na tuja tržišča svojih proizvodov v vrednosti 5,019.477 ameriških dolarjev, kar je za 34 % več kot lani v tem času. Kljub temu je bil plan izvoza v prvih treh mesecih izpolnjen le 15,7 % (lani 13,1 %).
Vzroki za neizpolnitev planskih izvoznih obveznosti so v sezonskem značaju izvoza, zmanjšanju naročil in nekonkurenčnosti na tujem tržišču.
nem pnhodku.
Z namenom, da bi bila vsaka
Glasba nas druži
Drobci, a hkrati tudi vsebina našega življenja
•—
Mednarodno leto otroka
Pod pokroviteljstvom UNESCO je francoska televizija 28. januarja s posebno oddajo odprla mednarodno leto otroka, ki ga je pred dvema letoma prvič razglasila generalna skupščina Združenih narodov. Sedem šefov držav je ob tej priložnosti poslalo svoje osebne poslanice, namenjene otrokom vsega sveta. Predsednik Tito je v svoji poslanici poudaril, da je odnos do otrok odnos do prihodnosti človeka. Če hočemo ustvariti svet miru prijateljstva, enakopravnosti in socialne pravičnosti, moramo to že zdaj zagotoviti našim otrokom. Ne smemo dovoliti, da bi krivice tega sveta še naprej prizadevale zlasti najmlajše rodove.
Tovariš Tito je sklenil svoj pozdrav otrokom sveta takole:
„Od prizadevanj v dobro otrok in njihove sreče ne samo v svoji državi, temveč tudi v vsakem kotičku našega planeta, ni plemenitejšega dejanja kot je skrb za otroke, za srečo in blaginjo vseh narodov. To je človeška solidarnost na prvi in največji preizkušnji. Iskreno želim, da bi letošnje leto močno spodbudilo to solidarnost. Že-!im, da bi se združila prizadevanja vseh držav in narodov, da bi bilo življenje današnje mlade generacije in tistih, ki bodo prišli, obvarovano trpljenja in da bi potekalo v miru in ustvarjalnem delu. Otrokom vsega sveta pošt jam pozdrave in najtoplejše želje, da bi jim letošnje leto prineslo dosti veselja in da bi jim odprlo vidike lepšega življenja v prihodnosti. "
N. S.
Deseti kongres ZSMJ je bil od 13. do 15. decembra 1978 v kongresnem „Sava — centru“ v Novem Beogradu. Kongresa se je udeležilo 1441 delegatov iz vseh naših republik in pokrajin, pa tudi veliko gostov iz drugih družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter mladinskih in študentovskih organizacij iz 73 držav z vseh celin.
Kongres je potekal na dveh plenarnih sejah in prek dejavnosti večih komisij.
Delegati in gosti so z navdušenjem sprejeli in pozdravili pozdravno pismo tovariša TITA. Tovariš Tito je poudaril, da so pred mladimi velike in zahtevne naloge. Za vzgojo in usposabljanje imamo precej boljše razmere kot generacije
pred nami. Delati je treba požrtvovalno in vztrajno, uspehov tako ne bo manjkajo. Pomembno je zlasti, da je ZSMJ vse bolj obrnjena h konkretnim življenjskim vprašanjem delovnih ljudi in k usposabljanju mladih za njihovo uspešno reševanje. V teku je več koristnih pobud in akcij. Zlasti dobro je to, da je obnovljeno prostovoljno mladinsko delo, ki iz leta v leto pritegne na stotine mladih ljudi, ki gradijo proge, ceste, mostove, nasipe ...
Tov. Stevan Doronski je dejal, da so mladinske delovne akcije drobci našega dela, kot je drobec prva puška v Beli Crkvi, Kozara, prehod čez Neretvo, borbenost naših športnikov, ki branijo barve naše domovine. To so drobci, hkrati pa tudi korenine in vsebina našega življenja. Tudi to prepletanje drobcev pomeni našo stvarnost, od katere je odvisna naša usoda.
Naša mladost, delo in znanje pa so lahko vedno močan in zanesljiv steber revolucije, ki nima konca na naši poti v še lepšo bodočnost.
S tovarišem Titom na čelu, v duhu njegovih idej bomo korakali v bodočnost, saj smo se od njega naučili, kako se gleda in gre naprej, kako se gradijo in ohranjajo bratstvo, enotnost in enakopravnost, kako se branita svoboda in čast dežele.
ALMA ZUPAN
„Razred sem izdelal, mama, ampak prihodnje leto mi boš za vsako odlično oceno dala več kot pet juijev, ker se ne bomveč učil postarih cenah!“
V OZD Sukno Zapuže so lani realizirali 104,992.933 din celotnega prihodka, kar je 26 % nad lanskoletno realizacijo. Največji porast v višini 38 % prihodka so ustvarili pri proizvodnji tkanin. Proizvedli so 429.296 m več tkanin, prodali pa za 31 % več teh izdelkov kot 1977 leta.
---------------------------------------------------\
Oh časi prelepi...
Kako hitro minejo časi ko so otroci še mali in naši, pa komaj se človek malo zave, otrok že odraste in gre.
Prej pa skoraj vsaka mati misli: ko bodo otroci malo odrasli, potem bolje bo, uredili bomo to in to.
Potem je mogoče res to urejeno, je pa gotovo tudi kaj zamujeno, ker človek vedno nekaj želi, ker človek nikoli zadovoljen ni.
Nato pa naenkrat se človek zave, da kar je najlepše zamudil je že: premalo poslušal je otroško čebljanje, saj vedno je manjkalo časa, saj vedno je bilo treba še tega in tega, potem pa naenkrat je dosti že vsega, samo zmanjkalo je otroškega smeha.
Potem pa tako čudno srce zaboli, se vprašaš otožno: časi prelepi, kam ste odšli?
N.K.
\______________________________-J
Kdor tudi na dopustu ne more biti brez dela, bo našel ob obali pod novim počitniškim domom veliko priložnosti za hvaležno pomoč: z betonom moramo zaliti kar največ skalnih razpok, da bo sončenje prijetnejše . ■.
/——---------------
Mala abeceda ekonomike
V________________)
(Nadaljevanje in konec)
Zaradi nazornosti bomo podali shematičen prikaz pridobivanja in razporejanja rezultatov poslovanja.
1.	Celotni prihodek Celotni prihodek je vir prihodkov, ki jih delavci TOZD pridobijo:
-	z udeležbo na skupnem prihodku iz prodaje skupnega proizvoda,
-	s prodajo proizvodov in storitev na domačem in zunanjem trgu oz. v okviru OZD,
-	z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku, na podlagi združenega dela in sredstev,
-	s svobodno menjavo dela,
-	s kompenzacijo, regresom, premijo, dotacijo, obrestmi in drugo.
V celotni prihodek se vštevajo plačani zneski za prodane in dobavljene proizvode ter opravljene storitve.
2.	Porabljena sredstva
so odhodki, ki jih je TOZD izdala za
a)	materialne stroške, med katere štejemo:
-	porabljene predmete dela;
-	proizvodne in neproizvodne storitve;
-	stroške za varstvo pri delu;
-	stroške za strokovno izobraževanje in raziskovanje;
-	stroške reklame, propagande in reprezentance;
-	izdatke, nastale za določena delovna sredstva (porabljeni drobni inventar, avtogume in embalažo);
-	povračilo stroškov delavcem kot so: dnevnice za službena potovanja, nadomestilo za delo na terenu, nadomestilo stroškov prevoza na delo in z dela, stroški prehrane delavcev pri določenih opravilih;
-	nabavno vrednost prodanega blaga;
-	druge poslovne stroške;
b)	amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah.
3.	Dohodek TOZD dobimo, če od celotnega prihodka nadomestimo materialne stroške in amortizacijo po predpisanih minimalnih stopnjah.
Skupni dohodek razporedimo na:
-	del skupnega dohodka, ki pripada drugim OZD;
-	del skupnega dohodka, ki pripada kmetom in drugim delovnim ljudem;
-	del skupnega dohodka, ki pripada tujim osebam;
-	del skupnega dohodka, ki pripada TOZD.
4.	Dohodek je del celotnega prihodka družbe, ki ga delavci v TOZD pridobijo v denarni obliki kot družbeno priznanje za rezultate svojega in celotnega družbenega dela, v pogojih socialistične blagovne proizvodnje, v katerem delavci v TOZD odločajo na podlagi svoje pravice dela z družbenimi sredstvi.
5.	Razporeditev dohodka — TOZD razporeja dohodek na:
-	obveznosti do samoupravne interesne skupnosti, družbenih dejavnosti, ki pridobijo dohodek oz. ustvarjajo celotni prihodek s svobodno menjavo dela, in za skupno porabo (znanost, kultura, izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaposlovanje in druge SIS);
-	za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb (občina, republika);
-	obveznosti do delovne skupnosti, ki opravlja naloge za TOZD v OZD;
-	izdatke za obnovitev, zboljšanje in varstvo človekovega delovnega in življenjskega okolja;
-	članarine oz. prispevke zbornicam in združenjem;
-	izdatke za SLO in družbeno samozaščito;
-	izdatke za amortizacijo nad predpisano minimalno stopnjo;
-	denarne kazni za gospodarske prestopke, prekrške, upravne takse, sodne stroške;
-	zavarovalne premije;
-	druge izdatke za obveznosti,
določene z zakonom, ki so jih delavci prevzeli s samoupravnim sporazumom ah s pogodbo;
-	del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti pri pridobivanju dohodka v OZD ali izven OZD (uvozni pogoji, pogoji na trgu);
-	obresti za laedite in posojila ter zamudne obresti;
-	bančni stroški;
-	stroški plačilnega prometa. 6. Čisti dohodek je del dohodka, ki ostane TOZD za razporeditev;
-	za OD,
-	za inovacije, racionalizacije,
-	za neposredno svobodno menjavo dela,
-	za stanovanjsko gradnjo,
-	za druge namene v skupni porabi,
-	za zboljšanje materialne osnove dela (modernizacija produkcijskih sredstev dela, razširjanje in gradnja novih zmogljivosti, za zboljšanje znanstveno raziskovalnega dela, vlaganje v obratna sredstva);
-	za poslovni sklad,
-	za rezervni sklad.
TOZD ima izgubo v poslovanju takrat, če po zaključnem računu ne ustvari toliko dohodka, kolikor ga potrebuje, da nadomesti začasno obračunane in izplačane OD ali pa, da poravna z zakonom zajamčene OD.
TOZD ugotavlja in razporeja dohodek med letom (začasno) v periodičnem obračunu in ob koncu leta (dokončno) v zaključnem računu.
Bistvo poslovne politike je pridobivanje dohodka, da z njim delavci zadovoljujejo osebne in družbene potrebe, za zboljšanje pogojev dela, za posodabljanje in nadaljnji razvoj DO.
Vsebina poslovne politike
DO obsega:
-	proizvodno orientacijo (obseg in asortiment, tehno-
logijo in organizacijo proizvodnje);
—	nabavno in prodajno orientacijo (dobavitelji, kupci, cene, nabavni in prodajni pogoji);
—	financiranje (najetje in odobravanje kreditov, izbor načina plačevanja, plačilni pogoji, obresti, tehnološke raziskave, raziskave tržišča);
—	razvoj DO in investicije (čas aktiviranja investicij, rentabilnost investicij, izbor inv. sredstev);
—	vzgoja kadrov za ustrezne delovne naloge;
— združenje,	organiziranje,
organizacija	vodenja in
upravljanja;
—	sistem nagrajevanja, minimalni OD;
—	skrb za delovne in življenjske pogoje zaposlenih.
Poslovna politika se mora
prilagoditi splošni družbeni politiki in trgu.
ALBIN VIDMAR
Izumi, iznajdbe, odkritja...
V vsakdanjem življenju, doma in v službi vedno znova odkrivamo Ameriko. Nekaj primerov teh sicer enostavnih, vendar pomembnih odkritij vam prvič predstavljamo.
Hkrati vas vabimo k sodelovanju s prispevki, ki bodo m svojevrsten način obogatili znanje zgodovine naših bralcev.
SAMOKOLNICA - Samokolnico je izumil naš prarojak Samo. Drugi del besede KOL-NICA izhaja iz glagola kleti, kolnem. Na pogled je to zelo ljubko, ekonomično vozilo aerodinamične oblike. Volan ima za razliko od osebnega avtomobila premaknjen naprej in rabi kot kolo. Namesto volana sta dve ročici, ki hkrati lahko zavirata. Samokolnica se lahko uporablja predvsem kot terensko vozilo na kratkih relacijah. V zadnjem času je njena posebna odlika, da jo lahko vozimo brez vozniškega izpita in vse dneve, ker nima registrske tablice.
SRCE - si je izmislil človek, ko še ni poznal elektromotorja, da bi mu poganjal kri po žilah. Odkril ga je Prajanez, ko mu je Prafrancelj speljal Pramicko. Tedaj ga je tako zabolelo na levi strani prsnega koša, da je to mesto določil za srce. Ločimo trda in mehka, vroča in mrzla, ozka in široka srca. Najbolj so v rabi razširjena srca, ki imajo tako kot naši avtobusi vedno prostor še za enega. Koristno je, če na srce pihamo.
G.B.
Že tale posnetek prepričljivo pove, koliko sence bo našel v novem počitniškem domu vsakdo izmed naših dopustnikov, ki se rad umakne prevročemu soncu ...
Kadrovske spremembe v letošnjih 5 mesecih
TOZD RADOVLJICA
Prišli:
I. Pogačar Tone cotton pletflec
III.	Rozman Milko cotton pletilec IV’ Žilih Franc mizarsa dela
V.	Komar Metka kuharica
Odšli:
I.	Besič Ferida sporazum Šibar Tatjana sporazum Franc Edi smrt Bečirovič Behira sporazum Volk Zdenka odpoved delavke
II.	Pogranc Marija sporazum Hribar Marija sporazum
J utriša Poldka poklicna rehabilitacija
IH.	Zupan Ivanka odpoved ddavke Reš Ivanka upokojitev
Močnik Francka upokojitev
IV.	Maijan Stipo odpoved delavca Kepec Bojana sporazum
V.	Galič ing. Nedeljko odpoved delavca
Kržišnik Cvetka sporazum Možina Tilka sporazum
TOZD TRGOVINA
Prišli:
III.	Rozman Marjeta analiza trga Krek Bogdan transportna dela
IV.	Ličar Silva čistilka
V.	Remis Branko vodenje prodaje Kančič Srečka prodaja v prodajalni v N. Gorici
Odšli:
II.	Špendov Mirko upokojitev Poklukar Herman sporazum Plavljanič Petar sporazum
III.	Slak Silvo odpoved delavca
IV.	Ređepagič Đafir odpoved delavca
Romih Zvonko odpoved delavca TOZD N. GORICA
Prišli:
I. Kapus Janez vzdrževalna dela
V.	Topič Mirsada šivanje pletenin
Po dolgih 36 letih zvestega dela se je 30. junija letos poslovila od nas Jerica Lilek. Nje in vseh drugih naših upokojencev se bomo vedno radi spominjali!
Francka Močnik, previjalka preje, je odšla v zasluženi pokoj.
TOZD BOHINJ
Prišli:
n. Taskoška Ljuba šivanje pie -tenin
III.	Colja Ivana šivanje pletenin
IV.	Gubaljevič Enesa šivanje pletenin
V.	Korošec Olga šivanje pletenin (Mi:
I.	Kapus Janez sporazum Cerkovnik TErezija sporazum Arh Majda sporazum
III. Zupanc Irma sporazum V. Mencinger Marija odpoved DS SS Prišli:
II.	Jaopič Jelka obračun OD
III.	Smolej Nevenka knjigovod ska dela
Odšli:
II.	Cvenkelj Polonca odpoved delavke
Vidmar Albin odpoved delavca
III.	Marjan Sonja odpoved delavke
UPOKOJILI SO SE
KOnec februarja nas je po 10 letih dela med nami kot vodja prodaje zapustil tov. MIRKO SPENDA V.
Prav tako sta v vrste upokojencev stopili sodelavci v TOZD Radovljica IVANKA REŠ, lika-rica pletenin, in FRANCKA MOČNIK, previjalka preje.
Tovarišica JELKA ROZMAN se je odločila, da prevzame družinsko pokojnino po pokojnem možu.
Z dnem 30. 6. 1979 pa preneha delovno razmerje JERICI LILEK, ki po dolgih 36 letih dela odhaja v zasluženi pokoj.
Pri uživanju zaslužene pokojnine želimo kar največ zdravja in osebnega zadovoljstva, obenem se zahvaljujemo za vse napore, ki so jih vložili
— Samo trenutek počakajta, miškici, samo toliko, da prileti ptička!!
Ogled ladje Galeb
8. junija je bil za predstavnike slovenske mladine organiziran izlet v Koper, ki je bil združen z ogledom šolske ladje jugoslovanske vojne mornarice GALEB. Iz Radovljice se je ogleda udeležilo 9 mladincev.
Po uvodnem sprejemu na ladji so vsem udeležencem po prejšnji razlagi in opisu razkazali najzanimivejše dele ladje. Med drugim so nam povedali, da je ladja dolga približno 130 m in visoka 30 m. Ima posebne prosotre za predsednika republike TITA in za posadko. Na ladji se je izšolalo že preko 12.000 starešin. Na to ladjo so bili povabljeni tudi razni tuji
državniki. Predsednik TITO je s to ladjo varno prepotoval vsa morja sveta. Na njej je preživel preko 440 dni in tudi dvakrat praznoval novo leto. Prva pot predsednika TITA z ladjo GALEB je bila leta 1952 v London. Takrat je prvič obiskal angleško kraljico in WINSTO-NA CHURCHILA. Predsednik TITO je posadko ladie za posebne zasluge večkrat odliko -val.
Vsi mladinci Slovenije želimo predsedniku TITU in ladji GALEB še veliko skupnih potovanj na njunih poteh miru!
MAGDA POTOČNIK
Pojav nove bolezni
V ordinacijo stopi dekle v najlepših letih. V splošnem brez vidnih bolezenskih znakov, ta-korekoč cvetočega zdravja.
„Tovarišdoktor“, je dejala in si obrisala pot z v zdravju cvetočega obraza, „pravzaprav nisem bolna, le včasih, v nekaterih trenutkih, imam močne bolečine v križu!" Doktor si je nervozno popravil naočnike in čakal.
„Torej, tovariš doktor, vidite, če se nenadoma močno zaletim, pričnem hitro teči, če pri tem močno iztegnem roke čim dalje predse, nekolikokrat poskočim, hkrati pa suvam s komolci in brcam z nogami okrog sebe, stisnem glavo med ramena, rinem in vlečem, kar se da, vidite, tovariš doktor, takrat
me zaboli tukajle v križu!"
, Ampak človek dragi, kje pa vendar počnete vse te nemogoče kretnje obenem? “
„Tovariš doktor, vedno, kadar stopam v dneh prepovedi vožnje z osebnimi avtomobili v avtobs!“
BOJAN GORJUP
750-članski kolektiv delovne organizacije Vezenine Bled, pretežno žena, ki je samoupravno organiziran v šestih TOZD na Bledu, v Vintgarju, Vipavi, Ilirski Bistrici in Kočevju, je lani ustvaril 232.481 din celotnega prihodka, od tega dobrih 5 % s prodajo na tujem trgu. Letos bo kolektiv proslavil že 55-letnico dejavnosti.
Naš počitniški dom v Kraljevici
Pogled na naš novi počitniški dom pove, da se skriva stavba sredi zelenja, v katerem bomo našli prijetno senco in oddih tudi med naj večjo vročino.
Po dolgoletnih prizadevanjih nam je uspelo najti primeren počitniški dom ob morju. Na polotoku Oštro pri Kraljevici smo odkupili nekdanjo vilo, ki je po vojni večkrat menjala lastnika.
Letošnje poletje bomo lahko uporabljali spodnji del s kuhinjo in pokrito teraso. Sobe v domu bodo letos za nas še neuporabne in smo jih za vse dopustnike preskrbeli pri zaseb -nikih neposredno poleg doma. Okolica domaje gosto porasla z drevjem in grmičevjem, da bo lahko vsakdo počival na soncu ali v senci. V tem gaju uspeva pri nas malo razširjena libanonska cedra. Nekdaj so z lesom teh dreves gradili mogočne zgradbe v Mezopotamiji in Egiptu. Bogastvo vsega zelenja v
Moj vnuček
Moj vnuček je mucek, je srček zlat, toda ko je treba pa noče zaspat.
Moj vnukec
ime mu je Lukec,
je lump ek in pot,
ki mira si nikdar ne da
in hoče, da vedno se z mano
igra.
Moj vnuček
je ljubček,
od fare fantiček,
saj leta okoli kot kakšen
ptiček.
Moj vnuček je vse, kar lepega je, kar sladkega je, saj je kot cukerček.
Zato sem presrečna, da ga imam, zato ga pa tudi za ves svet ne dam.
gaju moramo ohraniti nedotaknjeno, saj bo sonca dovolj na sami obali.
Z letošnjimi delovnimi akcijami bomo uredili parkirni prostor, dostopne poti in poskušali zaliti z betonom čim več skalnih razpok in škrapelj na obali. Razna manjša dela v okolici doma in na obali bodo dopustniki lahko postorili za kratek čas med bivanjem v domu. Izpred doma se odpira lep pogled na otok Krk in ogromen most, ki bo otok povezal s kopnim.
Upamo, da bodo naši gostje zadovoljni z domom in da bodo s svojimi nasveti o ureditvi in s svojo pomočjo lahko prispevali k temu, da bo dom postal prijeten, da se bomo vsako leto radi vračali.
BOJAN GORJUP
Pogled na naš novi počitniški dom ob morju, tokrat z druge strani.
Bolje je biti neumen kot malo pameten.
LJUDSKI REK Veliki ljudje navadno svoje napake priznavajo, v tem je tudi njihova veličina.
IVAN PRIJATELJ Misel je podobna kopanju vodnjaka: voda je najprej kalna, počasi pa se zb istri.
Srečanje
mladih
tehnikov
V	počastitev 60-letnice ZKJ, SKOJ, revolucionarnih sindikatov, mednarodnega leta otroka in 125-letnice rojstva Mihajla Pupina je bilo od 15. do 16. junija v Radovljici XV. srečanje mladih tehnikov Jugoslavije. Pokrovitelj največjega jugoslovanskega zbora mladih tehnikov je bil Franc Leskošek-Luka, organizirali pa so ga Ljudska tehnika J ugoslavije, Zveza organizacij za teh
nično kulturo Slovenije in občine Radovljica.
V	raznih veščinah s področja fo-tokina, radijske, raketarske, modelarske, motociklistične in padalske dejavnosti se je predstavilo okoli 300 udeležencev iz vseh republik in pokrajin. Svečana otvoritev, sklepna svečanost ter številna srečanja in razstave so bile v osnovni šoli A. T. Linhart v Radovljici ter na prizoriščih na jezeru Šobec, pri družbenem domu in letališču Lesce ter v festivalni dvorani na Bledu. Razen tega so mladi fotografi, filmski sne-matelji in radiotelegrafisti obšli tudi več krajev v občini.
G. B.
Gorenjska kegljaška tekstiliada
V začetku aprila so se na kegljišču kranjskega „Triglava“ potegovali za čimbolj še uvrstitve gorenjski tekstilci. Na tem vsakoletnem tekmovanju, ki je hkrati izbirno za republiško tekstilijado, smo ALMIRCI tudi letos sodelovali z obema ekipama.
Moška vrsta je zasedla šesto mesto. Posamezni pari so se uvrstili na sredino lestvice. Dvojica Uršič -Gorjup je bila petnajsta, šestnajsta sla bila Metod Kavčič in Marjan Plut, dvajseti pa je Franc Selan in Vida Srečo. Posamezno sta se najboljše uvrstila Uršič, ki je bil 27. in Marjan Plut na 28. mestu med 54. nastopajočimi.
Z dobro uvrstitvijo nas je prijetno presenetila ženska četvorica. Med enajstimi ekipami so si prikegljale tetje mesto. Dvojici Kozma Bizjak in Melita Rogač sta s 729 podrtimi keglji zmagali. Med posameznicami je Melita Rogač zasedla enajsto mesto, Kozma Bizjak pa je s 396 podrtimi keglji prepričljivo zmagala med posameznicami in si edina med našimi udeleženci zagotovila pravico nadaljnjega nastopa na republiškem tekmovanju v Kamniku.
N. N.
KITAJSKI REK
olmiro
Glasilo izdaja organizacija združenega dela ALMIRA, alpska modna industrija Radovljica - Glavni in odgovorni urednik Bojan Gorjup, uredniški odbor: ing. Milka Blažič, Tatjana Bratuša, Zoran Bulut, Maruša Černilec, Frane Grče, Katja Kos, Lili Kozinc, Andreja Locateli!, Mila Mežek, Brigita Ropret in Marjeta Žvan. - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list Novo mesto, tisk: Knjigotisk Novo mesto. - Na osnovi ustreznega dokumenta prosto plačila prometnega davka.
________-
....—
BOJAN GORJUP