47 47 Center za razvoj knjižnic SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH SPECIALNE KNJIŽNICE Poročilo za leto 2012 Ljubljana, 2013 SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH SPECIALNE KNJIŽNICE Poročilo za leto 2012 Podatke zbrala in predstavila Stanislav Bahor, Damjana Tizaj Marc Urednica zbirke Eva Kodrič - Dačić Oblikovanje naslovnice Aleksij Kobal Fotografija na naslovnici Goran Bertok Izdala in založila Narodna in univerzitetna knjižnica Za knjižnico Mateja Komel Snoj Slovenske knjižnice v številkah (zbirka) ISSN 1580-0032 Specialne knjižnice (podzbirka) ISSN 1580-0040 Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1 1000 Ljubljana Telefon: 386 1 200 11 10 http://www.nuk.uni-lj.si Ljubljana, 2013 VSEBINA 1. POJASNILO K PREGLEDU DEJAVNOSTI ZA LETO 2012……………………... 5 2. PREGLED DEJAVNOSTI ZA LETO 2012………………………………………… 7 • Tabela 1: Knjižnična mreža………….……………………………………….. 9 • Tabela 2: Knjižnična zbirka, prirast in odpis (inventarne enote)….………..... • Tabela 2. 1: Knjižno gradivo – zbirka (inventarne enote)……………………. 12 15 • Tabela 2. 2a: Knjižno gradivo – prirast (inventarne enote)…..………………. 18 • Tabela 2. 2b: Knjižno gradivo – prirast (naslovi)….……….……………….... 21 • Tabela 2. 3: Neknjižno gradivo na fizičnih nosilcih – zbirka in prirast….…… 24 • Tabela 2. 4: Elektronski viri……………………………...………...………… 27 • Tabela 2. 5: Tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij……………………. • Tabela 3: Uporabniki knjižnice – člani in potencialni uporabniki……………. 30 33 • Tabela 3. 1: Uporabniki knjižnice – obisk (št. obiskovalcev)..……………..... 36 • Tabela 3. 2: Storitve knjižnice – bibliografska obdelava gradiva (št. zapisov). 39 • Tabela 3. 3: Storitve knjižnice – izposoja in medknjižnična izposoja……...... • Tabela 3. 4: Storitve knjižnice – elektr. storitve pri izposoji (št. storitev)…… 42 45 • Tabela 3. 5: Storitve knjižnice – usposabljanje uporabnikov in prireditve….. 48 • Tabela 4: Dostop, prostor in oprema…………..…..……….……………….... 51 • Tabela 4. 1a: Oprema knjižnice – skupaj (št. kosov)…………………...……. 54 • Tabela 4. 1b: Oprema knjižnice – za uporabnike (št. kosov)…….………….. 56 • Tabela 4. 2: Katalogi…………………………………………………………. • Tabela 5: Prihodki ………..………………………………………………….. 58 61 • Tabela 5. 1a: Odhodki – delo, dejavnosti in investicije………………..…….. 64 • Tabela 5. 1b: Odhodki – nakup gradiva, izobraževanje……………………… 67 • Tabela 6: Delavci – delovne naloge (št. oseb)……………………………….. 70 • Tabela 6. 1a: Delavci – strokovna izobrazba (EPZ)………………………….. • Tabela 6. 1b: Delavci – formalna izobrazba (EPZ)……………...…………… 73 75 • Tabela 6. 2: Delavci – izobraževanje zaposlenih..…………….……………... 78 3. PRILOGE ………………………………………………………………………….. 81 • Poročilo o delu specialne knjižnice za leto 2012 (vprašalnik in priloga Elektronski viri v slovenskih knjižnicah) • Zbiranje statističnih podatkov o delu slovenskih knjižnic (zakonska določila, definicije) • Splošna navodila za izpolnjevanje vprašalnika • Seznam specialnih knjižnic v letu 2012 5 1. POJASNILO K PREGLEDU DEJAVNOSTI ZA LETO 2012 Statistični vprašalnik o delu za leto 2012 je prejelo 115 specialnih knjižnic, katerih delovanje Center za razvoj knjižnic kontinuirano spremlja ter 27 samostanskih in drugih cerkvenih knjižnic, ki smo jih tudi v tem poročevalskem obdobju merili poskusno. Mreža specialnih knjižnic se v okviru statističnih meritev usklajuje glede na aktivne poročevalske enote oz. uradna obvestila knjižnic o njihovi ustanovitvi ali prenehanju delovanja. Za namen statističnega poročanja o delu knjižnic so specialne knjižnice razvrščene v posamezne skupine po področjih delovanja. Kot posebni skupini knjižnic so izpostavljene društvene specialne knjižnice ter samostanske in druge cerkvene knjižnice. Samostanske in druge cerkvene knjižnice so v statistične meritve vključene šestič, tudi letos so njihovi podatki predstavljeni posebej. Vprašalnik je skupaj prejelo 142 specialnih knjižnic, in sicer: Skupina 1: 16 specialnih knjižnic s področja industrije in trgovine, Skupina 2: 34 specialnih knjižnic s področja kulture, Skupina 3: 20 vladnih specialnih knjižnic, Skupina 4: 21 specialnih knjižnic s področja znanosti, Skupina 5: 11 specialnih knjižnic s področja zdravstva, Skupina 6: 3 društvene specialne knjižnice, Skupina 7: 10 drugih specialnih knjižnic, Skupina 8: 27 samostanskih in drugih cerkvenih knjižnic. Skupine, v katere so razvrščene specialne knjižnice, so oblikovane glede na vsebino gradiva in način financiranja. Delitev je uvedena le za statistične namene in se opira na klasifikacijo specialnih knjižnic v projektu poenotenja evropske knjižnične statistike LIBECON in mednarodnega standarda za knjižnično statistiko ISO 2789. Ta podrobnejša statistična klasifikacija specialnih knjižnic ne omejuje pri združevanju v skupine po lastnih interesih. Skupine so naslednje: SPECIALNE KNJIŽNICE S PODROČJA INDUSTRIJE IN TRGOVINE delujejo v okviru podjetij in industrijskih družb. Pokrivajo informacijske potrebe strokovnih delavcev v teh ustanovah. Praviloma jih financirajo ustanove, v okviru katerih knjižnice delujejo. SPECIALNE KNJIŽNICE S PODROČJA KULTURE delujejo v okviru muzejev, galerij, zavodov in v vseh tistih ustanovah, ki jih financira ali sofinancira ministrstvo, pristojno za kulturo. Pokrivajo informacijske potrebe zaposlenih v kulturnih ustanovah. VLADNE SPECIALNE KNJIŽNICE delujejo pri vladnih službah, oddelkih, agencijah in pri parlamentu. Pokrivajo informacijske potrebe zaposlenih v vladnih ustanovah. SPECIALNE KNJIŽNICE S PODROČJA ZNANOSTI so del znanstvenih ustanov, na primer inštitutov, ki jih financirajo ali sofinancirajo ministrstva, pristojna za znanost. Pokrivajo informacijske potrebe strokovnih delavcev s področja znanosti. SPECIALNE KNJIŽNICE S PODROČJA ZDRAVSTVA delujejo v okviru zdravstvenih ustanov in zavodov za zdravstveno varstvo. Pokrivajo informacijske potrebe strokovnih delavcev v zdravstvu. V to skupino ne uvrščamo knjižnic farmacevtskih družb, le-te vključujemo v sklop industrije in trgovine. 6 DRUŠTVENE SPECIALNE KNJIŽNICE so organizirane v okviru različnih društev in zadovoljujejo informacijske potrebe članov društev. Financirajo jih društva, pri katerih delujejo. DRUGE SPECIALNE KNJIŽNICE so vse tiste specialne knjižnice, ki iz različnih razlogov ne spadajo v nobeno od zgoraj omenjenih skupin, pod pogojem, da imajo specializirane knjižnične zbirke in da ne delujejo v okviru ustanov visokega šolstva. SAMOSTANSKE IN DRUGE CERKVENE KNJIŽNICE so knjižnice, ki svojo dejavnost izvajajo za potrebe samostanske skupnosti oziroma drugih cerkvenih organizacij. Pri usklajevanju poročevalskih enot z dejavnim stanjem specialnih knjižnic je Center za razvoj knjižnic iz statistične evidence za statistične meritve v letu 2012 izločil knjižnice naslednjih organizacij: Energetika, Javno podjetje Ljubljana, d.o.o., Premogovnik Velenje, Mednarodni inštitut arhivskih znanosti pri Pokrajinskem arhivu Maribor. Specialne knjižnice so v letošnjem letu svoje poročilo o delu že šestič posredovale v okviru sistema BibSiSt Online, interaktivnega vmesnika za zbiranje statističnih podatkov o delu slovenskih knjižnic, ki ga je za potrebe svojega dela razvil Center za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici. Od skupaj 115 poročevalskih enot v prvih sedmih skupinah je izpolnjen vprašalnik vrnilo 105 knjižnic, kar predstavlja 91,30% odziv. V meritve za leto 2012 je Center za razvoj knjižnic med poročevalske enote ponovno poskusno vključil tudi 27 slovenskim samostanskih in drugih cerkvenih knjižnic rimskokatoliške cerkve. Žal je bil odziv pri tej skupini zelo slab. Vprašalnik je z vsaj osnovnimi podatki izpolnila samo 1 knjižnica iz te skupine ali 3,70%. Preseneča tudi slab odziv knjižnic s področja znanosti in knjižnic s področja zdravstva, saj vprašalnika kljub številnim urgencam tudi letos ni izpolnila ena največjih specialnih knjižnic s področja znanosti in 3 knjižnice s področja zdravstva, med njimi tudi največja od njih. Za primerjave ali za prikaz trendov na področju delovanja specialnih knjižnic je potrebno upoštevati, da nekatere knjižnice za posamezne iskalne količine niso posredovale podatkov, zato so sumarne vrednosti v tabelah le informativne. Ker v teh primerih seštevek ne kaže dejanskega stanja, je potrebno manjkajoče podatke vračunati, kar lahko naredimo na dva načina. Manjkajoče podatke lahko nadomestimo s povprečno vrednostjo, ki so jo v tem letu dosegale druge primerljive knjižnice, ali z vrednostjo, ki jo je knjižnica posredovala preteklo leto. Tako obdelane podatke najdete na spletnem naslovu http://bibsist.nuk.uni-lj.si. 7 2. PREGLED DEJAVNOSTI ZA LETO 2012 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 3. PRILOGE 82 vpisni list ODKLENJEN Poročilo o delu specialne knjižnice Narodna in univerzitetna knjižnica/Center za razvoj knjižnic - CeZaR Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01). Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95). Posredovanje podatkov je obvezno. 1 Uradni podatki ime knjižnice naslov knjižnice kraj knjižnice pošta in poštna številka knjižnice občina, v kateri ima knjižnica sedež telefon knjižnice telefaks knjižnice elektronski naslov knjižnice ime in priimek vodje knjižnice elektronski naslov vodje knjižnice URL sigla ISIL Dodatni podatki za nesamostojne knjižnice naziv pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje poslovni naslov pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje poslovni naslov pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje (kraj) ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 1/16 vpisni list ODKLENJEN poslovni naslov pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje (pošta) telefon pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje telefaks pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje elektronski naslov pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje URL pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje ime in priimek direktorja (poslovodnega organa) pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje Tip knjižnice: Izposojevališča knjižnice: skupno število izposojevališč knjižnice (knjižnica ima načeloma vsaj eno izposojevališče) število dislociranih enot naziv dislocirane enote naslov dislocirane enote ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 2/16 vpisni list ODKLENJEN 2 Zbirka, prirast in odpis 2.1 Knjižno gradivo 2.1.1 Zbirka knjižnega gradiva (inv. enote): knjige, brošure disertacije, mag., dipl., razisk. nal. serijske publikacije patenti standardi SKUPAJ 2.1.2 Prirast knjižnega gradiva: a) Prirast knjižnega gradiva po načinu pridobivanja (inv. enote): knjige, brošure disertacije, mag., dipl., razisk. nal. serijske publikacije patenti standardi SKUPAJ nakup obvezni izvod ustanove zamena dar SKUPAJ b) Prirast knjižnega gradiva ne glede na način pridobivanja (naslovi): knjige, brošure disertacije, mag., dipl., razisk. nal. serijske publikacije patenti standardi SKUPAJ 2.1.3 Odpis knjižnega gradiva (inv. enote): knjige, brošure disertacije, mag., dipl., razisk. nal. serijske publikacije patenti standardi SKUPAJ ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 3/16 vpisni list ODKLENJEN 2.2 Neknjižno gradivo na fizičnih nosilcih 2.2.1 Zbirka neknjižnega gradiva na fizičnih nosilcih (inv. enote): avdiovizualno gradivo elektronske publikacije na fizičnih nosilcih drugo neknjižno gradivo SKUPAJ 2.2.2 Prirast neknjižnega gradiva na fizičnih nosilcih po načinu pridobivanja (inv. enote): avdiovizualno gradivo elektronske publikacije na fizičnih nosilcih drugo neknjižno gradivo SKUPAJ nakup obvezni izvod ustanove zamena dar SKUPAJ 2.2.3 Odpis neknjižnega gradiva na fizičnih nosilcih (inv. enote): avdiovizualno gradivo elektronske publikacije na fizičnih nosilcih drugo neknjižno gradivo SKUPAJ ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 4/16 vpisni list ODKLENJEN 2.3 Skupaj knjižnična zbirka, prirast in odpis 2.3.1 Skupaj knjižnična zbirka (inv. enote): knjižno gradivo neknjižno gradivo SKUPAJ 2.3.2 Skupaj prirast knjižničnega gradiva (inv. enote): knjižno gradivo neknjižno gradivo SKUPAJ 2.3.3 Skupaj odpis knjižničnega gradiva (inv. enote): knjižno gradivo neknjižno gradivo SKUPAJ ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 5/16 vpisni list ODKLENJEN 2.4 Elektronski viri, dostopni na daljavo 2.4.1 Elektronski viri, dostopni na daljavo (število naslovov na dan 31.12.2012 navedite v skladu s tipologijo v prilogi Elektronski viri v slovenskih knjižnicah): e-knjige: diplomske, magistrske, specialistične naloge in disertacije s celimi besedili druge e-knjige naročene podatkovne zbirke podatkovne zbirke, ki jih gradi knjižnica (samostojno ali v sodelovanju z drugimi ustanovami) drugi digitalni dokumenti SKUPAJ Od tega elektronski viri, ki ste jih pridobili v sodelovanju z drugimi ustanovami (npr. konzorcij) in pri katerih participirate pri naročnini oziroma ste sodelovali pri gradnji podatkovnih zbirk (število naslovov na dan 31.12.2012 navedite v skladu s tipologijo v prilogi Elektronski viri v slovenskih knjižnicah): e-knjige: diplomske, magistrske, specialistične naloge in disertacije s celimi besedili druge e-knjige naročene podatkovne zbirke podatkovne zbirke, ki jih gradi knjižnica (v sodelovanju z drugimi ustanovami) drugi digitalni dokumenti SKUPAJ Število elektronskih virov, ki ste jih kupili samostojno ali v sodelovanju z drugimi ustanovami (nakup): 2.4.2 Število na novo naročenih naslovov elektronskih virov (ne glede na način pridobivanja), dostopnih na daljavo (število naslovov, ki jih v predhodnem poročevalskem obdobju niste naročali. Naslove navedite v skladu s tipologijo v prilogi Elektronski viri v slovenskih knjižnicah): e-knjige: diplomske, magistrske, specialistične naloge in disertacije s celimi besedili druge e-knjige naročene podatkovne zbirke podatkovne zbirke, ki jih gradi knjižnica (samostojno ali v sodelovanju z drugimi ustanovami) drugi digitalni dokumenti SKUPAJ 2.5 Tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij 2.5.1 Tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij (v vseh oblikah) (štejemo nakup, obvezni izvod, zameno, dar), ki ste jih naročili samostojno ali v sodelovanju z drugimi ustanovami (štejte vse naslove, ki so vam dostopni npr. preko konzorcijev, pri katerih participirate pri naročnini ali pa je vaše naročilo tiskanih naslovov pogoj, da je konzorcij dobil dostop): časopisi, časniki druge serijske publikacije SKUPAJ Od tega tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij, ki ste jih naročili v sodelovanju z drugimi ustanovami (štejte vse naslove, ki so vam dostopni npr. preko konzorcijev, pri katerih participirate pri naročnini ali pa je vaše naročilo tiskanih naslovov pogoj, da je konzorcij dobil dostop): časopisi, časniki druge serijske publikacije SKUPAJ Od tega število tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij, ki jih je knjižnica naročila samostojno ali pa je njihovo naročilo pogoj za vstop v konzorcij: časopisi, časniki druge serijske publikacije SKUPAJ ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 6/16 vpisni list ODKLENJEN 2.5.2.Tekoče naročeni naslovi glede na nosilec zapisa (upoštevajte tekoče naročene naslove serijskih publikacij v prvi tabeli iz poglavja 2.5.1): število naslovov, ki so naročeni samo v tiskani obliki: število naslovov, ki so naročeni samo v elektronski obliki: število naslovov, ki so naročeni v tiskani obliki, hkrati pa ste si zanje zagotovili tudi dostop na daljavo: 2.6 Seznam elektronskih virov, dostopnih na daljavo 2.6.1 Podatkovne zbirke, ki jih gradi knjižnica: a) Naštejte imena podatkovnih zbirk, ki jih knjižnica gradi samostojno: b) Naštejte imena podatkovnih zbirk, ki jih knjižnica gradi v sodelovanju z drugimi ustanovami: 2.6.2 Elektronski viri, ki jih naročate (Imena elektronskih virov navedite v skladu s tipologijo v prilogi Elektronski viri v slovenskih knjižnicah. Navedite podatkovne zbirke, pri elektronskih časopisih in e-knjigah ter drugih digitalnih dokumentih ne navajajte posameznih naslovov, ampak skupni uporabniški vmesnik ponudnikov oz. naziv paketa.): a) Naštejte imena elektronskih virov, ki jih naročate samostojno: b) Naštejte imena elektronskih virov, ki jih naročate v sodelovanju z drugimi ustanovami (Knjižnica naroča v sodelovanju z drugimi ustanovami, kadar plačuje delež naročnine oz. je njeno naročilo tiskanih naslovov pogoj za dostop.): elektronski vir knjižnica naroča v sodelovanju z drugimi (navedite ime konzorcija ali ustanove) število tiskanih naslovov, ki jih naroča knjižnica in so pogoj za konzorcijski nakup elektronskih oblik (velja samo za elektronske časopise) ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 7/16 vpisni list ODKLENJEN 3 Uporaba knjižnice in uporabniki 3.1 Uporabniki knjižnice 3.1.1 Člani knjižnice: a) Število aktivnih članov knjižnice: zaposleni v ustanovi drugi uporabniki SKUPAJ b) Število pravnih oseb, ki so članice knjižnice: 3.1.2 Obisk: a) Število obiskovalcev knjižnice (število oseb - fizični obisk): število obiskovalcev knjižnice SKUPAJ - obisk zaradi izposoje na dom - obisk zaradi udeležbe na prireditvah b) Število obiskov spletnega mesta knjižnice: število obiskovalcev spletnega mesta knjižnice SKUPAJ - od tega izven prostorov knjižnice (virtualni obisk) 3.1.3 Potencialni uporabniki knjižnice (stanje 31.12.2012 - št. strokovnih in raziskovalnih delavcev v organizaciji): 3.2 Storitve knjižnice 3.2.1 Bibliografska obdelava gradiva (za SICRIS): število kreiranih zapisov število redigiranih zapisov SKUPAJ članki in drugi sestavni deli monografije in druga zaključena dela izvedena dela SKUPAJ 3.2.2 Izposoja: a) Izposoja na dom in v knjižnico (fizične enote): knjižno gradivo knjižno gradivo neknjižno gradivo knjige, brošure, dipl., mag. naloge, disertacije serijske publikacije SKUPAJ na dom oz. na delovno mesto v knjižnico SKUPAJ Od tega število podaljšanj izposoje na dom (skupaj): b) Elektronske in avtomatizirane storitve pri izposoji gradiva: število storitev naročanje gradiva preko OPAC-a/rezervacija prostega izvoda COBISS/OPAC rezerviranje gradiva preko OPAC-a podaljšanje izposoje gradiva s pomočjo OPAC-a ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 8/16 vpisni list ODKLENJEN podaljšanje izposoje gradiva s pomočjo telefonskega odzivnika - bibliofon knjigomat 3.2.3 Uporaba gradiva v knjižnici: knjige, brošure serijske publikacije neknjižno gradivo SKUPAJ 3.2.4 Medknjižnična izposoja in posredovanje dokumentov iz zunanjih virov (realizirana): pasiva - izposojeno gradivo iz drugih knjižnic aktiva - posojeno gradivo v druge knjižnice SKUPAJ število fizičnih enot število kopij dokumentov število elektronsko posredovanih dokumentov SKUPAJ ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 9/16 vpisni list ODKLENJEN 3.2.5 Uporaba elektronskih virov, dostopnih na daljavo: a) Samostojno naročeni elektronski viri, dostopni na daljavo, ki jih knjižnica kupuje (navedite imena vseh virov, tudi če nimate podatkov o uporabi): ime število dostopov do servisa (do vira, zbirke) - število sej število vpogledov v vsebinske enote b) Elektronski viri, ki jih knjižnica gradi samostojno (navedite imena vseh virov, tudi če nimate podatkov o uporabi): ime število dostopov do servisa (do vira, zbirke) - število sej število vpogledov v vsebinske enote Elektronski viri, ki jih knjižnica gradi v sodelovanju z drugimi ustanovami (navedite imena vseh virov, tudi če nimate podatkov o uporabi): ime število dostopov do servisa (do vira, zbirke) - število sej število vpogledov v vsebinske enote 3.2.6 Podatkovne zbirke, ki jih knjižnica gradi: a) Bibliografska podatkovna zbirka, ki jo knjižnica gradi samostojno: ime zbirke število zapisov v zbirki prirast zapisov (število) (1.1.2012-31.12.2012) Bibliografska podatkovna zbirka, ki jo knjižnica gradi v sodelovanju z drugimi ustanovami: ime zbirke število zapisov v zbirki prirast vseh zapisov (število) (1.1.2012-31.12.2012) prirast zapisov, ki jih je prispevala knjižnica (število) (1.1.2012-31.12.2012) b) Bibliografska podatkovna zbirka z izvlečki in kazali, ki jo knjižnica gradi samostojno: ime zbirke število zapisov v zbirki prirast zapisov (število) (1.1.2012-31.12.2012) Bibliografska podatkovna zbirka z izvlečki in kazali, ki jo knjižnica gradi v sodelovanju z drugimi ustanovami ime zbirke število zapisov v zbirki prirast vseh zapisov (število) (1.1.2012-31.12.2012) prirast zapisov, ki jih je prispevala knjižnica (število) (1.1.2012-31.12.2012) c) Podatkovna zbirka s celimi besedili, ki jo knjižnica gradi samostojno: ime zbirke število zapisov v zbirki prirast zapisov (število) (1.1.2012-31.12.2012) Podatkovna zbirka s celimi besedili, ki jo knjižnica gradi v sodelovanju z drugimi ustanovami: ime zbirke število zapisov v zbirki prirast vseh zapisov (število) (1.1.2012-31.12.2012) prirast zapisov, ki jih je prispevala knjižnica (število) (1.1.2012-31.12.2012) 3.2.7 Digitalizacija (vrste in obseg digitaliziranega gradiva v obdobju od 1.1.2012 do 31.12.2012): vrsta gradiva in enota štetja obseg gradiva ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 10/16 vpisni list ODKLENJEN knjige in brošure (izdane po letu 1830) (fizične enote) število digitaliziranih strani starejše knjige in brošure (izdane do leta 1830) (fizične enote) število digitaliziranih strani časniki (letniki) število digitaliziranih strani časopisi (letniki) število digitaliziranih strani rokopisi (fizične enote) število digitaliziranih strani kartografsko gradivo (fizične enote) slikovno gradivo (fizične enote) video posnetki (fizične enote) trajanje digitaliziranih posnetkov (ure) glasbeni in drugi zvočni posnetki (fizične enote) trajanje digitaliziranih posnetkov (ure) ostalo gradivo (fizične enote) 3.2.8 Usposabljanje uporabnikov: a) Ali knjižnica izvaja organizirano usposabljanje uporabnikov za uporabo knjižnice? število ur število udeležencev individualno usposabljanje - od tega za uporabo elektronskih virov skupinsko usposabljanje - od tega za uporabo elektronskih virov SKUPAJ - od tega za uporabo elektronskih virov 3.2.9 Prireditve knjižnice (sem ne štejemo oblik usposabljanja, ki so navedene v zgornji tabeli): Število prireditev za obiskovalce knjižnice: ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 11/16 vpisni list ODKLENJEN 4 Dostop - prostor - oprema 4.1 Odprtost Letno število ur odprtosti knjižnice (vseh izposojevališč skupaj) za uporabnike: 4.2 Površina knjižnice Neto uporabna površina knjižnice v m2: 4.3 Čitalniški sedeži a) Skupno število čitalniških sedežev: b) Število čitalniških sedežev, kjer se lahko uporabniki s svojim računalnikom povežejo z omrežjem knjižnice: 4.4 Knjižnično gradivo v prostem pristopu Knjižnično gradivo v prostem pristopu (inv. enote): 4.5 Oprema knjižnice Oprema (število kosov): za zaposlene za uporabnike SKUPAJ osebni računalniki terminali tiskalniki - od tega barvni skenerji UPS LCD projektor knjigomat fotokopirni stroj SKUPAJ drugo (napišite vrsto opreme): 4.6 Katalogi a) Skupno število računalniških kataložnih zapisov na dan 31. 12. 2012: - od tega v sistemu COBISS (število zapisov): b) Število kataložnih zapisov, ki niso vključeni v COBIB ali katerikoli drug računalniški katalog: c) Skupno število enot neinventariziranega gradiva na dan 31. 12. 2012: ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 12/16 vpisni list ODKLENJEN 5 Prihodki in odhodki knjižnice 5.1 Prihodki knjižnice znesek v EUR Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologij, ARRS Ministrstvo za kulturo matična ustanova lastni prihodki iz javne službe (članarine, zamudnine, kopiranje itd.) drugi viri (lokalne skupnosti, projekti, donacije, sponzorstva, itd.) SKUPAJ prihodki 5.2 Odhodki knjižnice a) Stroški dela, dejavnosti in investicijski stroški (vsi stroški knjižnice): znesek v EUR a. stroški dela - skupaj od tega - bruto osebni dohodki zaposlenih in prispevki delodajalcev od tega - izplačila po pogodbi o delu od tega - izplačila po avtorskih pogodbah od tega - izplačila študentskega dela b. stroški dejavnosti - skupaj od tega - programsko materialni stroški od tega - stroški obratovanja (elektrika, voda itd.) c. investicijski stroški od tega - investicijsko vzdrževanje in nakup opreme od tega - investicije SKUPAJ (a. + b. + c.) Od tega (od zgornje tabele): znesek v EUR sredstva, porabljena za nakup vsega knjižničnega gradiva - od tega sredstva za nakup elektronskih virov oziroma za zagotavljanje dostopa do njih sredstva, porabljena za izobraževanje zaposlenih ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 13/16 vpisni list ODKLENJEN 6 Delavci knjižnice 6.1 Oblika zaposlitve po delovnih nalogah a) Delavci knjižnice, ki so v rednem delovnem razmerju (število oseb na dan 30.06.2012, ki jih štejete v tabeli 6.2): delavci, ki opravljajo knjižničarska dela tehnični delavci in informatiki uprava, administrativni in finančni delavci SKUPAJ redno zaposleni za nedoločen čas - od tega s krajšim delovnim časom redno zaposleni za določen čas - od tega s krajšim delovnim časom SKUPAJ b) Delavci knjižnice, ki niso v rednem delovnem razmerju (število oseb na dan 30.06.2012): delavci, ki opravljajo knjižničarska dela tehnični delavci in informatiki uprava, administrativni in finančni delavci SKUPAJ občasno, projektno zaposleni po podjemni pogodbi ali pogodbi o avtorskem delu delavci, zaposleni preko študentskega servisa prostovoljni, neplačani delavci SKUPAJ 6.2 Stopnja izobrazbe Stopnja izobrazbe (delavci knjižnice v EPZ na dan 30.6.2012): diplomirani bibliotekarji diplomirani bibliotekarji z bibliotek. izpitom diplomirani priučeni bibliotekarji priučeni knjižničarji SKUPAJ strokovni delavci drugi knjižnični delavci SKUPAJ VSI osnovnošolska izobrazba (raven 2) srednješolska izobrazba (raven 3, 4 in 5) visoka strokovna in višja izobrazba (raven 6/1 in 6/2) univerzitetna izobrazba (raven 7) magisterij (raven 8/1) doktorat (raven 8/2) ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 14/16 vpisni list ODKLENJEN SKUPAJ 6.3 Izobraževanje zaposlenih a) Skupno število ur izobraževanja vseh zaposlenih: b) Število zaposlenih, ki so bili deležni izobraževanja (dejansko število oseb): ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 15/16 vpisni list ODKLENJEN 7 Novosti in posebnosti v letu 2012 Seznam publikacij, ki jih je izdala knjižnica: Nova in prenovljena izposojevališča (kraj, velikost, opis izvedenih del): Nove dejavnosti: Posebne zbirke: Drugo/opombe: Vaša mnenja in predlogi: Vprašalnik izpolnil: Ime in priimek: Elektronski naslov: Telefonska številka: Za pravilnost podatkov odgovarja: Ime in priimek: Elektronski naslov: Telefonska številka: Vprašalnik izpolnil(a): Za pravilnost podatkov odgovarja: podpis datum podpis žig ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 16/16 1 2 3 4 5 6 7 8 1 Zbiranje statističnih podatkov o delu slovenskih knjižnic (2012) Zakonske osnove Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani v skladu z Zakonom o knjižničarstvu (UL RS, št. 87/01, 33. člen) spremlja delovanje knjižnic in zbira statistične podatke o njihovem delu. Enako dolžnost ji nalaga Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica ( UL RS, št. 46/03, člen 7). V skladu z Zakonom o državni statistiki (UL RS, št. 45/95, člen 32) deluje kot registrski organ, ki vodi uradno zbirko podatkov o knjižnicah, potrebnih za spremljanje razvoja knjižnične dejavnosti. Zaradi racionalnega izvajanja nacionalnega programa statističnih raziskovanj je dolžna posredovati podatke o nacionalni knjižnici ter splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnicah Statističnemu uradu Republike Slovenije, v skladu z letnim programom statističnih raziskovanj. Podatke o šolskih knjižnicah zbira Statistični urad Republike Slovenije. Vsebina vprašalnika Namen tega vprašalnika je zbiranje najosnovnejših statističnih podatkov o slovenskih knjižnicah. Vprašalnik temelji na definicijah in klasifikacijah Priporočil Generalne konference UNESCO o standardizaciji knjižnične statistike in mednarodnem standardu za knjižnično statistiko ISO 2789. Prosimo vas, da pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno preberete navodila, kako odgovarjati na posamezna vprašanja. Frekvenca zbiranja podatkov NUK zbira podatke o knjižnicah v skladu s programom statističnih raziskovanj vsako leto, podatke o šolskih knjižnicah pa vsaka tri leta zbere Statistični urad Republike Slovenije. Poročevalsko obdobje Poročevalsko obdobje tega vprašalnika je koledarsko leto 2012, to je obdobje od 1.1.2012 do 31.12.2012. Dostop do zbranih podatkov Posredovani podatki bodo objavljeni v publikacijah Narodne in univerzitetne knjižnice ter v Statističnem letopisu Republike Slovenije. Na medmrežju so statistični podatki dostopni na domačih straneh Centra za razvoj knjižnic pri Narodne in univerzitetne knjižnic (http://cezar.nuk.uni-lj.si/) in Statističnega urada Republike Slovenije (http://www.sigov.si/zrs/). Uporabniki statističnih podatkov morajo pri njihovi uporabi navesti vir podatkov. 2 Definicije Avdio gradivo je zvočni posnetek na kakršnemkoli nosilcu zapisa. To so gramofonske plošče, CD- plošče, cederomi, zvočne kasete, magnetofonski trakovi, zvočne knjige in podobno. Avdiovizualno gradivo je neknjižno gradivo, v katerem prevladujeta zvok ali slika in je shranjeno na kakršnemkoli nosilcu zapisa ter za reproduciranje potrebuje posebno opremo. To so plošče, magnetofonski trakovi, zvočne kasete, CD-ji, DVD-ji, diapozitivi, prosojnice, videoposnetki in podobno. Bibliografska obdelava je izdelava bibliografskih opisov publikacij ali dokumentov po mednarodno ali nacionalno veljavnih pravilih in strokovnih smernicah. Bibliografska podatkovna zbirka je odatkovna zbirka, ki vsebuje bibliografske podatke brez izvlečkov, npr. Slovenska bibliografija. Za namene vprašalnika navedite podatke o računalniškem katalogu knjižnice v sekciji »Katalogi«. Brošura je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacija, ki ima od 5 do 48 strani. Cederom je medij za hranjenje informacij in poizvedovanje po njih s pomočjo računalnika, zasnovan na laserski tehnologiji, ki vsebuje podatke v tekstovni in/ali multimedijski obliki. Cederomi hranijo podatkovne zbirke, digitalne dokumente, elektronske serijske publikacije, avdiovizualne dokumente ali elektronske patente. Časnik je serijska publikacija, ki izhaja v določenih in pogostih intervalih, navadno dnevno, tedensko ali poltedensko in prinaša poročila o tekočih dogodkih in splošnih temah. Časopis je serijska publikacija, ki izhaja v rednih ali nerednih časovnih presledkih in prinaša znanstvene, strokovne in poljudne članke različnih avtorjev. Čitalniški sedež je delovni prostor, namenjen za delo uporabnikov knjižnice, ne glede na to, če uporabljajo gradivo knjižnice ali svoje lastno gradivo. Sem sodijo tudi delovna mesta opremljena z računalniki, terminali, mikrofilmskimi čitalniki, itd. Za čitalniške sedeže 3 ne štejejo sedeži v predavalnicah, konferenčnih dvoranah, hodnikih in restavracijah. V posebni rubriki navedite tudi število tistih čitalniških sedežev, kjer se lahko uporabniki s svojim računalnikom povežejo z omrežjem knjižnice. Kot povezavo štejemo tudi brezžično omrežje, ki ga zagotavlja knjižnica oziroma matična ustanova. Ne štejemo pa možnosti vzpostavitve povezave v internet preko osebnega računa pri operaterjih mobilnih omrežij (npr. GPRS, EDGE, UMTS itn.). Član knjižnice je uporabnik (oseba ali ustanova), ki se včlani v knjižnico, da bi v skladu z njenimi pravili v njenih prostorih ali izven njih uporabljal knjižnično gradivo in storitve knjižnice. Kot člane štejemo le tiste vpisane osebe, ki so knjižnico obiskali vsaj enkrat v letu (poročevalskem obdobju) ali so se njenih storitev posluževali na daljavo. Mladina do 15. leta vključuje mlade do vključno 14. leta starosti. Delavci knjižnice so vse osebe, ki delajo v knjižnici v rednem delovnem razmerju za določen oziroma za nedoločen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom. Sem ne spadajo delavci, ki so zaposleni po pogodbi o delu, preko različnih servisov, prostovoljci in delavci na porodniškem dopustu ter dopustu za nego in varstvo otroka. Digitalizacija je proces pretvarjanja, ustvarjanja in ohranjanja dokumentov v elektronski obliki, tako da so lahko vidni preko računalnikov in drugih naprav. Za potrebe vprašalnika štejemo samo tiste digitalizirane dokumente, ki so dostopni uporabnikom. O gradivu, ki je bilo digitalizirano v skupnih projektih, knjižnice poročajo v dogovoru. Digitaliziran dokument je dokument, ki je nastal z digitalizacijo konvencionalnega dokumenta, analognega zvočnega zapisa, mikrooblike, filma, kartografskega dokumenta itn. Digitalizirana stran dokumenta Kot digitalizirano stran dokumenta za potrebe tega vprašalnika štejemo vsako digitalizirano stran dokumenta oziroma vsak posamičen postopek pretvorbe analognega dokumenta ali dela dokumenta v digitalno obliko. Digitalni dokument je informacijska enota z določeno vsebino, ki ga je digitalizirala knjižnica ali ga je pridobila v digitalni obliki. Sem sodijo e-knjige, elektronski patenti, avdiovizualni dokumenti dostopni na daljavo in drugi digitalni dokumenti, kot so na primer poročila, kartografski dokumenti, itd. Podatkovnih zbirk in elektronskih serijskih publikacij ne prištevamo med digitalne dokumente, prav tako tudi ne dokumentov, ki so njihovi sestavni deli. Digitalni dokument se lahko sestoji iz ene ali več datotek. 4 Dokument je zapisana informacija ali predmet, ki ga lahko obravnavamo kot enoto v dokumentacijskem procesu, ne glede na njegovo fizično obliko in značilnosti. Domoznanska zbirka vključuje knjižnično gradivo, ki izpolnjuje vsaj enega od naslednjih kriterijev, ki se navezujejo na območje, ki ga knjižnica s svojo domoznansko dejavnostjo pokriva: gradivo se po svoji vsebini nanaša na to območje, avtor gradiva je živel in deloval oziroma živi in deluje na tem območju ali iz njega izhaja, gradivo je nastalo na tem območju, torej je bilo na tem območju napisano, natisnjeno ali razmnoženo oziroma založeno. Del domoznanske zbirke so lahko tudi zasebne knjižnice pomembnih osebnosti oziroma zbiralcev, ki izhajajo iz tega območja. Za potrebe tega vprašalnika štejemo le domoznansko gradivo, ki ga je knjižnica inventarizirala in označila kot del posebne, to je domoznanske zbirke. Knjižnice morajo ustrezno označevati bibliografske zapise za domoznansko gradivo, možen način je označevanje z oznako "dom" v polju 992b (sklep sestanka delovne skupine domoznancev osrednjih območnih knjižnic z dne 13.12.2011). Dostop Možnost dosega in uporabe knjižnice, njenih storitev ali opreme. Dostop na daljavo Način uporabe elektronskega vira, pri katerem knjižnica ne poseduje fizičnega nosilca vira, temveč zagotavlja le dostop do njega. Viri so shranjeni v obsežnih pomnilniških napravah, ki jih vzdržujejo strojno ali s pomočjo računalniških operaterjev. Drobni tisk je skupno ime za različno gradivo, ki nosi besedno ali slikovno sporočilo, a ne izide kot standardna knjiga, brošura ali serijska publikacija. Ponavadi obsega en sam list papirja in izhaja izven redne knjigotrške mreže. Drugi knjižnični delavci so vsi zaposleni delavci, ne glede na stopnjo izobrazbe, ki se ne ukvarjajo s knjižničarsko stroko, a so pomembni za nemoteno delovanje knjižnice. Sem spadajo delavci v upravi, administraciji, finančnem sektorju, ravno tako delavci, ki opravljajo računalniške storitve, delavci v knjižničnih skladiščih, manipulanti, vratarji ipd. Sem štejemo tudi delavce, ki opravljajo knjižničarsko delo brez ustrezne strokovne izobrazbe. Drugo knjižnično gradivo je gradivo, ki ni niti elektronski vir niti knjižno gradivo ali rokopisno gradivo, mikrooblika, kartografsko gradivo, glasbeni tisk, avdiovizualno gradivo, itd. Sem štejemo igre, igrače in drugo tridimenzionalno gradivo. Publikacije v Braillovi pisavi uvrščamo med knjižno gradivo. 5 Ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) je prikaz števila polno zaposlenih delavcev v primeru, ko so v knjižnici zaposleni delavci s skrajšanim delovnim časom. Primer: V knjižnici delajo trije delavci. Dva od njih delata četrtino delovnega časa, eden pa polovični delovni čas. Ekvivalent polne zaposlitve je torej en delavec (0,25 + 0,25 + 0,50 = 1). Elektronska knjiga (e-knjiga) je digitalni dokument, primerljiv s klasično tiskano knjigo, v katerem prevladuje iskalno besedilo. V nekaterih primerih je za uporabo e-knjige potrebna posebna programska oprema ali prenosna naprava (čitalnik e-knjig). E-knjige lahko knjižnica posoja uporabnikom na prenosnih napravah (čitalcih e-knjig) ali s časovno omejenim prenosom na uporabnikov osebni računalnik. Za potrebe tega vprašalnika štejemo kot e-knjige tudi doktorske disertacije, magistrska in diplomska ter druga visokošolska dela v elektronski obliki. Elektronska publikacija je publikacija, ki jo lahko uporabljamo le s pomočjo računalnika. Ločimo elektronske publikacije dostopne na daljavo (podatkovne baze, domače strani ...) in tiste, ki jih imamo na fizičnem nosilcu (cederom, disketa ...). Elektronske publikacije so lahko monografske ali serijske. Med elektronske publikacije na fizičnih nosilcih za potrebe tega vprašalnika uvrščamo monografske (disertacije, podatkovne zbirke ...) in serijske publikacije (elektronski časopisi ...) na disketah, CD-ROM-ih, DVD-jih in podobno. Mednje ne štejemo avdiovizualnih publikacij na fizičnih nosilcih, ker so te zajete v posebni rubriki. Elektronska serijska publikacija Serijska publikacija, ki je izdana samo v elektronski obliki ali pa hkrati v elektronski in še kakšni drugi obliki. Za namen tega vprašalnika elektronske serijske publikacije vključujejo serijske publikacije, ki so dostopne lokalno in na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Za potrebe tega vprašalnika štejemo tudi vse naslove elektronskih serijskih publikacij, ki jih zagotavljajo servisi kot so Emerald Fulltext, ScienceDirect in podobni (glej Prilogo). Elektronska storitev je storitev, ki jo knjižnica nudi na lokalnih strežnikih oziroma je dostopna s pomočjo računalniških omrežij. Za namen tega vprašalnika elektronska storitev zajema poizvedovanje po računalniških katalogih, podaljšanje roka izposoje gradiva s pomočjo OPAC-a, podaljšanje roka izposoje gradiva s pomočjo telefonskega odzivnika, dostop do spletnih strani knjižnice, do elektronskih virov, posredovanje referenčnih informacij, elektronsko posredovanje dokumentov, omogočanje dostopa do medmrežja v knjižnici in usposabljanje uporabnikov za uporabo elektronskih storitev (npr. e-tečaji). 6 Elektronski vir je gradivo (podatki in/ali programi), prirejeno za upravljanje z računalnikom. Za to gradivo potrebujemo periferno enoto, ki je neposredno priključena na računalnik (npr. gonilnik za cederom) ali pa povezavo z računalniškim omrežjem (npr. medmrežje). Elektronskih virov, ki so brezplačno dostopni na medmrežju, za potrebe tega vprašalnika ne štejemo, tudi če jih je knjižnica katalogizirala. Programske opreme, ki podpira dejavnosti knjižnice oziroma jo uporabljajo delavci knjižnice pri svojem delu (npr. Word, Excel in podobno), za potrebe tega vprašalnika ne štejemo. Za potrebe vprašalnika štejemo pri elektronskih virih, dostopnih na daljavo, v rubriki "diplomske, magistrske, specialistične naloge in disertacije s celim besedilom" tudi vse raziskovalne in seminarske naloge oziroma vse publikacije, ki nastajajo v okviru izobraževalnih, študijskih in raziskovalnih procesov. V rubriki »podatkovne zbirke, ki jih gradi knjižnica« štejemo tudi podatkovne zbirke, ki jih knjižnica ne dopolnjuje več, vendar pa uporabnikom še vedno zagotavlja dostop do njih. Elektronsko posredovanje dokumentov ali dela dokumenta, ki ga knjižnica iz lastne zbirke posreduje uporabniku, prenos lahko poteka neposredno uporabniku, brez posredovanja druge knjižnice. Pri tem ne upoštevamo dokumentov, ki jih pošljemo po telefaksu. Fizična enota gradiva (kos) je fizično zaključena in samostojno uporabljiva celota gradiva v eni vezavi, ne glede na število bibliografskih enot v njej in ne glede na njen obseg. Fizični nosilec je fizični medij, na katerem so lahko shranjeni podatki, zvok, slike, programi in tako dalje. Pri nekaterih vrstah gradiv je fizični nosilec sestavljen iz pomnilniškega medija (na primer trak, film), zaprtega v plastičnem, kovinskem ali drugačnem ohišju (na primer kaseta), ki je sestavni del enote. Glasbeni tiski (sin. notno gradivo, tiskano glasbeno gradivo, muzikalije) so publikacije oziroma dokumenti, katerih vsebina je tiskan zapis glasbe. Lahko so v knjižni obliki ali kot samostojni listi. Honorarni delavci so vsi tisti delavci, ki delajo v knjižnici preko študentskega servisa, po pogodbi o delu, v okviru javnih del. Informacijski specialist je strokovnjak na nekem področju znanosti, čigar edino opravilo je znanstveno informacijsko delo. Znanstveno informacijsko delo je oskrbovanje znanstvenikov in drugih uporabnikov z vsemi informacijami, ki jih potrebujejo, in sicer z zbiranjem, 7 analitično-sintetično in logično obdelavo, hranjenjem, iskanjem in diseminacijo znanstvenih informacij. Inventarna enota je enota knjižničnega gradiva, ki jo knjižnica inventarizira in s tem vključi v svojo zbirko. To je: pri monografskih publikacijah knjigoveška enota ali fizična enota knjižničnega gradiva (če imamo delo v več zvezkih, štejemo torej vsak zvezek posebej); pri serijskih publikacijah je enota letnik, ne glede na morebitno drugačno vezavo; pri neknjižnem gradivu je enota praviloma vsak samostojno uporabljiv fizični kos (gramofonska plošča, zvočna ali video kaseta, kolut ali kaseta filma, diafilm, vsebinsko povezana serija diapozitivov, mikrofilm in tako dalje...). Mikrofilme inventariziramo po zvitkih (kolutih), mikrofiše in mikrokartice po bibliografskih enotah. Diapozitive in kose filmskega traku inventariziramo po fizičnih enotah, če so uporabljivi samostojno. Filme na filmskem traku inventariziramo po kolutih. Po fizičnih enotah inventariziramo lepake, zemljevide v listih, slike, fotografije, nevezane glasbene liste, grafične liste in drobni tisk. Mape z grafičnimi listi in plošče v skupnih ovitkih štejemo kot inventarno enoto gradiva. Glasbene zapise in govorne zapise na kompaktnih diskih, magnetnih trakovih in podobno, inventariziramo po fizičnih enotah, tudi če so del kompleta, ki predstavlja samostojno uporabljivo celoto. Kot inventarne enote štejemo tudi priloge, če dobijo svojo inventarno številko. Elektronske publikacije inventariziramo kot vse ostalo knjižnično gradivo, ne glede na to, kako si je knjižnica pridobila pravico do dostopa. Rokopise inventariziramo po vsebinsko zaključenih celotah (v katerih je lahko večje število kosov), lahko pa tudi po fizičnih enotah. ISIL je mednarodni standardni identifikator za knjižnice in sorodne organizacije. Narodna in univerzitetna knjižnica je pri danski agenciji za Knjižnice in medije, ki je registrski organ za ISO 15511 Informatika in dokumentacija – Mednarodni standardni indentifikator za knjižnice in sorodne organizacije (ISIL), registrirana kot organ za dodeljevanje posebnega indentifikatorja knjižnicam in drugim organizacijam. Knjižnice, ki bi želele pridobiti siglo in s tem tudi mednarodni standardni identifikator (ISIL) morajo zanj zaprositi NUK. Knjižnice, ki pa že imajo siglo oziroma evidenčno številko, lahko same oblikujejo ISIL tako, da pred knjižnico dodajo kodo države, ki ji sledi minus (Npr. SI-50001 Narodna in univerzitetna knjižnica). Izposoja je posojanje knjižničnega gradiva iz lastne zbirke uporabnikom na dom ali v knjižnico. Enota štetja je fizična enota gradiva. Kot novo izposojo štejemo tudi vsako podaljšanje izposoje, ki ga zahteva uporabnik. Izposoja vključuje tudi kopije dokumentov (posredovane tudi po telefaksu) in izpise elektronskih dokumentov, ki jih osebje knjižnice natisne za uporabnika ter izposojo dokumentov na daljavo v fizični obliki (na primer izposoja uporabniku na dom, po pošti). Izposoja v knjižnico pomeni, da je uporabnik osebno zadolžen za gradivo. V praksi lahko govorimo o izposoji gradiva v knjižnico, kadar knjižnica evidentira izposojene enote pri kontu uporabnika v sistemu COBISS/Izposoja (ali v drugem sistemu) ali ko uporabnik podpiše zadolžnico. Izposojo v knjižnici štejemo po enaki metodi kot obisk (tipičen teden). Medknjižnično 8 izposojo beležimo posebej. Pri izpisu podatkov o izposoji iz modula Cobiss je potrebno upoštevati le transakcije, ki ustrezajo zgornji definiciji. Izposojevališče je knjižnica ali del knjižnice, ki je na določeni lokaciji namenjena neposrednemu delu z uporabniki, ne glede na to, ali gre za samostojno knjižnico ali del večje upravne enote. Kraji, kjer ustavlja bibliobus, ne veljajo za izposojevališče, pač pa kot izposojevališče štejemo bibliobus. Prav tako kot izposojevališča ne štejemo postajališč premičnih zbirk. Izvorno digitalni dokument je dokument, ki je nastal v elektronski obliki, ne z digitalizacijo. Kartografsko gradivo so dvo- ali tridimenzionalne karte, atlasi, globusi, načrti, topografski modeli, karte za slepe, zračne reprodukcije oziroma posnetki in podobno. Sem ne prištevamo kartografskega gradiva v mikro, avdiovizualni ali elektronski obliki. Knjiga je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacija v obliki zvezka, ki ima 49 strani in več. Knjigomat je naprava, ki omogoča članom knjižnice samostojno evidentiranje vračila ali izposoje knjižničnega gradiva brez posredovanja knjižničarja. Sem ne štejemo nabiralnikov za vračilo gradiva, ki ne omogočajo samostojnega evidentiranja vračila. Knjižnica je vsaka organizirana zbirka monografskih in serijskih publikacij ter drugega knjižničnega gradiva, kjer zaposleni uporabnikom omogočajo uporabo gradiva ter jim pri tem pomagajo. Knjižnica zadovoljuje informacijske, raziskovalne, izobraževalne in sprostitvene potrebe uporabnikov. Ločimo naslednje vrste knjižnic: nacionalne, visokošolske, šolske, splošne in specialne. Knjižnična zbirka (sin. knjižnični sklad, knjižnična zaloga, knjižnični fond) je število enot knjižničnega gradiva oziroma dokumentov določene vrste (na primer knjige in serijske publikacije, mikrooblike, elektronske serijske publikacije), ki jih knjižnica hrani in tistih, ki so dostopni na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo stanje ob koncu poročevalskega obdobja. 9 Knjižno gradivo so monografske in serijske publikacije (knjige, brošure, časniki, časopisi, almanahi, koledarji, zborniki, disertacije, patenti, standardi, itd.), ki so razmnožene na papirju in obsegajo več kot 4 strani. Lastna podatkovna zbirka je podatkovna zbirka, pri kateri knjižnica nastopa kot založnik ali jo izdela sama. Lastni prihodki iz javne službe so tisti prihodki knjižnice, ki jih knjižnica pridobiva sama v skladu s poslovnikom o poslovanju knjižnice (članarina, zamudnina) ali na drugačen način. Sem ne štejemo prihodkov iz prodaje blaga in storitev, ki jih knjižnica ne pridobi iz izvajanja javne službe. Prihodke od prodaje blaga in storitev, ki jih je knjižnica pridobila na trgu, štejemo pod "druge vire". Lokalni dostop je način doseganja elektronskega vira z uporabo fizičnega nosilca, na primer diska, diskete, kasete, ki ga mora uporabnik vstaviti v periferno napravo računalnika, navadno osebnega. Medknjižnična izposoja je izposoja in posoja knjižničnega gradiva v fizični obliki oziroma kopij tega gradiva med knjižnicami, ki niso pod isto upravo. Prenos dokumenta v elektronski obliki štejemo kot elektronsko posredovanje dokumenta. Medmrežje (Internet) je obsežno omrežje, sestavljeno iz velikega števila med seboj povezanih manjših omrežij, ki uporabljajo Internet Protokol (IP) in druge podobne protokole. Storitve medmrežja obsegajo prenos datotek, elektronsko pošto, logični vstop v oddaljene sisteme, novice in drugo. Mikrooblike so vse oblike mikrozapisov na mikrofiših, filmskem zvitku ali na drugih mikrofilmskih medijih. Nacionalna knjižnica je osrednja knjižnica države oziroma naroda in je ne glede na svoj uradni naziv odgovorna za zbiranje in hranjenje vseh pomembnih dokumentov, ki nastajajo v državi oziroma so stvaritve nekega naroda. Praviloma opravlja naslednje dejavnosti: zbira, obdeluje, hrani in predstavlja obvezni izvod; izdeluje tekočo in retrospektivno nacionalno bibliografijo; hrani in dopolnjuje reprezentativne zbirke tuje literature, vključno z gradivom, ki se po svoji vsebini nanaša na državo oziroma narod; deluje 10 kot nacionalni bibliografski informacijski center in podobno. Knjižnic, ki imajo ta naziv, pa ne opravljajo teh funkcij, ne uvrščamo v to kategorijo. Naslov je publikacija, ki predstavlja vsebinsko celoto, ne glede na to ali izide v enem ali več kosih, na enem ali več različnih nosilcih zapisov. Neknjižno gradivo so publikacije, razmnožene na papirju, ki ne obsegajo več kot štiri strani ter publikacije na vseh drugih nosilcih zapisa. Glede na nosilce zapisa ter glede na vsebino zapisa delimo neknjižno gradivo na: kartografsko gradivo, slikovno gradivo, glasbene tiske, rokopisno gradivo, elektronske vire, drobne tiske in drugo. Za potrebe vprašalnika uvrščamo med drugo neknjižno gradivo rokopisno gradivo, glasbene tiske, kartografsko gradivo, dvodimenzionalno slikovno gradivo, tri-dimenzionalne izdelke in predmete, mikrooblike in drobne tiske. Nepoškodovano gradivo je tisto knjižnično gradivo, na katerem ni mehanskih (raztrganine, poškodbe vezave, itd.), kemijskih (kislost gradiva, poškodbe zaradi železo-taninske razjede, itd.) ali bioloških poškodb (plesen, poškodbe glodavcev, itd). Neto uporabna površina knjižnice je seštevek vseh površin knjižnice (v kvadratnih metrih), ki so namenjene ali uporabljene za opravljanje knjižničnih dejavnosti. Vključuje prostore čitalnic, skladišč in drugih prostorov za shranjevanje knjižničnega gradiva, prostore za delo z uporabniki (vključno s prostori za kataloge, pulte za izposojo, opremo za kopiranje in podobno) in delovne prostore osebja. Neto uporabna površina knjižnice ne vključuje preddverja, veže in prostorov za transport gradiva, prostorov varnostne službe in hišnika, toaletnih prostorov, dvigal, stopnišč, prehodov med stavbami in podobnih površin, ki niso namenjene knjižnični dejavnosti. Velikost neto površine knjižnice v kvadratnih metrih izmerimo tako, da merimo razdaljo med fiksnimi notranjimi stenami. Talna površina, ki jo zaseda vgrajeno pohištvo, kot so izposojevalni pulti, omare in police, je vključena v neto seštevek kvadratnih metrov. Stebrov in drugih elementov gradbene strukture ne odštevamo. Obisk knjižnice merimo s štetjem uporabnikov, ki so vstopili v prostore knjižnice. Vsakega uporabnika štejemo kot obiskovalca vsakič, ko obišče knjižnico (lahko tudi večkrat v istem dnevu). Za potrebe tega vprašalnika štejemo pri vprašanju "Obisk v namen izposoje na dom" število oseb, ki so obiskale knjižnico zaradi izposoje gradiva na dom – prevzema, vračila ali podaljšanja gradiva. Sem štejemo tudi obiske v knjižnici zaradi rezervacije ali naročila gradiva, ki bi si ga uporabniki želeli izposoditi na dom in poravnave obveznosti do knjižnice iz naslova izposoje gradiva (zamudnine, opomini, nadomestila za poškodovano ali izgubljeno gradivo). Pri vprašanju "Obisk v namen udeležbe na prireditvah" pa štejemo število oseb, ki so se udeležile prireditev v 11 organizaciji knjižnice. Obisk se meri z rogelnikom ali senzorjem na vhodnih vratih, pri čemer se upošteva, da senzor sešteva tako prihode kot odhode. Če je potrebno, odštejemo prihode oziroma odhode zaposlenih v knjižnici na delo in med delovnim časom, kadar na primer knjižnica nima ločenega službenega vhoda. Dobljeno število je zato potrebno deliti z dva. Knjižnice, ki nimajo naprave za štetje, uporabijo ročno štetje z metodo tipičnega tedna. Knjižnica določi tipični teden v letu na podlagi izpisov STA901 in STA902 iz programske opreme COBISS/Izpisi. V določenem tednu knjižnica organizira ročno beleženje obiska knjižnice. Letno število obiska knjižnica izračuna z metodo ekstrapolacije tedenskega obiska, kar pomeni, da zabeležen tedenski obisk pomnoži z 52. Če je potrebno, se pri beleženju odštejejo prihodi oziroma odhodi zaposlenih v knjižnici na delo in med delovnim časom. Območje osrednje območne knjižnice (OOK) je geografsko območje, na katerem za območje pokrajine ali dela pokrajine opravlja posebne naloge osrednja območna knjižnica v skladu s 27. členom Zakona o knjižničarstvu (UL RS 87/01, 96/02) in Pravilnikom o osrednjih območnih knjižnicah (UL RS 88/03) ter Pravilnikom o pogojih za opravljanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (UL RS 73/03, 70/08). V Sloveniji je deset območij OOK: 1. Celjsko 2. Dolenjsko 3. Gorenjsko 4. Goriško 5. Koroško 6. Obalno-kraško 7. Osrednjeslovensko 8. Pomursko 9. Spodnjepodravsko območje in 10. Štajersko. Območje je določeno v Prilogi 1 Pravilnika o pogojih za opravljanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003), Mreža splošnih knjižnic v Sloveniji. Posebne naloge OOK Zakona o knjižničarstvu (UL RS, št. 87/01), 27. in 55. člen: 1. zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij, 2. nudenje strokovne pomoči vsem knjižnicam z območja, 3. koordiniranje zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva za svoje območje, 4. usmerjanje izločenega gradiva s svojega območja. Širše območje OOK (4. člen Pravilnika o osrednjih območnih knjižnicah UL RS 88/03) je območje izven medobčinske mreže knjižnice, ki izvaja posebne naloge OOK. To območje pokrivajo osrednje splošne knjižnice, ki jih OOK strokovno povezuje v območno mrežo in zanje izvaja omenjene štiri posebne naloge. Obvezni izvod je način pridobivanja gradiva, ki zagotavlja knjižnici dotok določenega gradiva na osnovi zakonskega predpisa ali kakega drugega formalnega sporazuma. Odpis knjižničnega gradiva je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki so bile v določenem obdobju izločene iz knjižničnega fonda. Odpis mora biti evidentiran po predpisanih pravilih. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo odpis v poročevalskem obdobju. 12 Odpisano gradivo je knjižnično gradivo, ki je trajno odstranjeno in izbrisano iz knjižnične zbirke v določenem poročevalskem obdobju. Elektronske vire, ki so dostopni na daljavo, odpišemo tako, da evidentiramo prekinitev licenčne pogodbe. Odprtost knjižnice je čas, ko je knjižnica odprta za uporabnike. Zbiramo podatke o številu ur odprtosti v enem letu. Če se število ur odprtosti med letom spreminja, je treba navesti podatke za najbolj tipično obdobje. Prireditev knjižnice izven rednega urnika odprtosti ne štejemo v letno število ur odprtosti knjižnice. Če ima knjižnica enote, za čas odprtosti navedemo št. ur odprtosti tiste knjižnice, ki je najdlje odprta. Omrežje predstavlja več računalnikov, ki so med seboj povezani, navadno s pomočjo računalniškega strežnika in ki omogočajo dostop do informacijskih virov in storitev več uporabnikom hkrati. Patent je dokument, s katerim se izumiteljem zagotavlja varstvo izuma. Patent zagotavlja izumitelju oziroma njegovim pravnim naslednikom v skladu z zakonom pravico izkoriščati izum. Podatkovna zbirka je zbirka zapisov ali vsebinskih enot (podatkov, besedil, slik, zvočnih posnetkov itn.), shranjenih v elektronski obliki, skupaj s programsko opremo za poizvedovanje in uporabniško delo z zapisi oziroma vsebinskimi enotami. Podatkovne zbirke se delijo na tri vrste: podatkovne zbirke s celimi besedili, podatkovne zbirke z izvlečki in kazali ter na druge podatkovne zbirke. Podatki ali zapisi so navadno zbrani z določenim namenom in so povezani z določeno temo. Podatkovna zbirka je lahko izdana na fizičnem nosilcu ali pa je dostopna preko klicnih linij oziroma medmrežja (glej Prilogo). Vsako naročniško podatkovno zbirko štejemo ločeno, četudi so dostopne preko skupnega uporabniškega vmesnika ponudnika, npr. podatkovne zbirke na vmesniku EBSCOhost, Proquest CSA Illumina itn. Skupni uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij ali digitalnih dokumentov in ga ponudi njegov založnik ali ponudnik, ravno tako štejemo kot podatkovno zbirko (npr. ScienceDirect). Podatkovna zbirka s celimi besedili je zbirka izvornih besedil (monografij, poročil, člankov itd.), glasbenih tiskov (notno gradivo), kartografskih ali slikovnih dokumentov. Med podatkovne zbirke s celimi besedili ne prištevamo patentov in elektronskih serijskih publikacij. Podatkovno zbirko, ki poleg celih besedil vsebuje tudi gibljive slike (video) ali zvok oziroma druge vsebinske enote (glej definicijo), štejemo kot podatkovno zbirko s celimi besedili. Primeri: Academic Search Premier, Library Literature. 13 Podatkovna zbirka z izvlečki in kazali je zbirka bibliografskih zapisov, ki tekoče analizira in predstavlja naslove periodičnih in/ali drugih publikacij, navadno s področja določene stroke ali vede oziroma z določenega geografskega področja. Podatkovne zbirke s celimi besedili niso vključene. Primeri: Inspec, ERIC, SCI, itd. Posebna zbirka je zbirka knjižničnega gradiva, zbrana v knjižnici, ki ima sicer vsebinsko širši spekter gradiva. Gradivo posebne zbirke obravnava posebno temo (lokalno zgodovino, znamenitosti, osebnosti itd.) ali pa je zbrano na osnovi formalnih značilnosti (slikovno, kartografsko, rokopisno gradivo). Posebna zbirka mora biti jasno opredeljena v nabavni politiki knjižnice, publikacije, ki so uvrščene vanjo pa posebej označene. Posredovanje dokumentov iz zunanjih virov Dokument ali del dokumenta v klasični ali elektronski obliki, ki ga knjižnica za svoje uporabnike pridobi pri dobaviteljih, ki niso knjižnice (izven sistema medknjižnične izposoje), pri čemer knjižnica sodeluje pri naročilu in/ali plačilu. Pri tem ni pomembno, če je potrebno plačati vsako naročilo posebej ali pa se določeno število naročil plača vnaprej. Potencialni uporabniki knjižnice so tisti uporabniki knjižnice, ki jim je knjižnica v skladu s svojo funkcijo primarno namenjena. Glede na vrste knjižnic so to: nacionalna knjižnica: število prebivalstva države na začetku poročevalskega obdobja; visokošolska knjižnica: skupno število študentov in učnega osebja visokošolske ustanove, v okviru katere knjižnica deluje; specialna knjižnica: skupno število strokovnih delavcev zaposlenih v matični ustanovi oziroma v ustanovah, ki uporabljajo storitve knjižnice; splošna knjižnica: skupno število prebivalcev območja, ki mu knjižnica služi; šolska knjižnica: skupno število učencev in strokovnih delavcev šole, v okviru katere knjižnica deluje. Pravica dostopa ali uporabe storitve ali opreme. Pri elektronskih virih to pomeni, da knjižnica uporabnikom zagotavlja dostop do njih s sklenitvijo licenčne ali kakšne druge pogodbe. Prirast knjižničnega gradiva je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki jih je v določenem časovnem obdobju inventarizirala knjižnica. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo prirast v poročevalskem obdobju. 14 Prireditev je posebna, ciljna oblika knjižnične dejavnosti, s katero želi knjižnica motivirati skupino posameznikov za obisk knjižnice in uporabo njenih storitev, spodbuditi uporabo knjižničnega gradiva, razvijati bralno kulturo, se vključevati v vseživljenjsko učenje in kulturno ponudbo. K prireditvi povabljena skupina se šteje samo enkrat, ne glede na število uporabljenih oblik znotraj prireditve, štejejo pa se ponovitve prireditve. Skupinskih usposabljanj uporabnikov ne štejemo kot prireditve. Prostovoljci so vsi, ki v knjižnici brezplačno opravljajo dela. Za svoje delo lahko prejemajo le nadomestilo stroškov, na primer za prevoz na delo ali malico. Publikacija je vsak zapis informacije na kateremkoli mediju, ki je razmnožen in namenjen javnosti. Računalniški kataložni zapis je zapis v računalniškem katalogu (vzajemni katalog, lokalna baza...), ki je neposredno ali s pomočjo knjižničarja dosegljiv uporabnikom. Računalniško delovno mesto je ustrezno opremljeno mesto (PC, terminal, tiskalnik...) kjerkoli v knjižnici, ki je namenjeno izključno uporabnikom knjižnice in s katerega lahko uporabnik opravlja eno ali več naslednjih dejavnosti: uporablja računalniški katalog knjižnice in različne elektronske publikacije, ki so v lasti knjižnice oziroma do katerih knjižnica omogoča dostop, se vključuje v medmrežje ali pa uporablja računalnik za druge potrebe (na primer pisanje). Rokopisno gradivo je vsak dokument, napisan ročno ali natipkan. Seja je realizirani zahtevek uporabnika do podatkovne zbirke ali računalniškega kataloga. Predstavlja posamezen cikel uporabniške aktivnosti, ki se običajno začne z uporabnikovo priključitvijo na podatkovno zbirko ali računalniški katalog in se konča bodisi eksplicitno z odjavo ali izhodom bodisi implicitno po preteku časovne omejitve neaktivnosti. Povprečna časovna omejitev je 30 minut (če je omejitev drugačna, napišite to v opombah). Serijska publikacija je publikacija, ki izhaja v zaporednih zvezkih, običajno s številčnimi ali časovnimi oznakami, ki se nadaljuje brez predvidenega konca. K serijskim publikacijam štejemo periodične publikacije, časnike, letne publikacije (poročila, letopise, imenike), 15 zbornike, razprave itd. raznih združenj in knjižne zbirke. Za potrebe tega vprašalnika štejemo med serijske publikacije tudi nevezane liste z zamenljivo vsebino. Ta definicija ne vključuje publikacij v več delih s predvidenim zaključkom izhajanja po določenem času. Za potrebe tega vprašalnika serijske publikacije glede na obliko delimo na elektronske serijske publikacije in tiste, ki niso v elektronski obliki (so v tiskani obliki ali mikroobliki). Za potrebe tega vprašalnika knjižnih zbirk ne prištevamo med serijske publikacije. Slikovno gradivo je gradivo, v katerem prevladuje slikovna predstavitev. To so grafični listi, umetniški originali in reprodukcije, fotografije, lepaki, tehnične risbe in podobno. Sem ne prištevamo takega gradiva v knjižni obliki, mikroobliki ali v elektronski obliki. Specialna knjižnica je organizacijska enota v okviru vladnih služb, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, gospodarskih in drugih organizacij. Podpira delovni in raziskovalni proces organizacije, v katere sestavi deluje. S svojimi zbirkami in storitvami praviloma pokriva posamezno znanstveno področje. Spletna stran knjižnice je predstavitev knjižnice oziroma njenih storitev na medmrežju, ki lahko vsebuje tudi zbirko izvornih digitalnih dokumentov in digitaliziranih dokumentov. Spletno mesto knjižnice je nabor spletnih strani na določeni internetni domeni, ki jih je objavila knjižnica, z namenom omogočiti dostop do knjižničnih storitev in gradiva. Elektronskih virov dostopnih na daljavo, ki so del knjižnične zbirke, ne štejemo za spletno mesto knjižnice. Splošna knjižnica je namenjena zadovoljevanju informacijskih, kulturnih, izobraževalnih in razvedrilnih potreb prebivalcev lokalne skupnosti. Služi vsem prebivalcem, lahko pa zadovoljuje specifične potrebe družbenih skupin, kot so otroci, pripadniki vojske, bolniki v bolnišnici, zaporniki, zaposleni v organizacijah. Svoje storitve opravlja brezplačno ali za simbolično nadomestilo. Splošna in šolska knjižnica, ki uporabljata skupne vire, o svoji dejavnosti poročata ločeno. Vsaka šteje svoje knjižnično gradivo, uporabnike in člane ter delavce, prav tako ločeno poročata o prihodkih in odhodkih ter času odprtosti. Podatke o uporabi gradiva posreduje vsaka knjižnica za svoje gradivo. Vsaka knjižnica šteje tiste dogodke, ki jih je organizirala sama in udeležence teh dogodkov. Zagotavljanje prostorov, čitalniških sedežev in opreme prikazujeta glede na razpoložljivost uporabnikom v času odprtosti posamezne knjižnice. 16 Standard je dokument, ki navaja splošna pravila, navodila ali značilnosti proizvodov, storitev ali z njimi povezanih procesov in proizvodnih postopkov. Starejše knjige so monografske publikacije, ki so izšle pred uvedbo strojnega stavljenja, to je do okoli leta 1830. Strokovni delavci v knjižnici so vsi tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo s področja bibliotekarstva ali informacijskih ved (diplomirani bibliotekarji) ter tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih področij in opravljen bibliotekarski izpit (diplomirani priučeni bibliotekarji). Diplomirani bibliotekarji so vsi strokovni delavci, ki imajo formalno izobrazbo (višješolsko ali visokošolsko diplomo, magisterij ali doktorat) s področja bibliotekarstva ali informacijskih ved; diplomirani priučeni bibliotekarji so vsi strokovni delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih področij (višješolsko ali visokošolsko diplomo, magisterij ali doktorat) ter opravljen bibliotekarski izpit; priučeni knjižničarji so vsi tisti strokovni delavci, ki imajo srednješolsko izobrazbo ter opravljen bibliotekarski izpit. Šolska knjižnica je knjižnica, ki deluje v vseh vrstah šol pod terciarno ravnijo, katere osnovno poslanstvo je služiti učencem in strokovnim delavcem na takšni šoli. Šolska knjižnica lahko služi tudi splošni populaciji. Tu so vključene tudi knjižnice in zbirke virov v vseh izobraževalnih inštitucijah pod terciarno ravnijo, ki jih lahko poimenujemo z nazivi, kot so: »višja šola«, »višja šola za dopolnilno izobraževanje«, »ljudska univerza«, itd. Splošna in šolska knjižnica, ki uporabljata skupne vire, o svoji dejavnosti poročata ločeno. Vsaka šteje svoje knjižnično gradivo, uporabnike in člane ter delavce, prav tako ločeno poročata o prihodkih in odhodkih ter času odprtosti. Podatke o uporabi gradiva posreduje vsaka knjižnica za svoje gradivo. Vsaka knjižnica šteje tiste dogodke, ki jih je organizirala sama in udeležence teh dogodkov. Zagotavljanje prostorov, čitalniških sedežev in opreme prikazujeta glede na razpoložljivost uporabnikom v času odprtosti posamezne knjižnice. Uporaba gradiva v knjižnici Uporabo gradiva v knjižnici merimo s štetjem fizičnih enot gradiva, ki so jih uporabniki vzeli s polic v območju prostega pristopa za uporabo v prostorih knjižnice (npr. časopisni čitalnici). Pregledovanje naslovov z namenom izbiranja gradiva se ne šteje kot uporaba gradiva, šteje pa se že kratek pregled vsebine dokumenta. Število uporabljenih enot ocenimo s pomočjo opazovanja v tipičnem tednu. Uporaba knjižnice na daljavo pomeni uporabo gradiva in storitev knjižnice v primerih, ko uporabnik sam fizično ne obišče knjižnice (uporaba službe za dostavo gradiva, dostop do knjižničnih katalogov ali drugih podatkovnih zbirk, ki jih izdeluje knjižnica, uporaba knjižničnih storitev 17 preko medmrežja, telefona, telefaksa oziroma drugih poštnih storitev in naročanje knjižničnih storitev). Pri merjenju uporabe elektronskih virov, ki jih knjižnice naročajo v sodelovanjuz drugimi knjižnicami in ustanovami (konzorciji, itd.), navedejo knjižnice uporabo elektronskih virov njenih uporabnikov. Če podatki o uporabi ne omogočajo členitve, navede podatke za vse sodelujoče knjižnice nosilka konzorcija in to navede v opombah. Uporabnik knjižnice je fizična ali pravna oseba, ki uporablja gradiva in storitve knjižnice. Uporabniki knjižnice so torej vsi, ki izkoriščajo usluge knjižnice: iščejo informacije po katalogih, priročnikih, bibliografijah, kopirajo gradivo, oziroma uporabljajo knjižnico na daljavo. Upravna enota knjižnice je vsaka knjižnica ali skupina knjižnic, ki delujejo pod enotnim vodstvom oziroma pod isto upravo. Uradne publikacije so vse publikacije, ki jih izdajajo upravni organi na državni oziroma lokalni ravni in so povezane z izvajanjem njihovih upravnih funkcij ter publikacije mednarodnih organizacij, kot so na primer Evropska unija, Svet Evrope, UNESCO in podobno. Za potrebe tega vprašalnika štejemo publikacije, ki jih ima knjižnica v svojem fondu oziroma omogoča uporabnikom dostop do njih. Če so uradne publikacije del domoznanske ali kakšne druge podobne zbirke jih za potrebe tega vprašalnika štejemo le enkrat in sicer v rubriki uradne publikacije. Video gradivo je projicirno gradivo (diafilmi, laserske plošče, diapozitivi, prosojnice...) ter videoposnetki in film (videokasete, filmski trakovi...). Virtualni obisk je zahtevek, ki ga uporabnik posreduje spletnemu mestu knjižnice. Pri tem ni pomembno, koliko spletnih strani ali elementov pri enem obisku pregleda. Upoštevamo samo uporabnike, ki so locirani izven prostorov knjižnice. Po 30 minutah uporabnikove neaktivnosti njegovo ponovno aktivnost beležimo kot nov obisk. Zahtevki spletnih iskalnikov, ki zajemajo spletne strani (t.i. robotov), se prav tako ne štejejo. Knjižnicam priporočamo, da virtualne obiske štejejo s pomočjo spletne aplikacije Google Analytics (http://www.google.com/analytics/). Kot obisk se štejejo seje oziroma obiski, ne pa edinstveni obiskovalci ali ogledi strani. Kot obisk spletnega mesta knjižnice štejemo vse seje uporabnikov ne glede na njihovo fizično lokacijo, medtem ko pri virtualnih obiskih štejemo samo obiske uporabnikov z IP naslovov, ki so locirani izven prostorov knjižnice (IP naslov pomeni Internet Protocol – številka, ki natančno določa računalnik v omrežju interneta). V spletni aplikaciji Google Analytics izločimo obiske z lokacije knjižnice tako, da ustvarimo dodaten profil za spletno mesto, v katerem nastavimo filter za obseg IP naslovov, ki jih želimo izločiti. Za takšne spremembe nastavitev računa je potrebno imeti pravice skrbnika. 18 Visokošolska knjižnica je namenjena študentom in učnemu osebju organizacij visokega šolstva, lahko pa služi tudi širši javnosti. Visokošolske knjižnice delimo na univerzitetne knjižnice in knjižnice fakultet, akademij, inštitutov ter knjižnice visokošolskih ustanov, ki niso sestavni deli univerz. Vsebinska enota je objavljeno delo ali njegov del v elektronski obliki, ki ga lahko enoznačno identificiramo. Vsebinska enota je lahko besedilo ali avdiovizualno gradivo, ki je original ali priredba drugega objavljenega dela. Vsebinske enote so navadno posamični članki, knjige ali poglavja knjig, slovarske definicije, članki iz enciklopedije, biografskega leksikona itd. Pri merjenju uporabe elektronskih virov štejemo vsak format datoteke kot posebno vsebinsko enoto - npr. PDF, HTML. Pri elektronskih virih, ki jih knjižnice naročajo v sodelovanju z drugimi knjižnicami in ustanovami (konzorciji, itd.), navedejo knjižnice uporabo elektronskih virov njenih uporabnikov. Če podatki o uporabi ne omogočajo členitve, navede podatke za vse sodelujoče knjižnice nosilka konzorcija in to navede v opombah. Zbirka referenčnega gradiva je zbirka knjižničnega gradiva, ki ga praviloma ne izposojamo na dom in je postavljeno v prostem pristopu. Vključuje referenčno gradivo, ki je namenjeno predvsem za hitro informiranje. To so na primer slovarji, enciklopedije, leksikoni, almanahi, bibliografije, atlasi in podobno. Za potrebe tega vprašalnika štejemo le tisto referenčno gradivo, ki je del zbirke referenčnega gradiva, ne pa vsega referenčnega gradiva, ki ga knjižnica hrani. Zbirka v prostem pristopu zajema tisto knjižnično gradivo, ki je dosegljivo za uporabnike neposredno, brez pomoči knjižničarja. 19 Splošna navodila za izpolnjevanje vprašalnika 1. Vprašalnik izpolnite v predpisanem roku: do 31. marca 2012. 2. Zaklenjen vprašalnik natisnite in ga opremite z uradnim žigom in podpisom odgovorne osebe, ki prevzema odgovornost za pravilnost podatkov. Pred pošiljanjem spnite vprašalnik samo v levem zgornjem kotu in ga pošljite v NUK. Preden vprašalnik zaklenete skrbno preverite točnost podatkov. 3. Pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno preberite definicije, navodila in opombe o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja. 4. Vse rubrike v vprašalniku morajo biti izpolnjene: - z besedo, potrjenim odgovorom ali z vnesenim številčnim podatkom od 0 naprej (če na primer, nimate glasbenih tiskov, vpišite v okence številko 0), - s pomišljajem (-), če podatkov ne zbirate (če na primer ne zbirate podatkov o glasbenih tiskih, vpišite v okence pomišljaj (-)), - če je podatek vaša ocena, to pojasnite v opombah (Drugo/opombe) na koncu vprašalnika, - če podatek zahteva pojasnilo, to pojasnite v opombah (Drugo/opombe) na koncu vprašalnika. 5. V primeru, da ne zbirate podatkov, ki jih zahtevamo že več let, vas prosimo, da nam pojasnite zakaj. Objektivne razloge bomo upoštevali, po potrebi vam bomo nudili dodatne informacije oziroma spremenili naša vprašanja. 6. Poročajte nam o novostih in posebnostih (novi prostori, nova dejavnost in podobno), ki so se v poročevalskem letu zgodile v knjižnici. 7. Prosimo, da priložite tudi poslovnik in cenik, ki sta bila na voljo uporabnikom knjižnice v poročevalskem letu. 8. Pred odpošiljanjem preverite točnost podatkov. 9. Napačno izpolnjene vprašalnike bomo zavrnili. 1 Seznam specialnih knjižnic v letu 2012 Andragoški center Republike Slovenije Knjižnica Šmartinska 134 a 1000 Ljubljana knjiznica@acs.si 01/584 25 75 01/584 25 50 - SI-50083 Banka Slovenije Knjižnica Slovenska 35 1000 Ljubljana knjiznica@bsi.si 01/471 91 91 01/251 55 16 http://www.bsi.si/banka-slovenije.asp?MapaId=128 SI-50167 Državni izpitni center Knjižnica RIC Kajuhova ulica 32 U 1000 Ljubljana knjiznica@ric.si 01/548 46 53 - http://www.ric.si SI-51120 Državni zbor Dokumentacijsko - knjižnični oddelek Šubičeva 4 1000 Ljubljana knjiznica@dz-rs.si 01/478 97 30 01/478 98 44 - SI-50183 2 Francoski inštitut v Sloveniji Mediateka Francoskega inštituta v Sloveniji Breg 12 1000 Ljubljana biblio@institutfrance.si 01/200 05 18 01/200 05 12 http://www.institutfrance.si/spip.php?rubrique42 SI-55802 Mirovni inštitut Knjižnica Metelkova 6 1000 Ljubljana julija.magajna@mirovni-institut.si 01/234 77 30 01/234 77 21 http://www.mirovni-institut.si/Knjiznica/About/si/ SI-55154 Nadškofija Ljubljana Škofijska knjižnica Poljanska 4 1000 Ljubljana skofijska.knjiznica.lj@rkc.si 01/434 58 57 - http://nadskofija-ljubljana.si/vzgoja-in-izobrazevanje/katoliske-knjiznice/pastoralna-knjiznica/ SI-50099 Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, Ljubljana Knjižnica Gotska 18 1000 Ljubljana info@scoms-lj.si 01/583 75 00 01/519 11 20 http://www.scoms-lj.si SI-50129 3 Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Strokovna knjižnica Rožna dolina, Cesta IX/6 1000 Ljubljana knjiznica@ess.gov.si 01/47 90 900 int. 217 - http://intranet/Pages/default.aspx SI-55003 Zavod RS za šolstvo INDOK služba s knjižnico Poljanska 28 1000 Ljubljana knjiznica.zrss@zrss.si 01/300 51 21 01/300 51 99 http://www.zrss.si SI-50141 Čebelarska zveza Slovenije Čebelarska knjižnica Janez Goličnik Brdo pri Lukovici 8 1225 Lukovica cebelarskaknjiznica@czs.si. 01/729 61 11 01/729 61 32 - SI-55844 Teozofsko društvo Jivatma Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Muzejski trg 8 3000 Celje drustvo@jivatma.si 03/620 98 62 03/620 98 62 http://www.tkbak.org SI-55002 4 Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije Knjižnica in fonoteka Minka Skaberne Groharjeva 2 1000 Ljubljana zdsss@zveza-slepih.si; izposoja@zveza-slepih.si 01/470 02 27 01/470 02 20 - SI-55159 ACRONI, d.o.o. Strokovna knjižnica Cesta Borisa Kidriča 44 4270 Jesenice knjiznica@acroni.si 04/584 13 19 (1302) 04/584 13 05 http://www.acroni.si/?subpageid=95 SI-50275 Cinkarna, d. d., metalurško-kemična industrija Strokovna knjižnica Kidričeva 26 3000 Celje knjiznica@cinkarna.si 03/427 60 97 - - SI-50403 DOMEL Elektromotorji in gospodinjski aparati, d.o.o. Strokovna knjižnica Otoki 21 4228 Železniki razvoj@domel.si 04/511 73 61 04/511 73 62 http://www.domel.si SI-0 5 ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave, d.o.o. Knjižnica in informacijski center Koroška cesta 58 3320 Velenje knjiznica@erico.si 03/898 19 30 03/898 19 42 - SI-51101 Fructal d.d. Knjižnica Tovarniška cesta 7 5270 Ajdovščina info@fructal.si 05/369 12 22 05/369 18 10 SI-50563 Gorenje, d.d., Velenje Knjižnica Partizanska 12 3320 Velenje breda.pritrznik@gorenje.si 03/899 19 15 03/899 25 20 - SI-50421 Helios tovarna barv lakov in umetnih smol Količevo d.o.o. Knjižnica Količevo 65 1230 Domžale dominik.kosir@helios.si 01/722 43 81 01/722 43 50 - SI-50244 6 Krka d.d., Novo mesto Center za strokovno informatiko Šmarješka cesta 6 8000 Novo mesto library@krka.biz 07/331 78 89 07/332 39 87 http://www.krka.si SI-50452 Pošta Slovenije, d. o. o. Knjižnica Slomškov trg 10 2000 Maribor knjiznica@posta.si 02/449 25 03 02/449 25 11 http://www.posta.si SI-55161 Revoz d.d. Knjižnica Belokranjska cesta 4 8000 Novo mesto majda.hrastar@renault.com 07/331 52 34 07/331 42 55 - SI-50458 RTH, Rudnik Trbovlje - Hrastnik d.o.o. Strokovna knjižnica Trg revolucije 12 1420 Trbovlje rth@rth.si 03/562 61 44 int. 260 03/562 66 42 - SI-50199 7 Salonit Anhovo, d.d. Indok dejavnost Anhovo 1 5210 Deskle silvester.princic@salonit.si 05/392 15 13 05/392 17 39 - SI-50559 Savatech, d.o.o. Strokovna knjižnica Škofjeloška 6 4000 Kranj knjiznica@sava.si 04/206 59 96 04/206 64 36 - SI-50253 Slovenske železnice, d. o. o. Knjižnica Slovenskih železnic, d. o. o. Kolodvorska 11 1000 Ljubljana knjiznica@slo-zeleznice.si 01/291 42 06 01/291 48 24 - SI-50201 Talum d.d. Knjižnica Tovarniška cesta 10 2325 Kidričevo knjiznica@talum.si - - - SI-55156 8 ZUM d.o.o. Knjižnica Grajska ulica 7 2000 Maribor zum@zum-mb.si 02/250 53 00 02/251 60 94 - SI-0 Belokranjski muzej Metlika Knjižnica Trg svobode 4 8330 Metlika belokranjski.muzej@guest.arnes.si 07/306 33 70 07/305 81 77 http://www.freetime- slovenija.tv/07/muzej/8330_metlika/belokranjski_muzej/belokranjski_muzej.htm SI-50466 Gorenjski muzej Knjižnica Tomšičeva ulica 44 4000 Kranj barbara.kalan@gorenjski-muzej.si 04/201 39 64 04/201 39 51 http://www.gorenjski-muzej.si SI-50251 Goriški muzej Kromberk - Nova Gorica Knjižnica Grajska cesta 1 5000 Nova Gorica borut.koloini@guest.arnes.si 05/335 98 16, 051/345 311 05/335 98 20 http://www.goriskimuzej.si SI-50554 9 Koroški pokrajinski muzej Strokovna knjižnica Koroška cesta 12 2390 Ravne na Koroškem miroslav.osojnik@kpm.si 02/870 64 62 02/870 64 61 - SI-50352 Loški muzej Škofja Loka Knjižnica Grajska pot 13 4220 Škofja Loka mira.kalan@guest.arnes.si 04/517 04 04 04/517 04 12 SI-50281 Mestni muzej Idrija - muzej za Idrijsko in Cerkljansko Knjižnica Prelovčeva 9 5280 Idrija knjiznica@muzej-idrija-cerkno.si 05/372 66 22 05/377 35 80 - SI-50561 Moderna galerija Ljubljana Knjižnica Tomšičeva 14 1000 Ljubljana k.apih@eunet.si 01/241 68 28 - http://www.mg-lj.si SI-50139 10 Muzej in galerije mesta Ljubljane Knjižnica Gosposka 15 1000 Ljubljana egon.ravbar@mgml.si 01/241 25 23 01/241 25 40 www.mgml.si SI-50140 Muzej narodne osvoboditve Maribor Strokovna knjižnica Ulica heroja Tomšiča 5 2000 Maribor marjeta.hren@muzejno-mb.si 02/235 26 05 02/252 73 94 http://www.muzejno-mb.si SI-50321 Muzej novejše zgodovine Slovenije Knjižnica Celovška cesta 23 1000 Ljubljana knjiznica@muzej-nz.si 01/300 96 22 01/433 82 44 http://www.muzej-nz.si SI-50113 Muzej za arhitekturo in oblikovanje Knjižnica Pot na Fužine 2 1000 Ljubljana knjiznica@mao.si 01/548 42 81 01/540 03 44 http://www.mao.si SI-50123 11 Narodna galerija Puharjeva 9 1000 Ljubljana biblioteka@ng-slo.si 01/241 54 20 01/24 15 403 http://www.ng-slo.si/default.asp?id=39 SI-50138 Narodni muzej Slovenije Knjižnica Prešernova 20 1000 Ljubljana knjiznica@nms.si 01/241 44 63 01/241 44 22 http://www.nms.si/slovensko/12_oddelki/knjiznica/knjiznica.html SI-50008 Pokrajinski arhiv Maribor Knjižnica Glavni trg 7 2000 Maribor knjiznica@pokarh-mb.si 02/228 50 21 02/252 25 64 http://www.pokarh-mb.si SI-50316 Pokrajinski muzej Celje Knjižnica Trg celjskih knezov 8 3000 Celje info@pokmuz-ce.si 03/428 09 50 - info@pokmuz-ce.si SI-50401 Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož Knjižnica Muzejski trg 1 2250 Ptuj knjiznica@pok-muzej-ptuj.si 02/787 92 40 02/787 92 45 http://www.pok-muzej-ptuj.si SI-50361 12 Pomorski muzej Piran Knjižnica Cankarjevo nabrežje 3 6330 Piran/Pirano knjiz.pommuz@guest.arnes.si 05/671 00 46 05/671 00 50 http://www.pommuz-pi.si/frames/knjizni.htm SI-50517 Pomurski muzej Murska Sobota Knjižnica Trubarjev drevored 4 9000 Murska Sobota franc.kuzmic@guest.arnes.si 02/527 17 06 02/521 11 55 SI-50604 Posavski muzej Brežice Knjižnica Cesta prvih borcev 1 8250 Brežice vlasta.dejak@guest.arnes.si - - http://www.posavski-muzej.si SI-50477 Prirodoslovni muzej Slovenije Specialna knjižnica Prešernova 20, p. p. 290 1001 Ljubljana - poštni predali biblioteka@pms-lj.si 01/241 09 44 01/241 09 53 http://www2.pms-lj.si/oddelki/knjiznica/knjiznica.html SI-50133 Bogoslovno semenišče Semeniška knjižnica Dolničarjeva 4 1000 Ljubljana semeniska.knjiznica.lj@rkc.si 01/300 19 53 - http://semenisce.si/semeniska-knjiznica SI-50096 13 Slovenska kinoteka Knjižnica Metelkova 2 a 1000 Ljubljana knjiznica@kinoteka.si 01/434 25 29 01/434 25 16 http://www.kinoteka.si/knjiznica SI-51160 Slovenski etnografski muzej Knjižnica Metelkova 2 1000 Ljubljana knjiznica@etno-muzej.si 01/300 87 66, 01/300 87 65 01/300 87 36 http://www.etno-muzej.si/knj_1.php SI-50134 Slovenski gledališki muzej Knjižnica Mestni trg 17 1000 Ljubljana katarina.kocijancic@guest.arnes.si 01/241 58 04 01/241 58 16 - SI-50132 Slovenski šolski muzej Knjižnica Plečnikov trg 1 1000 Ljubljana polona.ssm@gmail.com 01/251 31 63 - http://www.ssolski-muzej.si SI-50135 Tehniški muzej Slovenije Knjižnica Parmova 33 1000 Ljubljana info@tms.si 01/436 16 06 01/436 16 06 http://www.tms.si SI-50136 14 Tolminski muzej Knjižnica Mestni trg 4 5220 Tolmin muzej@tol-muzej.si 05/381 13 60 05/381 13 61 http://www.tol-muzej.si SI-55199 Umetnostna galerija Maribor Knjižnica Strossmayerjeva 6 2000 Maribor andreja.podjavorsek@ugm.si 059074622 02/252 77 84 http://www.ugm.si SI-55191 Zasavski muzej Trbovlje Knjižnica Ul. 1. junija 15 1420 Trbovlje irena.zmt@siol.net 03/563 32 13 03/5633213 http://www.zasavskimuzejtrbovlje.si SI-55176 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana Knjižnica Tržaška 4 1000 Ljubljana andreja.bahar.mursic@zvkds.si 01/241 07 14 01/425 61 12 - SI-0 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Piran Knjižnica Trg bratstva 1 6330 Piran/Pirano vojka.pahor@zvkds.si 05/671 09 45 05/671 09 51 - SI-0 15 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center Knjižnica Poljanska 40 1000 Ljubljana knjiznica@rescen.si 01/234 31 84 01/234 31 76 http://www.rescen.si SI-55814 Zgodovinski arhiv Celje Knjižnica Teharska cesta 1 3000 Celje sonja.jazbec@guest.arnes.si 03/428 76 55 - - SI-55197 Zgodovinski arhiv Ljubljana Knjižnica Mestni trg 27 1001 Ljubljana - poštni predali nina.frakelj@zal-lj.si 01/306 13 01 01/426 43 03 - SI-50131 Arhiv Republike Slovenije Knjižnica Arhiva Republike Slovenije Zvezdarska ulica 1 1000 Ljubljana knjiznica.ars@gov.si 01/241 42 18 01/241 42 76 SI-50007 Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije, Generalni davčni urad Informacijsko-knjižnični servis Šmartinska cesta 55 1000 Ljubljana knjiznica.durs-gdu@gov.si 01/369 36 75 - - SI-55817 16 Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije Knjižnica Gregorčičeva 20 1000 Ljubljana metoda.jelen@gov.si 01/478 16 15 01/478 16 07 - SI-0 Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije Knjižnica Zemljemerska ulica 12 1000 Ljubljana knjiznica.gu@gov.si 01/478 48 41 01/478 48 45 - SI-55162 Javna agencija RS za energijo Knjižnica Strossmayerjeva 30 2000 Maribor knjiznica@agen-rs.si 02/234 03 44 02/234 03 20 http://www.agen-rs.si SI-55183 Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Knjižnica Cankarjeva 5 1000 Ljubljana knjiznica@jskd.si 01/241 05 27 01/241 05 36 http://jskd.si/knjiznica/uvod_knjiznica.htm SI-55812 Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava Knjižnica MOL Adamič Lundrovo n. 2 1000 Ljubljana bostjan.svajger@ljubljana.si 01/306 41 77 01/306 13 38 - SI-55180 17 Ministrstvo za finance Knjižnica Beethovnova 11 1001 Ljubljana - poštni predali mf.knjiznica@mf-rs.si 01/369 64 06 01/369 64 09 - SI-50069 Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Knjižnica Kotnikova 38 1000 Ljubljana knjiznica.mvzt@gov.si 01/478 47 00 01/478 4719 SI-50060 Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Direktorat za kulturno dediščino Knjižnica in INDOK Maistrova ulica 10 1000 Ljubljana knjiznica.dkd@gov.si 01/400 79 63 01/400 79 95 http://www.mk.gov.si SI-50169 Ministrstvo za notranje zadeve Služba za prevajanje in lektoriranje ter informacijsko-knjižnično dejavnost Štefanova 2 1000 Ljubljana library.mnz@gov.si 01/514 72 17 01/514 72 27 http://www.mnz.gov.si/si/o_ministrstvu/specialna_knjiznica/#c17590 SI-50067 Ministrstvo za obrambo RS Knjižnično-informacijski center Vojkova 55 a 1000 Ljubljana kic@mors.si 01/471 27 96 01/431 82 83 http://dk.mors.si SI-50146 18 Ministrstvo za zunanje zadeve RS Diplomatska knjižnica Prešernova 25 1000 Ljubljana library.mzz@gov.si 01/478 20 52 01/478 12 79 http://www.mzz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/specialna_knjiznica/ SI-55150 Slovenski inštitut za standardizacijo Knjižnica Šmartinska cesta 152 1000 Ljubljana knjiznica@sist.si 01/478 30 15 01/478 30 97 http://www.sist.si SI-55182 Statistični urad RS Informacijsko središče - specialna knjižnica Litostrojska cesta 54 1000 Ljubljana knjiznica.surs@gov.si 01/241 52 58 01/241 53 44 http://www.stat.si SI-50174 Ministrstvo za okolje in prostor Knjižnica Uprave RS za jedrsko varnost Železna cesta 16 1001 Ljubljana - poštni predali knjiznica.ursjv@gov.si 01/472 11 73 01/472 11 99 http://www.ursjv.gov.si/si/info/knjiznica SI-51119 Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Knjižnica Gregorčičeva 27 1000 Ljubljana knjiznica.umar@gov.si 01/478 10 15 01/478 10 70 http://www.umar.gov.si/ SI-50059 19 Ustavno sodišče Republike Slovenije Knjižnica Beethovnova 10 1000 Ljubljana knjiznica@us-rs.si 01/477 64 36 01/477 64 85 - SI-50157 Vlada RS, Služba Vlade za zakonodajo Knjižnica Mestni trg 4 1000 Ljubljana knjiznica.svz@gov.si 01/239 67 64 - - SI-55170 Vrhovno sodišče RS Centralna pravosodna knjižnica Tavčarjeva 9 1000 Ljubljana cpk.info@sodisce.si 01/366 42 82 01/366 43 17 http://www.sodisce.si SI-50158 Evropski center za etnične, regionalne in sociološke študije Univerze v Mariboru Knjižnica ECERS Krekova 2 2000 Maribor ecers@uni-mb.si 02/2355374 02/2355372 - SI-50325 Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta Evropski dokumentacijaki center (EDC) Kardeljeva ploščad 17 1000 Ljubljana edd@ef.uni-lj.si 01/58 92 595 01/58 92 695 http://www.ef.uni-lj.si/edc SI-51116 20 Geološki zavod Slovenije Knjižnica in INDOK Dimičeva ulica 14 1000 Ljubljana knjiznica@geo-zs.si 01/280 97 06, 01/280 97 33 01/280 97 53 http://www.geo-zs.si SI-50155 Gozdarski inštitut Slovenije in Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire BF UL Gozdarska knjižnica Večna pot 2 1000 Ljubljana gozdarska.knjiznica@gozdis.si - - - SI-50109 Institut informacijskih znanosti Knjižnica Prešernova 17 2000 Maribor knjiznica@izum.si 02/252 03 89 02/252 43 34 http://home.izum.si/izum/knjiznica_IZUM/ SI-50342 Institut Jožef Štefan Znanstvenoinformacijski center Jamova 39 1000 Ljubljana knjiznica@ijs.si 01/477 33 04 01/477 31 52 http://library.ijs.si SI-50108 Inštitut za celulozo in papir Ljubljana Knjižnica Bogišićeva 8 1000 Ljubljana icp@icp-lj.si 01/200 28 49 01/426 56 39 http://www.icp-lj.si SI-50115 21 Inštitut za ekonomska raziskovanja Knjižnica Kardeljeva pl. 17 1000 Ljubljana knjiznica@ier.si 01/53 03 876 01/53 03 874 http://www.ier.si SI-50103 Inštitut za kovinske materiale in tehnologije Ljubljana Specialna knjižnica Lepi pot 11 1001 Ljubljana - poštni predali knjiznicaimt@imt.si 01/470 18 60 01/470 19 39 http://www.imt.si/knjiznica SI-50111 Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Knjižnica Poljanski nasip 2 1000 Ljubljana inst.crim@pf.uni-lj.si 01/420 32 42 01/420 32 45 http://www.inst-krim.si SI-50013 Inštitut za narodnostna vprašanja Specializirani INDOK center s knjižnico Erjavčeva 26 1000 Ljubljana cobissinvlj@guest.arnes.si 01/200 18 80, 01/ 200 18 75 01/251 09 64 http://www.inv.si SI-50101 Inštitut za novejšo zgodovino Knjižnica Kongresni trg 1 1000 Ljubljana knjiznica@inz.si 01/200 31 28 01/200 31 60 http://www.inz.si/knjiznica.php SI-50112 22 Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje INDOK služba in knjižnica Slovenčeva 93 1000 Ljubljana knjiznica@irgo.si 01/560 36 10 01/534 16 80 - SI-50235 Kemijski inštitut Knjižnica Hajdrihova 19 1000 Ljubljana knjiznica@ki.si 01/4760 303, 01/4760-302 01/4760 300 http://www.ki.si/knjiznica SI-50110 Kmetijski inštitut Slovenije Knjižnica in INDOK Hacquetova ulica 17 1000 Ljubljana knjiznica@kis.si 01/280 51 48 01/280 52 55 http://www.kis.si/pls/kis/!kis.web SI-50104 Ljubljanski urbanistični zavod d.d. Knjižnica Verovškova ul. 64 1000 Ljubljana danijela.sujica@luz.si 01/360 24 39 01/360 24 01 http://www.luz.si SI-50092 Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani in Nacionalni inštitut za biologijo Biološka knjižnica, Oddelek za biologijo BF UL in Nacionalni inštitut za biologijo Večna pot 111 1000 Ljubljana bioloska.knjiznica@bf.uni-lj.si 01/320 33 06 01/241 29 80, 01/257 33 90 http://www.nib.si/knjiznica SI-50018 23 Pedagoški inštitut Knjižnica Gerbičeva 62 1000 Ljubljana pi.knjiznica@pei.si 01/420 12 46 01/420 12 66 http://www.pei.si SI-50027 Slovenska akademija znanosti in umetnosti Biblioteka SAZU Novi trg 5/I 1000 Ljubljana sazu-biblioteka@zrc-sazu.si 01/470 62 45 01/425 34 62 http://www.sazu.si/biblioteka.html SI-50100 Urbanistični inštitut Republike Slovenije Knjižnica in INDOK služba Trnovski pristan 2 1000 Ljubljana knjiznica@uirs.si 01/420 13 31 01/420 13 30 http://www.urbinstitut.si SI-50212 Zavod za gradbeništvo Slovenije Knjižnica Dimičeva 12 1000 Ljubljana knjiznica@zag.si 01/280 42 85 01/280 44 84 http://www.zag.si SI-50214 Bolnišnica Golnik - Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo Knjižnica Golnik 36 4204 Golnik knjiznica@klinika-golnik.si 04/256 93 80 04/256 91 17 http://www.klinika-golnik.si/strokovna-javnost/raziskovalna-dejavnost/knjiznica.php SI-50294 24 Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije Knjižnica Trubarjeva 2 1000 Ljubljana knjiznica@ivz-rs.si 01/244 15 43 01/244 15 17 http://www.ivz.si SI-50209 UKC - Ginekološka klinika Knjižnica Šlajmerjeva 4/V 1000 Ljubljana simona.kovacic@mf.uni-lj.si 01/522 61 90 www.kclj.si SI-50081 Onkološki inštitut Ljubljana Strokovna knjižnica za onkologijo Zaloška cesta 2 1000 Ljubljana knjiznica@onko-i.si 01/587 93 73 01/587 94 06 http://www.onko-i.si/raziskovanje_in_izobrazevanje/knjiznica/index.html SI-50085 Splošna bolnišnica Celje Medicinska knjižnica Oblakova ulica 5 3000 Celje knjiznica@sb-celje.si 03/423 36 65 03/423 37 52 SI-50405 Univerzitetni klinični center Maribor Medicinska knjižnica Maribor Ljubljanska ulica 5 2000 Maribor medknj.mb@guest.arnes.si 02/320 20 66 02/331 23 93 http://www.ukc-mb.si SI-50315 25 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča INDOK služba in knjižnica Linhartova 51 1001 Ljubljana - poštni predali knjiznica@ir-rs.si 01/475 84 49 01/437 20 70 http://www.uri-soca.si/ SI-50017 Zavod republike Slovenije za transfuzijsko medicino Knjžnica Šlajmerjeva 6 1000 Ljubljana roman.cerne@ztm.si, marjana.limoni@ztm.si 01/543 82 63 01/230 22 24 000 SI-50119 Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Knjižnica Prvomajska 1 2000 Maribor snezana.lobnik@zzv-mb.si SI-50327 Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Knjižnica Arhitekta Novaka 2 b 9000 Murska Sobota mirjana.soos@zzv.mblsi SI-51137 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije INDOK služba Miklošičeva cesta 24 1000 Ljubljana Iva.Stirn@zzzs.si 01/307 72 38 01/231 21 82 http://www.zzzs.si/zbirke SI-51131