"m ■ ■ -m i - ^ AND DtSTCTIJTgP OTOBt PERMIT (No M6) AUTHORIZED BY THE ACT OFOCTOMtR.g. Hit, OH PXU AT Tig POIT .OFFKŽ OP KBW TOM, K. Y. By Order cf the President, A B JB^leson, P. M Gen. • j ▼ t č j i ilovemki dnevaJc t Zdruienh driavah Vetja a celo leto.........$5.00 Sa pel leti____'.......... 3 Ot Zi Hew York celo leto---- C.OO Za inozemstvo celo leto .. 7 00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. EjHBAHSiStfC^g Tlie Largest Složen an Daily tj in the Uni.ed St?tes Issned every cL-y except Sundays 1 ' = and legnl Holidays 75,000 Readers rfMwmm, ■ : ••.:: >ON: 2*76 CORTLANDT Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Pest Off.ce at Mew York, N. Y., under the Act of Congress of M&rch 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT WO. 4. — ST1V. 4. HEW YORK, TUESDAY, JANUARY 6, 1980. — TOREK, 6. JANUARJA, 1920. VOLUME xxvm. — LETNIK XXVIII. premogarskakonferengahb bo ?vsm |h POSEBNI ZASTOPNIK PREDSEDNIKA WILSONA SE BO SE- _ STAL S PREMOOAEJJ NA KONVENCIJI V COLUMBUS. — Najvišje sodiscc je izjavilo, da je JE PRI&EL V AMERIKO._IZB ORNO USPELO ZBOROVANJE. WHITE NI IMjSL SE NOBENEGA STIKA S PREMOGaRJI. vojnočasna prchibicijs'«* uostava NAD 400 DELEGATOV NAVZOČIH. _POPOLEN PREOKRET V SLOVANSKOJjlBANJE V AMERIKI RDEČI RUSI ZAHTEVAJO SVOJE PRAVICE. — EDEN NAJSPOr SOBNEJŠIH RUSKIH LJUDI, PROFESOR DIMITRIJ VERGUN Columbus, Ohio. . . januarja. — John !'. White, katerega je iz-hral predsednik WiUon /a svojega zastopnika ua konferenci trojic**, ki naj bi podajali j»i«d«' kom-ne uravnave niezdnepa spora meti «i«*loda.jul<-i iij prcmo^-Miji v premofrovnikih nntikepa prciuoga, je ' ho udeležilo 1MU0 delegatov. White se je posvetoval s potujočim predsednikom Lewisom, taj nikoin (ireenotii in drug'mi uradniki čisto prav omot: na. Washington, 1). C., jau. — Njij\ isje sodiš«-e je s petimi glasovi proti šiirini odločilo. da je VoKieadova Enforement proiiibi-cijska pitava, ki določuje, da lie sme nobena pijača vsebovati več kot pod odstotka alkohola, pravo-močna in ustavno veljavna Sodišče je tudi odločilo, da ni BORBI PROTI SOVJETNI RUSIJI. Nini SE POGAJA Z JUGOSLOVANI i -- j NAPRAM POROČEVALCU NEWYORŠKEGA "TIMESA" SE JE | IZRAZIL, DA BO SKUŠAL DIREKTNIM POTOM REŠITI JADRANSKO VPRAŠANJE. — ON SE HOČE SPRIJAZNITI ŽNJI- Ali je bila pariška konferenca Slovanom sploh. Za rasa svetov- ___ nevedo.ua napačno zasnovana in , ojne .a .ie dal general Sidio-,**' ~ JAVLJA, DA SIT BODO JUGOSLOVANI PRILAGODILI napačno vodena ali so nekateri za- mlinov prejrnati v Sibirijo. On je ; LASxvI CIVILIZACIJI, sopniki vedoma delali krivico, o bil poslednji izdajatelj "Novoje tem se zaenkrat še ne more raz- Vremja" pol imenom "Velika! Na posebnem vlaku ministrskega predsednika Nittija, 5. jan.— (navijati. Kak? je pa ta, da je bi- Ktisija". Pred enim letom je za_|Italjauski ministrski predsednik Nitti je podal izjavo, v kateri je la razen slovenskemu narodu stor- pustil Pet roared, ker je bilo na-|dal izt"aza svoj<'>»» velikemu zanimanju in svojemu gotovemu prijemi krivica tudi drugim narodom da'jnje izdavanje fista popolnoma j ^'»kovanju, da bodo pogajanja z Jugoslovani, ki so se pričela pred in deželam in med te je v prvi vr onemogočeno. V njegovo uredni- »>ar dnevi. ugodno izpadla tako za Lahe kot za Jugoslovane. Poga- njegovo s»ti prištevati takozvane Rdeče štv<. se j«« potem priselita Ijcnt- organizacije glede konven? i-1 i,n''1 ''ariusk| mad "«l>ene pravi-1 Rum, oziroma prikarpatske Rn-t.ova žena w zač»la izdajati v ' ce vmešavati se v prodajo 2.7"» - - -- ................- • ............ ... :ce vmešavati se v prouajo L • . . ,e „, „„črtov. tikajo^ih s, Znanja pred predsedmsko komis.jo v (h1s>1o1() iva cd uvel javlje-j V Washwigtouu. k, .v bo vršilo dne 12. janurja. inj,m Volsteadove enforement po-^« o"em.,e ei Wliiti je izjavil, ni prišel v namenu, d:, bi nplival na sklc.igtaV(> kar zavaruje prodajalce te-ipo,jski janja se tičejo jadranskih vprašanj. Ministrski predsednik je izjavil naslednje: — Jaz nimam nikakih slabih razpoloženj napram Jugoslovanom ter sem prepričan, da bo mogoče skleniti žnjimi za obe stranki zadovoljiv dogovor. Dobro razpoloženje napram Jugoslovanom deli tu- Oaliciji in na Ogr-1 o jem neki boljševiški list. konferenca je vse !Vrofesor Vergun je zaeasa •nostavno prisodila \ ojne mnogo pretrpel. Petkrat je .... , i i •• i • - - 'Poljski. Kdoč-i Rusija, ki je do- izgubil svoje imetje in je moral idi cela laška vlada. Ce bodo ostali zavezniki zamogli primemo npli- pe konvencije, tem vre i/kljticun v namenu, da se udeleži zborovanja ■ nrodaiali nred ii " - i i » I , i --- , . i L i i i • i » - , i. i i , \ i •• i ' J , ,. . .. Pn Kl »d pio^J^11 prcu SVOJt. lIru, vsled tega, ker se slednjič pobegniti, ker so bolisc-!vati iia Jugoslovane, Vi so mlad 111 vsledteg lahko razburljiv narod, ter s.- prepriča o namenih voditeljev preuiogarske organizacije. oktobrom preteklega leta. it. — -7______ _____i..:,.: ^.......i Do Meda njega ni imel White nobenega stika s sporom med j nriMtiotfmrii in delodRJcIei. Resiirniral je kot mednarodni predsednik i - . . t i i -i • -i . i »• i . , . , .... ..... .... [i sfHij. J w J< , J , , , : i • presouiti ce ie pijača, ki vsebuje .eno dobda svojega zagovornika, tuli največjega ruskega zurnali- vam obrnili vso svojo pozornost Italip ter proti laški civilizaciji. organizacije leta 1*17 ter sprejel mesto delavskega svetovalca p«;P . , , * ....., uJMogo<-en je ta zagovorurk in upa- sta Menšikova. Njegovega oeeta| je ua njenem r>zeudju vršilo naj-: viki ubili že pet uglednih ured-1 o oni o kmalo prišli ž njimi do zadovoljivega dogovora. Sodišče je izjavilo, da ne more- v<*<* v°j» v preteklosti, je pa vse- nikov njegovega lista, med njimi* — Prepričan sem. da bodo takoj po sklenitvi dogovora Jugoslo- • več kot pol odstotka alkohola, Rim, Italija, 5. januarja. — Cirof Sforza. poslujoči minister za kurilni administraciji. Prej je služil sedem let kot načelnik premo; .. .Jjjva in da pristoja oji^i^nje nesrečnega naroda se je oja- so ubili Avstrijci v Sitzenbachu'zunanje zadeve, se je danes izrazil o pričakovanem učinku obiska tsarske organizacij-, kujt, na to mesto je bil izvoljen pri splosni kon-|^ ^^ ^ izključno kongre- čilo. Vergun je njegovo ime in je pri Dunaju. Neki avstrijski vo-(ministrskega predsednika v Parizu in Londonu ter rekel, da je bilo Odločitev glede te točke je eden najbolj agilnili, najbolj u-jjak inu je namreč s puškinim ko- nezadovoljstvo napram zaveznikom, ki je vladalo zadnji čas med | glednih ter najbolj splošno izo- pitoni preklal glavo. |ltaljani, le posledica velike negotovosti, v kateri se je nahajal la- braženih Rusov. Tudi njegov to- Vergun je zapustil svojo redbt-'ski narod z oziroma ua rešitev važuih vprašanj, ki jih mirovna kan-variš D. A. Markov, cisto nič ne;!,;,,,, v Rusiji ier je prišel v Aine- ferenca ni mogla rešiti. veueiji preinogarjev v Columbus leta 191Q. Konfereneo bo otvorilo prečitanje poročila predsednika in taj-j^"' nika organizacije, v katerem bo natančno pojasnjeno glede vseh po-, ia asna- trajanj, ki so se \ršil med narodnim organizacijskim odborom ter' Sklep, tikajoč se Volsteadove izvrievalnimi uradnik ina eni strani ter vladnimi iu zveznimi za-1 postave predstavlja poraz pivo-stopniki na drugi strani »hI onega časa, ko je bila proglašena stav-1 vama rje v, ki so napadli ustavo-ka in ko ni bilo mogoče priti v tem oziru do soglasja. j veljavnost prohibieijske postave Sedanja konveu'-ija se bo vršila na podlagi splošne zahteve pre-jv upanju, da bodo smeli še uada-mogarjev, da se ne snii skleniti nobenega kontrakta z delodajalci ali|]jP proizvajati pivo po 2.75 od-/vezno vlado, dokler se ne uravna vprašanja višjih plač iu boljših stotkov. delavskih pogojev. Premogarji v splošnem niso zadovoljni s 14 proeentnim povišanjem plače, čeprav so se vrnili dne 10. decembra na delo in vsled tega je pričakovati, da bodo delegati te konvecije sprejeli vsa priporočila, ki j Hi "bo stavilo vodstvo. Sodnik Braindes je prečital mnenje večine glede Volsteadove postave, d oči m je sodnik McRey-noidii prečital nasprotno mnenje. Minoritetno poročilo je izjavlja lo, da predstavlja poročilo večine sodnijskega zbora povsem "novo --teorijo" ki bo imela resne po- 2ALI JIH NJEGOVA IZJAVA, DA SO ITALJANI ZMOŽNI IZDA- slediee. Obsoja tudi zvezno vla-JE. — CADORNA JE OBJAVIL VELIK DEMENTI. — ITALIJA;do, ki se je polastila policijske o-PRAVI, DA NI ODPOSLALA NOBENIH AGENTOV V ŠVICO TE- j blast i, ne da bi ji bila izročena KOM SPOMLADI LETA 1917. potom posebnega akta. ITAUKNI SE JEZE NA KAROLA ... . • ,» • ■ -i- .. i: Vsled konečne odločbe najvišje- Rinf, Italija. :>. januarja. _ \ Londonu in 1 ar.au so izšli v h-, kQt ^ d& Mil, številni elauki, k. ^e ,iee,o pogajanj ki SO se baje vrsi a med av-;^ naroJ v resnici bone Mrijskim cesarjem Karolom ter francosko in angleško vl,do s po-^^r, ^ da s tem splavala po s red ova njem prima Siksta burbonskega. . . vcdi vsa upanja onih, ki so sku- tukaj veliko razburjenje ter i ....... , . . •šali reaiti pivo m lahka vina te«. zaostaja za num. Markov je V»il; i iko preko Francije, svoje čase galiski poslanec v du- Tul - bo posvetil vse svoj:; c Pretežna večina laškega naroda — je rek.?l grof Sforza — .ie prepričana, da je največja nevarnost, ki preti Italiji in njenemu rm- imela dobro zdravilo: jetnišnieo. Tu(Ji jllgoslovalli smo dobili najskem parlamentu. Kot je vsa- ie zmožnosti in svoje velike dočemu razvoju, nemška nevarnost. Italjanski narod si ne želi nobe- kemn znano, Avstrija ni ljubila mo-j v prji0« ruskemu narodu uc stvari bolj kot tesnega in odkritosrčnega sporazuma z vsemi za-dokritosrčnih ljudi. Proti njim je frr siovanskim interesom v obče.jvezniki in predvsem z Združenimi državami. Da pa se pride do trobili v ga sporazuma, je treba rešiti predvsem še nerešene probleme, tikajoče se Italiji, kajti v drugačnem slučaju bi bil narod mnenja, .la se je krivično postopalo žnjim. List Giornale d'Italia pravi, da je dobil potrdilo vesti, ki *e je glasilo, da se bosta marki Imperiali, poslanik na angleškem dvoru in grof Bouin, po^laniK v Franciji, umaknila s svojih mest. Grofu Boniniju bo sledil signer de Martino, ki je bil član laške mirovne delegacije, in na mesto markija Imperialija, bo stopil grof Sforza, ki je sedaj podtajnik italjanskega ministrstva /..i zunanje zadeve. Italjaneskim ministrom v Berlinu bo imenovan grof Al b«bran- In res je zaprla Markova še pred njem velikegd govornika, vojno v svojo najstrašnejšo trd-j bo -no pozdraYlj( njavo Theresienstadt. Tam ie vi-j _ del umreti Principa/Gabrinoviča I w iu še štiri dmge zarotnike, ki soj NlMGIJA NAJ IZRDGI usmrtili Franca Ferdinanda. Mar-j kov je bil obsojen na smrt. Za! svoje življenje se ima zahvaliti i nad 1000 krivcev kajšni Rusi navdušeno sprejeli. Verguu je takoj sklical zborovanje v Carnegie Hali, katerega; kulioršnega najbrže še ni bila de- , , . . . «„!,..; ,r.i-n P,7imi.,„nlll ter.'-"" - — -i—i- ------- — —---se je udeležilo nad 400 delegatov ! b-žna še nobena vlada na svetu. Tozadevna raakntia so vzbudila tukaj \el:ko razouijenje iti | .. . .... . . / , villi • dni"«' kome It irv * listih 8a r**lix 111 ,ahka Vllla le* cele Amerike ter na stotine naj-1 Zavezniki namreč zahtevajo od 1 " 4 , .......7i, •.• .....lui;,«; ,.» I«.m«f. To j- ros- ™0™1" >»«' ®nil'Jena» « ^ Lahko so ,v«. da takega zbo- 100U svoj.h podamkov v ml,« ,,,. ,„, „„...,,„„ , Mim. ,„, . ........... ki i., bila pripravlja i **«' za MaP",vo: kater° rovanj. ie niso imeli Slovani v ;S;,lnij»kega zashsanja. To je .m, ' . , . t, • , • i i -e i i bo le malo kdo upošteval. skleniti / Avstrijo separaten mir. ne da bi Italjaiu kaj dobili na pod i ____ lagi tega miru. Italjaiihka občutljivost je bila prav pOM-lniO ranjena, da se je mogel prejšnji tesar Karol pogajati s Francijo in Anglijo, ne da bi j QUNAJ SE VEDNO PLESE samo intervenciji španskega kra-j .. ................................. ...... Ija in neki drugi avtoriteti. ;Zavemiki so podali Nemčiji lepo!djn- *hQ gtopil Ufl Jnest0 si„ll0ra Bordanaro. ki je imenovan p -sla-Ta dva moža sta torej prišla v novoletno pr«*nečenje. — Poroča ,Ilikom za čeho-slovaško republiko. Kari H. von Wiegand. j jjist pravi končno, da se bodo te izpremeinbe izvršile, kakor- 'hitro se bo vrnil Nitti iz Pariza. ' Pariz, Francija, 5. januarja. — Italjanski ministrski predsednik Francesco Nitti je dospel semkaj ob treh pool dne, da se udeleži konference s Clemeneeaujem in Lloyd George-om. na k.iteri bosta najbrže razpravljali-, o jadranskem vprašanju. Nittija je sprejel na kolodvoru Clemeneeau v spremstvu laške delegacije, kateri je načeloval laški zunanji minister Seialoia. Italjanski ministrski predsednik ni hotel ničesar povedati glede svoje misije ter b< odpotova! Pariza v London naslednjega dne. — Ameriko v spremstvu dr. Cjoro-ha, Stohodskega in dr. A. G. Be-; skida. Umevno je, da so jih tu-i Berlin, Nemčija, 5. januarja - Nemška vlada je dobila za novo leto ne baš prijetno presenečenje, laška vlada kaj vedela ?a to in ne da bi bila ooveščena o tozadev-j i:ih korakih. \ List Tribuna i/j«\'ja. da s0 tozadevni dokumenti najbrže Pona; gredi velikanskega pomanjkanj* Ameriki. Sprejeta je bil i zelo važ- i bolj uničevalen upliv na kabina resolucija, ki zahte\a, naj be net kot pa onega dne, ko so po- Prikarpatska Rusija toliko časa si al i Nemci k zaveznikom parla- OGRSKA ZAHTEVA IZROCl-lpravdnika, v katerem je priznal, TEV BELA KUHNA. da je povzročil 46 umorov. pod upravo Lige narodov ter ene- j mentarja z belo zastavo, ga ameriškega zastopnika, dokler! Predsednik Ebert bo najbrže se razmere v Knsiji popolnoma nejprej odstopil, predno bi dovolil uredc. Ob preporodu Velike Ru i ' Večkrat je odločno -zahteval libe- pogosto New York in Loudon, ralne reforme za Rusijo, posebno kjer bosta spravila na oder svoje pa v odnošajih napram Poljski in!nove proizvode. Budimpešta, Ogrsko, 4. jau. — Najvišje sodišče, ki vodi preiskavo proti BeliKuhnu. prejšnjemu komunističnemu diktatorju na Ogrskem, je prišlo do zaključka, da ga je treba izročiti ogrskim o-blastim. Osrrska vlada bo vsled- OENARNR POSILJATVB V -ISTRO, 3fA GORIŠKO IN -NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma canesljivo in sedanjim -azmtram primerno tudi hitro po seli Istri, na Goriškem in tudi na .... . Notranjskem po ozemlju ki je sa- tega stavila, avstrijski vladi za- po iMljaiiaki armadi. htevo, naj ji izroči tega človeka. jamčimo ali garantimamo s« Obravnava proti Kulinu sc bo vr- y^o poiOjater, toda za kake mo-šila v njegovi odsotnosti in šele'g0ge zamude v izplačilu ne mora- nato bo stavljen predlog, naj ga vladnim potom izroče. Preiskava je dokazala, d i je Bela Kuhn kriv 2:i6 umorov, devetnajstih ropov ter poneverbe 117 miljonov kron za komunistično propagando. Komunist Kohn, ki je bil pred par dnevi usmrčen, je zapustil pismo naslovljeno na generalnega mo prevzeti nikake obveznosti. 50 lir ____ $ 4.40 100 lir .... $ 8.20 500 lir ____ $41.00 1000 lir ... $81.00 Denar nam poslali je najbolj« po Domestie Postal Mfnej Ordtt all pa po Now York Bank Draft TVKDXi PRANK SAKBUL na nove cene Potfljamo dyur na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, v Slavonija Bono In Hercegovino popolnoma sanesljivo in sedanjim rainier ud primerno tudi hitro« * Jamčimo ali garantiramo sa vsako pošiljatev, toda m kake mo god* lamnde t isplatiln no moramo prevzeti nikaks ok^eanostl. Sedaj polijemo t staro domovino, naprimer: 100 kron 200 kron 300 kron 400 kron $ 1.25 $ 2.40 $ 3.60 $ 4.80 500 kron 1,000 kron 5,000 kron 10,000 kron $ 6.00 $ 11.20 $ 56.00 $111.00 ao veljavne do dno, ko m nadomestijo s dr«* tam ja poslati najbolj po Domestic Postal Money Ord* •H pa po Now York Bank Draft TVRDKA PRANK GLA& X A ROD A. 6. JAN. 1920 GLAS NAHODA" (SLOVENIAN DAILY) Owned and Published by SLOVENXC PUBLISHING COMPANY U BMMratlonl LOUIS BENEDIK.TrsuurM FRANK SAKSFR, Pr*«ld«nt of Bus* ne»a of tu« Corporation and AMntan of Above Officer«: 13 Cortlandt ttrMt Borouoh of Manhattan New York City. N. V. "i j La* Naroda" lahaja veak dan lzvz«*m*i nedelj in prasniltev. Za c«lo loto velja Hat za Ameriko In ClMdS Za oo< lota Za fttlrl meaoco $5.00 Z- tetrt 1st* Za New York City 1140 Za inozemstvo «2.00 $1.50 •6.00 $7M GLAS NARODA (Vole* of tho People) Issued every day except Sunday« and Holidays Subscription yearly 16.00 Advertisement on agreement Dopisi brea podpisa In oeebnoell ne ne priobi'uJejo.Denar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje blvahife naznani, da hitreje najdemo naalovnika. G L A 6 NARODA 93 Cortlandt Street, Borough fo Manhattan. New York, N.Y. Telephone: Cortlandt 2S76 Brez sovraštva ovedati. pravi, da; pisatelj. Kot človek sicer nekoli-je to njegova skrivnost. Mladijko čudak, a v svojem srcu sila .Joe Škufca iz Blue .Jacket« je imel j blag in dober, po svoji vnanjosti \ --lik sad, ki gu jc rodila sedanja vojna, je sovraštvo. Mir ga in izbrisal in tudi leta ga m- bodo tako zlepa. Človek se je naučil sovražiti, kajti učili so ga tuko in sovraštvo je bila poglavitna parola tekom zadnjih »tirih let. '1 I Slovenci ^r ne manjka, bogvari. Organizacija čez f.tii./,ifi,;o. društvo eez društvo, politično prepričanje ene vrste iti politi«'nemil prepričanju drug" vrste. I »h in. uj ji- v \s. I« po in deloma v redu. Oškodovani so sami »aiiiezuiki, splošnos* pa ne trpi pri tem. Ai > rnv.un* se h • bri^i.jo dosti za nas. dokler spoštujemo po-;uve t« r se pokorimo w in zapovedim. Ameriška vlada nam daje priliko za holjše življenj«* kot bi ga morda imeli doma in v teni slu-znamo iu se ne brigamo zanjo. JSk«xluje nam pa lahko in fcteer zelo Škoduje, če bi prišle te besed Masti Težke posledi.-e bi imelo to. kajti dandanašnji se gleda sko-|je tram lia nogo in mu jo zlomil raj ravnotoliko na lal.-komišljene obdolžbe kot pa na podprta dej-j htva. — Ali veste, kii,i j«- povedal Abraham Lincoln klepetulji, ki j« prišla k njemu pridihov«t sovraštvo tlo južnih držav? <»ospa — je rekel. rad bi vam nekaj na*vetoval. Poveda li ste mi. kaj mislite, .'az se ne strinjam z vami. Sramujem se vas iu j vseh, ki >o vam podobni. Vi niste ničesar žrtvovali, sedaj pa govoričite, da bi bilo najboljše južne države uničiti, dočiui jih drutri pre-i av'iij« jo s težkim Meeiu sem se odlo-il za vojno in vsak dan se mi žili tU mi bt» počilo srce. To sem storil v imenu človečanstva in praviee. hrep.-n«'e po bo je dokazal, da je moral sani pla-j vzelo a vendar so končno zmogli vati 20 centov za funt sladkorja j Hvojo — danes je cerkev brez dol-1 in tra ni mogel drugače prodati, tra Prav nič ne dvomimo, da l>o-! -Starišein Plut jc umrl :tletni si-r do naši vrli faraui pod vzeli z isto; ne k Rudolf, starišein Oruiovšek 2 meseca stari sinek Stanislav, sta-ki bo primerno' rišem Kt>i"0«ec novorojenček »John stavbi. Sedanjijin starLšem Turk 4mesečna hčerka] župnikov stan se je preživel in j Mary. vsak lahko spozna, da je nujna' siarišeni Louis Merhar je pri-l potreba, da se [Krst a vi novo ne-v.la štorklja lepo hčerkico, ki bol slopje. Bog daj, da b: se to kmalu j^,. par ^ siučku prvorojencu. | uresničilo! _____ vnemo novo nalogo, tbt namreč se zidajo župnišee. krasni eerk vesii V Združenih državah jc bilo lan s«:o leto pri avtoiuobilskln n*ah usmrčenih 1270 oseb. Čudno, da ne pade komu v glavo. da bi stavil v kongresu resolucijo. ki prepoveduje vožnjo z t avtomobili. Jugoslovanska 1 Kerol. Jednota -la; 'dsCanovtjcaa 169S - lafrorpori-ana K J aiavni urad v ELY, MINNJ "ajslk: SLAVNI •RAONIKli BOTANtK. Sov Ml. LOOM BALAJTT boa 1M JOSKPH FI8HLKR, By. Mina. k OKO L BBOIICH. By. |Oai SMCAjnlk aeisplateclfe nartnln: LOUIS OORDIA VRHOVNI ZDRAVNIK« som t. Milil »a m. oaio St.. ni _ , NADZORNIKU 'om oouKs R7. SNTHOjMT MOTS. H41 AfS E U TAl* VAROOA. SUS lhhlM ABn VI« Peter Bohinjec No, ali je kaj čudnega, če prodaja untertekar lesni alkohol. —-Zdravila za podaljšanje življenja menda ne bo prodajal! eČ imaš izbirati med čašo lesnega alkohola ter kozarcem pol-Petra Bohinjca sem videl pr-; procentnega piva. stopi k pipi ter vič pred par leti. od tedaj seiu naletel nanj samo še enkrat diuga-če ga nisem poznal. Ko sva si povedala vsak svoje misli, me je po- Mr. Tony Oregorič. ki se je pred kratkim vrnil iz Detroit a in .ie zopet odprl svojo krojač nve o ra G. cesti, se je vrn:l nazaj v De-t>o>.. l ic" je prevzel v svojo oskrbo kroiačnVo. v kateri ie po leti -ekol'ko časa delal. Želimo mu m"esro Tispeha v tem .podjetju! Pri tukajšnjem sodišču se je moral zagovarjati »Jolin Bogdanovi. Davčni uradniki mi našli pri njem 7 pintov žgan;a. Sodnik jc doioč:l za njega $1000 varšč:ne. Drb čkanosen je za mlade fante, ^ ^ ^ mu je zarisaIu y.insk<. bailkuV,.e. Papir jc pa rt.s celo lov na vrabce. .John Shaltz je ^ ^ MjubovalnistU ki InU potrpežljiv. ŠtPvUo 100 ali 1000 dobil od obemskeg« klerka Lai: :: ......... „,; l.hko natiskaš nanj. pa se še zme ni ne. s«* vode napij! * * * V čast si štejemo konštatirati. da je pater Skaza še vedno v Oi- glcdal ostro in radovedno v dnojkagi. Podrobnosti nam niso zna-noči, njegov obraz, ki je bil brez ne. — sence nervoznosti, je spreletel si-jap. usta so se mu razširila v na- V Parizu tiskajo nove jugoslo- ROROTNIKli 111. BUek 9. PORSNTA, M jBONABD HLABODNIK. bom 'OHN BCTKIX. m. a htm M. , ____RRAVNI ODBORI >v41pb rum Jr. os-ra at odam m 'OHN MOVERN, tS4-tod At*.. Dntatk. Mina *an ■>noour*UjiA HANK 8XRABEC 4464 Waahinton Streot. Denver. Colo 4KBGOR SKSftf1*! 407-ttk At«.. Joknatcvn. P> SoanotlB* «1«m>: OLAS NABODA v*® atrarl tikajo« m uradnih uder kakor tudi dooarno poMlJatr* na) m p*--nlalo na slavn«ra tajnika Va« prjtolb« naj a« pošiljajo na predsednika porotna«* odbora. Proinje za »prejem novih Clanor ln aplob Taa adravnlika spričevala, a« naj »ili.ajo na vrh o vn era zdravnika JurcMlevaiiaka Katoliška Jednot* ae prlporoCa nem Jncoelovanom aa obilen prl> "top Jed no ta posluje po "National Frate.nal Congreaa" teatvlri V blacajnl trn* kro« $300.«>00 (tristotisoč dolarjev) Bo>nlftk;b podpor odiaodnln In poamrtnln H olačala ?e nad poldrugi mlljon dolarjev. Jednota ateje okroc « tlaoč rednih Planot ic> in okreff 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelku Druitva Jednote ae nahajajo po rasnih alevenak;ih naselbinah Tam kjer ]•* m. prjii« ročair.o vstanovltev novih Kdor ell postati član. naj ae (glut pri ti}-ilku bljjžnesrfc. druitva J 8 K J i Za Tatanovltev novih druStev ae pa obrnit* m» i.avneirj tajnika Novo drultvo ae lahko vatanorl a ff člani al' *lan;caml sicer manj sreče, a zadovoljen je bil vseeno v. ^1.02 za 51 vr.ibcev. Duluth, M nn. Tukaj je umrl Mike Rastovič. ki je zapustil starišein in bratom, kateri se nahajajo v »Jugoslaviji. £600 v realno zemljišče. Peter Ra-> t o vič. brat umrlega, ki živi na gorenjska na t ura, krepek v plasti in nastopu, z dostojansivc-m župnika. Tistikrat se je rad in strastno udeleževal literarnih razgovorov. "Dom in Svet** se je bil je-dva preosnoval, mlajša generacije. je zavzela mesto v njem in nekako izpodrinila starejše in to jej Bohinjca bolelo. S trpkim očit Na plan, bankirji, s svoio pa-metjo: — Koliko dolarjev je vreden bivši avstrijski tisočak, ki «ra je najprej štempljala šenčurska občina, katera .ie podpisala dvaj-settisoč kron avstrijskega posojila. in katerega je sedaj pre-štempljala ljubljanska mestni, hranilnica ter ga obrestnosno naložila v srbsko vojno posojilo z . I naročilom, da ga je izplačati v di- mi je dejal pogosto, da so mlaj-juarj^1C miljonov. Kitajska skoro 50 miljo-liov in ostalo Indija. Velike pošiljatve zlata so tudi otlšlc v ciruge dežele, med njuni M j miljonov \ Argentino in 27 miljonov na Špansko. — * * * Premogarska stavka jc stala premogarje <30 miljonov dolarjev in delodajalec dvanajst miljonov. Ni treba posebno brihtne glave, ki bi nam povedala, kdo bo plaeal to. nad biljardno sobo, je požar um čil vse jk>bistvo. Daniel Margie je bil nat------. ..... od neznanca, ki ga je obrezal z;tip duhovnik-pisatelja, ki se jc, nožem po telesu. Napad se jc iz- zanimal za vse, ki 30 posezal poj \-rš:l, ko s© je omenjeni vračal z.vsem in pisal o vsem. Ze kot bo-, dela domov. Pri vhodu v b*o ga goslovee je bil sotrudnik naših je zlikmec čakal ter varne rane. Bilo je pa da bi zamogel Margič spoznati, mo. Njegova žilavost in pridnost sta stanju so ga prepeljali v bolnico.'bili nedosežni. Pisal je, zgodovinske povesti, v katerih jc polagal posebno važnost na posamezne scene, ki jih je obdelal s čudo vi- ne la. Pri pogonih na boljše vike so I aretirali tudi tri nigre. mu zadal ne- leposlovnih listov, še na svoji bol-j Dosodaj uismo vedeli, da so na pa pretemno, niški postelji je snoval novo dra" jsvclu tudi rd„ej njgri. Ghisholm, Minn. Prepovedano izdelovanje pive ni bilo dobičkonosno za tri tukaj-\U/ piastiko in pričaral pred oči šnje prebivalce, katere so prijeli življenjc pozabljenih časov. Veli-mdijanski agenti. Nikolaj Kova- ko da eveliko važnost je pola-čevac, lastnik prodajalne neopoj- ^ doviniikc datc saul„. gal na zgodovinske Mnogo je pisal tudi kmečkih povesti. Bogato poznavanje ljud- Če je možka obleka petintrideset dolarjev, mora biti ženski* dvajset — pravi neka pisateljica. _ To je čisto pravilno. Možki je namreč dostojno oblečen od gla-ve do pete. Ženska pa nima ne zgoraj nič, ne spodaj nič. Za tisto. kar je na sredi, je pa še petindvajset dolarjev preveč. Lesni alkohol se ravno tako raz- Budimpešta, Ogrsko. 4. jau. — Tukaj prevladuje veliko ogorčenje nad akcijo načelnika zavezniške vojaške misije, ki je preprečil usmreenje devetih 11« smrt obsojenih komunistov, med katerimi st bila tudi Cotwin in Laszlo. Načelnik zavezniške vojaške komisije general Borton je izjavil, naj prkinc iz vršen je smrtne ob-sodbe, ker bi to napravilo slab nejšemu vprašanju za nas Jugo-jutis v Angliji in v Parizu, slovane — to je bodoči formi vlade v novi mladi državi Jugoslaviji. Kakšno vlogo je igralo sokol-stvo med Jugoslovani v Avstriji)Iluszarjcve vlade, jc vsakomur znano. Čehi se imajo Kabinet je odgovoril, da bo u-zahvaliti po veliki večini svojim vedel novo preiskavo glede poee-sokolskim organizacijam, da ima-!„|U11ja komunistov ter tudi prejo danes svojo lastno republiko, jokavo proti prejšnjemu boljševi-ker le potom sokolskir organiza-1 škemu poveljniku v Budimpešti, cij se je bilo mogoče narodu raz-; generalu Ilaubiehtii, katerega dol-vijati v svobodnem duhu ter mu!ž;. da j,. zasll0val dvo um-ra 111 dati smozavesti, da je vreden iuida jr kriv veleizdaje proti ogrski Ogrska jc protestirala proti temu vmešavanju v njene notranje (zadeve in nastop generala Borto-' na je očividno okrepil stališče sposoben biti svoboden. Da tudi naše jugoslovansko so- viadi. ' Dotičua d v.1 umora se tičeta \'eč k«»t dva *Lmx luiljonov potnikov .s«- je vozilo tekom preteklega leta po uewyortkkih železnicah. nadee.-,tnih iti podeestnili. Nekateri optimisti so trdno prepričani, da je dobila približno en uucat teh potnikov tudi sedeže. * * # Oni hoUudskt lisi i, ki so proti izročitvi kajzrrja, so najbrž j ruienjs. da slednji velika privlačna sila za tyriftte in da bodo1 l'.olandei iz tjja vlekli svoj" dobičke. empM \ v Franejjo. tla se bori s C»rpeuticrjerav bo iU*l prvič, da se sploh l>ori. u,"b pijač, j«* bil .prijet od agentov, ker so pri njem našli 317 piiitov doma varjenega piva. Omenjeno . . ... , .. . ... pijačo je prodaial po 35č pint, skega življenja mu je nudilo «ic«s-| likuje od žitnega kot strupena go- v;jo. sprejet na tretji 11 Post aH j en ie pod s^lOOO varščine. ^'rPen vir motiviv in slik, ki jilijha od dobre. Če boste umrli, je konvencinji v CleveTanan. John Vintar. ra\notako lastnik jc gradil v povesti. Nekateri mo- j znameuje, da jc bilo 0110, kar ste prodajalne lieopojnih pijač, je ob- tivi so opisani posebno lepo, po- j,^ lesnj aikoliol. ttižen, da je imel v svoji trgo^ii,samezna poglavja sama na sebi j ...........'Minil11llllllllllllllllltin 76 kvarto»v pive. Razen tega je'pravi umotvori, njegov jezik prist; ---- kolstvo dela v isti meri, nam do-j dveh ljudi, katere so ustrelili čla-kazuje hrvatska sokolska župani rdeče garde, ker sta delila med "Tomislav" s svojim koledarjem j narod letake, v katerih se je nu-za leto 1920. Zavedajoč se svoje Ipj.dalo ljudsk > komisarje. svete dolžnosti napram svojemu J ---- narodu prinašajo po svoji lastni inicijativi politični. soeijalui in gospodarski program Jugoslovanskega MOJSTRSKI TATOVI. Pariz, Francija. 4. januarja. —-Kcpubiieanskega Združe- Minister za javna dela je danes nja za bodočo republiko Jugosla-[sporočil, da jc bilo preteklo leto in redni [aretiranih nad dva tisoč ljudi, ki so kradli na železnicah. Ukradli Poleg omenjenega gradiva pri ; so blaga z miljone in miljone fran-naša koledar še mnogo zanimive«'kov. Škodo so morale trpeti ža- ga čtiv. ki bo posebno zanimal ju- varovalne družbe. goslovansko sokolstvo in vsesti 111- - Dobra je njegova sko priporočili o našim somišljc imel tudi 2 leva rta doma kuhane-, na govorica našega ljudstva, zato ske spise itd. ga žganja, ki so mu ga zaplenili. 1 Peter Bohinjec kot poljudni pi-1 novela v pismih "Volja in nevo- nikom, da posegajo po tem kole- ZRAČNI AKROBAT. Joliet, 111. satelj nikakor ni bil brez ponia* lja.". Tudi prevodov ima veliko; darju. Vsa naročila pošljite na 111a j preložil je tudi Didonovega Josip Zelko, star 19 let., se je Mnogo se je bavil Bohinjec z zllK Kristusa". Kakorhitro bo ,aloga premoga zopet normalna, bomo dobili j milo vreme. ' ** - - • vpisal v vojaško službo obrežnega} lokalno zgodovino. Neprestano topništva. Poslan bo v Panamski |je stjkal po kronikah in starih za- Svet", v prekop, kjer potrebuje vlada mož(piskih ter nabirai gradiva. PLsal "Vrtec v prekopovem pasu. 1 Po zaspala Ana Cemovie. hči Roka Pisal je v vse liste, v "Dom in Ljubljanski Zvon' "Angelček", "Men- »Te- J. R. Z.. 3639 West 26th St., rhi-jeago. 111.. Cena 50c. Glavni urad J. K. Z. Pariz, Francija. 4. januarja. — Znani francoski zrakoplove® Ed-mond Pillon jc- dosegel nov rekord. Včeraj se je tekom 5 minut kopovem pasa. jzgodovino raznih fara, nab\-jtor", "Zoro", 'Duhovi Pastir',! dolp. bolezni je v Gospodu raJ w podatkov o rokovnjačih,,-Slovenca" in "Slovenski Na- ■ Prejšui avstrijski eesa upanje za "njegov" narod mega. 1 Cernoviča. T>;!a je stara 24 let. Po-1 ?-g r "-eta zapušča še eno sestro in r Korliček pravi, da jr momirhija edinoK^ ]>rata Rojeua hilu v joUe-L Mogoče je edino upanje za njega sa' tu. BMa je članica duistva sv. Dru- Razkritje petroleja v Alzaciji ne 1k> .pomirilo razburkanih vo-v Nemčiji. _ • je zine. Rojenice so vasovale pri družini IZVOZ P&ENICE IZ ZDRUŽENIH DRŽAV. J devetindvajs^lkrat ziaku. prevrnil v večja povest "Veliki Groga" je;rod", "Domoljub**, "Goreujca ši? neobjavljena, število njegovih Slovensko Matico in Mohorje-zgodovinskih povesti, romanov in Vc družbo ter drugam, dram. deloma še neuatisnjeuih, je Bohinjec je bil rojen pripoved-veliko. nik, realist, ki se je .učil pri Kers- ______________ _____ Pisal je za podlistke zgodovin-: niku in Jurčiča, bral Gogolja, DouisA Škoda ter jo ^»darilc črtice, dalje potopise, življe- j Turgenjeva, Šenoo itd,, potoval je Izvoz pšenice in moke oil 1. julija do 30. novembra preteklega h ta je znašal 69,692,000 buiiljev pšenice v zrnu in 7,884,000 buš-ljev zmlete moke. S tem je presegel egsport. vse dosedanje števil- krepko licerko. njepise, cerkvene govore, mladin- po svetu, a vendar ne zapazimo ke, — Save and GLAS NARODA, 6. JAN. 1920 Kako izgleda boljševiška Rusija v sedanjem času, če se jo pood znotraj? Kaj misli narod sovjetske vlade o svojih vladar-o političnih razmerah ter o javnih zadevah v splošnem! Kakšno je dnevno rutimko življenje navadnega prebivalca Moskve ali 1'etrograda pod pogojem, da se obnaša tako, da ne pride v spor s svojimi rdečimi moj>tri* Itrncc Bliven, porc»čevalcc nc%\ yorskega "(Jlohe", izjavlja, da ^ie bil komaj kak človek v stanju spraviti iz dež«*le resnično sliko Ifnsije v smislu kot st.» j« preobrazila Lenin iu 'I rot-ki. (j led? Rusije so bile razširjene številne lazi in hajke so krožile plede nje kot š" nikdar pree. Xaut »vilni ljudje so nam pripovedovali stvari, kate-riiu ni nihče vrjel in to se je povsem prilegalo fantastični deželi, v kateri se nemogoča stvar vedno dogaja. V to velikansko /medo pa prihaja čluvek, ki ima na razpolago infomacije iz prvega vira iu to, kar nam pripoveduj on. je izvan-icdue važnosti. Mr. ltliven pravi: — Po mojem mnenju je verodostojen mo/. Paul Dukes, ki je Itrišel iz liusije pred par tedni ter opisal v londonskem Times razmere kot jih j»- našel tam. Poročevalec priznava, da zna govoriti ruski kot domačin, čeprav je angleškega pokolenja. Živel je v Petro-K«*adu „v času. ko so bili boljševiki le nepraktični idealisti, ki so bili zaposleni v ra/li<*i iti zakotnih prostorih, kj«*r so širili svoje ideje. Bil je aktivno sovdelcžen pri marcijski revoluciji leta 1917 ter jc bil v Rusiji skozi deset mesecev preteklega leta. Mr. Dukes ni' našel razmer kot jih 'likajo protiboljševiški listi, a tudi ni našel ne ! beškega raja na zemHi katerega so obetali bolj« viki. Boljševizem ne ho mogel ust rajat i, — pravi Mr. Dukes. V de-j setih mesecih se ni poročevalec sestal niti z »aim človekom. ?:i bi bil prepričan o tem, di< bi sedanji režim obstajal za vedno. Čeprav izjavljajo lioljševi&kc oblasti, da so vsi sloji naroda za sedaj obstoječi si »tem, je vendar opaziti vedno večje vznemirjenje med kmeti. ki vendar predstavlja glavno moč v Rusiji. Po njegovem mnenju ne bodo boljševiki v stanu preprečiti tega razvoja in to pometi ja zanje naravnost >mrt. Ko bo boljševizem padel, bo izbruhnila po mnenju Mr. Dukes-a . cela serija protižidovskih izgredov. (To je tudi popolnoma prav, kajti glavni voditelji boljševizma so Židje in Kusi vedo prokleto | dobro kdo je njih resnični izsesavalec in krvnik, ruski Žid, ki ni-i česar ne dela, temveč živi le od dela drugih). Kmetje smatrajo komunist ično gibanje za židovsko gibanje (kar jc v resnici) ter se je; razvilo vsled tega med njimi hritko sovraštvo do vseh Židov. Kljub temu pa j*- Mr. Dukes prepričan, da bodo vodili novo vlado možje, ki se nahajajo sedaj v Rusiji, ne pa strahopetni izseljenci, ki skušajo voditi rusko potilitiko iz New Vorka in Pariza. Ti ljudje ne razumejo niti malo velikanskih socijalnih in duševnih iz-prememb, ki so se završile v Rusiji v zadnjem času. Boljševiki so bolj prebrisani kot bi človek domneval ter so spravili na stran veliko ljudi, o katerih so domnevali, da bi bili mogoče voditelji proti-boljševiške ustaje. Ko se je mudil Di.kes v Rusiji, je več angleških in ameriških li^^MIMilll'ilimilH1"-""1111-1-"11"1— 1--- Uredniški članek iz staro-krajskega lista Jxmi, SlrfSi. S >i i*»*a£Sir?8iiSnii3iiiiMtlti ržži« f.i gjSiš I^i ^Siaiil^šIS^ .....^••;twliiii Karol K a ti t sky. Primerjali so živila. Ko je dospel vlak na postajo, so kmetje predrli vojaški kor- ga z velikim francoskim soeijali-don ter se razkropili na vse strani. Vojaki so mogli prijeti le one. jstom Jean Jauresom in Lieb-ki so bili najbližji in ki niso mogli pobegniti. Ostali kmetje so se kneclitom. Pepel polože v poslop-razkropili po mestu ter prodali svoje zaloge od vrat do vrat. - ju državne zbornice v Berlinu k V Moskvi je našel poročevalec številne gostilne, ki so se obdr- počitku, časnikarskih poročevalcev prekoračilo mejo in potovalo po deželi L]e k,jub obgtojefim postaYain. V vsakem takem slučaju je bil pod Razmere na Dunaju. pod patronanco vlad - Lenina in Trockija. Pisec tozadevnega član J kupIjen kak državni uradnik. Te gostilne so imele na razpolago Kakor poročajo potniki z Du- k.- je prišel do prepričanja, da se je poročevalcem odtegnilo vsako l.Hko muožino živii, sovoda 2a primerno visoke cene. trnja. se tam eno vreme prebival- prd.ko, da bi pnsli v direktni stik z masami naroda. j Tako v Mogkvi kof y Petrojrra,hl vlada pruVcata epidemija , stvu no bo izdapala moka in kru-1 i sec omenja slučaj nekega angleškega poročevalca, ki bil ozirom na zavživanje slaščic. T slaščice izdelujejo iz nemškega sa- ha dobi oseba le četrt hleba. — nastanjen v nekem sovjetskem hotelu v IVtrogradu. Dukes si je na ; harina in toZil(ievna obrt je izključno v rokah Židov in mohame- Kadi pomanjkanja kuriva ostane vse mogoče načine prizadeval videti tega moža, a je moral koneč-1 . • .... , . , , . , i aancev. jo \se ro i/.prevideti, da ga hoče vlada zavarovati pred stikom z vsakim, i ____ ki ji ni bil natančno po volji. Vsled tega je prepričan, da ni sma- šole na Dunaju zaprte do '■JI. januarja. trati ugotovil teh časnikarskih poročevalcev, ki stoje popolnoma pod uplivom ruske sovjetske vlade, za dejstva, katera je treba sprejeti iz prve roke in brez vsakega komentarja. Dočim se je mudil Dukes v Rusiji, je prišlo več ameriških in angleških poročevalcev preko meje in ti so poročali povsem dru-KČne stvari kot prvi. Rekli so, da je zavezniška blokada povsem Razne vesti POMANJKANJE KURIVA V NEMČIJI. Od bivše avstro-ogrske mornarice «"•< pra v jo , • ' ---------- 1--------: i:i "j? ranz rcrctinanu v uenet-1 Kaznimi, njegovi vojasi so iru- mn naprav s premogom povzro brezuspešna in da i.e bo nikdar v stanu izstradati ruskega naroda., ^ m.kate,-> Urižarke tipa *Erz-< aooiiia dezertirali. in vedno gle- velike skrbi ne le v Berlinu tei \ Rusiji obstajajo Velike zaloge živil, vendar pa se je izjalovil inj.u, v Kotorv v fran(.0skih ro-ilali na to. da so bili ujeti. Padec več tudi po celi Nemčiji. Lov Kolčak poizkušal Berlin, Nemčija. 5. januarja. — se nahajata križarki "Tegettiioff' vzdrževa t z n. številnimi smrtnimi Vprašanje zalaganja iudustrijal-'Franz Ferdinand" v Benet-' kaznimi. Njegovi vojaki so tru- ni h naprav s premogom povzroča ,...... .. . ________________ , ............. ............... ........................... .iOwe polomil sistem razdeljevanja. Lakota je omenjena na glavna mesta !k. iu kjerkoli vlada poiiiiutjkanje, je sovjetska vlada odgovorno za to ! Tako je nap ( j • - , , . ,. ,, . i^-uitrnivaitcrv, in luuuci jic uyjuv . n,|viuu. bde obljubljene množine premo- _____ _____________ __________ _________ ______________ga. Siemens llalske tvorniea o- s;vo je v splošnem dobi' in razdelil komitej »petih. Zadružna dru- križark' Radetzk v tipa "Zrinv * in , Omsk je Kol čaka za vedno uni- naprave, ki imajo zaposljenili ...._...... . Splitn v rokah , čil. Vse ljudstvo se upira proti skorag 3000 o i- o* , , . ladje drugega razreda v Poli. Sta- t ransport ne unije po iunt m pol kruha na dan. Živila za prebival- , , • , - , ,. , .........J re ladje so razdeljene med t ran- ■inem dobi' m razdelil komitej .petih. Zadružna dru-i • - »ozi in Italjani. Dve lahki križar- Povratek čeho-slovaških čet iz Sibirije. Od vseh strani srno okrožen i od nasprotnikov. Ljuto se zagu-njajo v nas. Ne moremo reči, da so vsi zvezani proti nam, ali njih napadi niso vsled tega manj siloviti. Dc-inokrat.sk;: stranka, osobito mladini, se veselijo svejeg slučajnega trenotn-ga gospodstva iu nas psu jejo v svoji pijanosti za premagance. Mislijo, da so nam en.> kov red n i, in nas hočejo prisiliti. da jim to priznamo. S hladnostjo preziramo vedenje teh najnovejših par ven i j? v na vladnem kr-i din. Soci jaldemokrai«» je sram. da se v vojski niso ničesar naučili, a so sei zneverili svojemu proletarskemu programu, da so padli v ulogo socijalpatriotov in da so se njihovi možje, vsedli v l»«.ržu-naste ministrske fotelje. Za to moramo trpeti tai in jih glavno geslo je postalo: boj proti nam. boj proti " klerikalizmuTudi nova goba. ki j«' z. rasti a po vojnem dežju v liberalnem gozdu, samostojna stranka liberalnih kun-tov. je zasanjala, da je strup v njenih žilah samo za našo stranko. Strašno se čuti ražaljeno. da odklanjamo njen j strup in živimo naprej svoje močno življenja. Narodnosocijalna s:ranita še leži v plenic.di. a prepričani smo. da bo prvi mahljaj njc-roki-e. veljal naši stranki. Na Hrvatskem i.i v Slavoniji jc v>e. kar živi okoli nas poli-tično življenje, nam .'ovražno in strupeno. Madžaronska koalicijo-naška stranka se je edaj se minister , ... . , . . eozi m istotoliko Italjani. Med;t, - T) . T , /^cz pa so bili trgovci, ki so plačali primerne cene ter tudi dobilii, , • • . ,, . , „• i Lencs pogaja v I arizu in Londo- , ,. , R , v k'J«!« ' 1 Italjani m rrancozi so razdeljeni . , . ko bolj kot IserJin sam. \ Kielu so •hI kmetov vse, kar so zahtevali. i ' ... , . , . ,, i1J" ° podrobnostih transporta. — . . tudi starejši terpedm lovci. (Kaj pa z jllfrosI. ,etami. ki so še vse tovarne, v katerih obratujejo pc številu. Od petdesetih torpe-|;e<"«. m„H t • • i * i__ i zgoraj neio. spottaj ruece. meatVe za mirovne pogoje, katere ho- V t eni o z i rti pa poroča Mr. Dukes nadalje: jdemolira in jeklo porabi, ali pa|njjma niodri trikotnik. — ^'c so tiskarski stroji v stanu tiskati dosti hitro rublje iz pa-jiti s»* lirost itn- ! i iwlr^n-M nm"H:i i-u-/il«>Iiti lir.wlnvio s.,li..r.;.. ...1 ____,...:______, • r . , i- .1 -t »1____ cev sovjetske vlade v Petrogradu prisiljenih poslužiti se prostitu cije, da so na ta način izboljšale svoje stanje ter dobile dosti za jesti. On nasprotuje zatrjevanjem boljšebikov. da je bilo odpravljeno socijalno zlo. Ko so bil pred kratkim izdana povelja, naj se aretira na Nevskein prospektu vsako žensko, ki bi s« prodajala, so jih r.ašii tekom par večer več stotin. Poročevalce pi dostavlja, da je bila neenakost med spoli popolnoma odpravljena in da so boljševiki par izvrstnih reform, med njimi materinsko zavarovanje. iivo je poglavje, v katerem opisuje Mr. l>ukes nanore 1 iškega načrta razdeliti brodovje >aljapiu od Ooljševikov umorjen. ry(ij isokih življenskih stroškov! tako, da bi dobile gotov del tudi J Jt( r radi težkoč v izmenjavi spo-j male države. Oboroževati Jugo- 30 miljonov kron ročil med Parizom in Budimpešto.! slavijo!? • j«, čeiioslovaška vlada izdala zal pokritje izdatkov ]>ri mirovnih Kolčakovo tiranstvo. podajanjih. Neko amsterdamsko poročilo o-pisuje razsul Kolčake armade. 90,000 rcolznih krav Pravi, da ni bilo v Kolčakovi ar-;bo morala Nemčija dati ententi za •8iM«M«#«ailllii«s#>Mi«9i«at«>*Siata«l«tll«M««««9>faa*iaiit>i*itii«*i**aia>iaiiit9l»*<*a>>*titiu>*aati«aiB«svaaaiaiiti«ttil>ii««ilt9aiit»lii*s>iai>tt*4< Danes je denar po [lahko se izpremeni ] lOO KRON $1.20 (Poštnina samo 25 centov za vsako svoto) Posebne cene za večje nakupe. Money Order in postna znamka je vse, kar potrebujete da pošljete denar v katerikoli kraj Jugoslavije. Sedaj, ko je denar poceni, je izvrstna prilika, da ga pošljete domov, kjer ga silno potrebujejo. Brez o-zira ua to, kjerkoli živite v Združenih državah, vi lahko pošljete denar v Jugoslavijo ravuotako poceni, ravnotafto priprosto in skoraj ravnotako hitro kot če bi živeli v New Yorku. Česa je treba: Pišite naravnost na spodnji naslov ter pri-denite ekspresni Money Order ali pa poštni j Money Order, izstavljen na AMERICAN EXPRESS COMPANY, New York, za število dolarjev, katere hočete poslati. Napišite svoje polno ime ter naslov ter ime in poln naslov osebe, kateri pošiljate denar. Vaš denar bo poslan takoj po najnižji učni ter vam bomo poslali rczt.i Ali pa če hočete, pišite po imformaeije, nakaznice ali naslovljene zalepke, oziroma se V kateremkoli velikem ekapresucm dr V stanovi i«no 1841 Glavnica 818.000.000.00 oglasite uradu. SESTRA! d« »pravijo v mestu jtiviia Ver prodajo onim, ki imajomadi prav uooeue discipline več, J vojno odškodnino. " " - " - - - • ----- Ali ti tako zdrava, lepa in vesela kot bi morala biti po naravi? de nisi, piši po «ta- še informacijsko piimo. Poalano ti bo tiste BREZPLAČNO zapečateno. J U VITO LABORATORY. Dormont Branch 110, PITTSBURGH, PA. lAdv.> American Express Company Foreign Money Order Department "M" 65 Broadway, New York Drugi newyorifcl naslovi: lis W. 39 St. IS Chatham Squar« Kjerkoli In kamorkoli pošiljate Osnar, zahtevajte zanj potrdilo American Expri m Oofltpany. To J« vala zavarovalnina proti izgubi. a znamenja, ni j Grozote prohibicije. skega deželnega sodišča prideta imela vojna nobenega upliva na j Kaj bos storil z vso pijačo. Frančiška Galjot in njena hčerka prirastek prebivalstva ter je mo-iki si jo napravil? — Ne veni. Piti si je ne upam i;» vreči stran je preveč drago. je poslalo solce prve žarko v skrivnosti polno svetišče gozda, je bilo tam že zopet vse mrtvo. Ljudje križev pa že imaš na! so odšli na polje po svojih opravilih____ potrga.... Oženil bi se, pa kdo bi me maral" "Koliko hrbtu!" "/e gre čez kljuko". "E. ne pripoveduj! Izgledaš pa z; trideset." "Oče, koliko jih imate pa vi?" "Kar je, pa je. Štiriinscdcmde-set jih bo zdajle o sv. Alešu. Ti jih boš pa menda <1 vainpetdeset. ali ne?" j«- odgovoril Knapeč. ki je bil nekoliko gluh. I'ganili ste, oče." "Saj sem vedel. Ko se jo tvoj oče ženil, smo voglarili. To so bili časi! Danes pa, če nekoliko za- Franea je gobe nabirala najraje v gozdu proti Novi vasi. Lju- dje so to kmalu zapazili. Bendar-j« v France tudi h< " vedno tja na-birat. No. Jaki to ni prišlo do ušes in dobro je bilo. Jaka ni mogel Franci biti nikdar ono. kar je bil France. Franceta jc ljubila. Jako trpela. Prisilili. *o jo, da ga jo vzela. Bondar-jtv France ni imel ničesar. Frau-e. malo. Kako naj bi živela Jaka j" imel svojo kočo in par krajcar-vtiskaš, že hodijo orožniki okoli! j,,v prihranjenih, hiš«*. Tilnovega Franceta smo ta-j Prva ljubezen sc ne pozabi ta-' krat pretepli. Sedem tednov je le-, ^o hitro. Franca je prvi čas ob-žal .pa se ni nihče zmenil zato. Na I upa vala, France je divjal, ko je podu smo plesali, je pa tvojemu i/vedel novico o Franci in Jaki. očetu spod bil. ko je s tvojo mater-; Fniči onadva in sebe. No. nič se jo mimo pri plesal. Kakor bi bil j u; 7?0dilo. Franca ga je potola-ogenj v strehi, tako je bilo. Vsi y,|a saj ni. da bi moralo biti kar naenkrat smo ga. Kar je, pa je..." tako. Jaka hodi po mah in Fran-"Jaka. veš. če bi ti imel prav j,.,. lahko pride k nji vas. Jaka je M liko veselja do ženitve, bi ti jazjstar. morebiti ne bo dolgo živel, povedal za dekle. Ne bo ti žal. če • p,, ^orah lazi. v večni nevarno-jo vzameš. Par desetakov dote bo!sti j*. Skala se utegne utrgati in imela, pridna je, pa delavna, dajjrj. pobiti. Moglo bi se mu spodr-malo takih." suiti. da pade v brezdno. Niti vra- "E, Bregar. nikar sc ne nor- n;i nf. zakrakala za njim. Fran-! Kdo bi maral zame?" :...» namiga vala. 110, France je "Kaj sc bom norčeval! Oe bi hotel razumeti. Prepošten je popršal. gotovo jo dobiš. Moje sc-.^ji šli so k poroki. So dve uri. stre hči je. Fajdigova Franca. So-j preden je Franca stopila pred ol-le dvaindvajset leta je stara. Ka-Uj.r. jo bila v Francetovem objela •• tri desetake bo tudi prinesla k!niU Vosella sta se. tla bo zdaj ved-morejo toliko nabrati, da bi s.- po- hiši. Ver pa moja sestra ne morejno tako. Kaj pa po zimi? Jaka se Marija Galjot iz Bcmikov na Go- goče celo ugodno uplivala v lom« čan. da 'bi bilo prav pametno, če j renjskem. Predsednik senata nad-j Oziru. bi vzel pomočnika. Šest dvojač hi 11111 dal vsak dan. Zaslužil bi mi -jih devet do deset. Čez vse poletje, bi se to že precej poznalo. Mahu j je dosti, proda se lahko. Le k ar-i uar v mestu pravi, da bi ga po treboval desetkrat toliko, kolikorj ga na nosim." "Težko boš našel primernega človeka. Premišljevala sem. kje bi bil kak človek. Pa ga skoro ni. I Močan bi moral biti. pa zanesljiv." j "Šentej. Franca mo ima bolj rada. nego sem si mislil, si jc de-ji;' Jaka na tihem, na glas pa rekel; "Seveda zanesljiv bi moral biti." "Samo za enega vem: Tilnov. France iz Nove vasi bi bil za ta-; ko delo. Po tudi pošten je. Nje mu bi lahko zaupal." "Ne poznam ga. Če misliš, da; bi bil. pa pojdiva jutri ponj. Dopoldne imaš čas." "Nobenega drugega ne vem,] Pojutrišnjem bi že lahko šel s te-j boj." "Čimprej, tem bolje". znalo pri njihovem življenju. • • * • Jaka Fajtingar je ostal *amec cio starih dni. Žf «"ez petdeset mu je šlo. Na koncu vasi je imel svojo borno bajto. Tam jo živel svoje skromno življenje. Njegova posebno*! je bila, da se je pečal izključno le 7. nabiranjem planinskega mahu. To mu je sčasom postalo bolj šport kot )va obrt. (V je le količkaj kazalo vreme, je bil ob solnčoni vzhodu ie vrh Kriške ptannc. ob zalotim pa zopot v dolini. Vaelej je prinesel natlačeno poln koš planinskega mahu. Sčasom je odkril tak mahovišča. da ri mogel sproti znositi mahu domu. Nabiranje mahu je jako nevaren šport. Jaki kon'uo oni mah. dati. Sedem jih jo. pa samo bajta,,,, gane od hiše.*No. do takrat so i*i par njivic. " ; ^aj izpremeni. "Fajdigova Franca.... No. jaz j "France, sreča je jc ne poznam. "E. kaj je ne boš poznal. Vča- nama mila. Imam načrt." 4iKaj se ti je zgodilo, da si ta- V četrtek zvečer je prišel Tilnov France in v petek zjutraj sta se napotila v gore. Petek slab začetek. Zvečer je šel Jaka v gostilno po tobak. Vselej so je zamudil poj kake pol ure. Moral si ga je pri-j voščiti merico "slabega". Po ce-! h »dnevnem trudu ga je bil potre-j beti. France ni hodil žnjim; Jaka mu je prinesel tobaka. V sedel; se je v kuhinjo k Franci. Jaka je bil vesel, da je France postal: tako domač. Vode je prinesel i Franci, če je bilo treba in drv je^ nacepil. Jaka je bil prav zadovo-' ■ Ij« n žnjim. Franca s«- bolj. Ni pa , f tega pokazala. Jaka ni smel niče-sat slutiti. Konec prihodnjič.) sib nosi pri Viršku preste. I>ani v;^«, vesela", jo je vprašal, ko sta adventu jih jo že nosila. Pa da ne|Kt. slučajno srečala v gozdu pri boš mislil, zakaj jo tako ponujam! Bend rjo v iz Nove vasi vedno okoli hišo lazi. No maram, da bi se kaj zgodilo. Ljudje imajo potem toliko govorjenja, za to bi jo rad od hiše spravil.*' "Jaka! Kar je, pa je. Vzemi jo. če je le dekle zato. Zakaj pa bi jc Ac vzel? Močan si ie. Štirideset let še lahko živiž. Žensko boš pa lahko imel pri hiši. Skuha ti, ope-r« Bolj redno življenje boa imel." "Saj mene tudi malo vleče, da Novice iz Slovenije j? Major Drago Poz. Dne 11. de<*Mnbra 1919 je umrl v Mariboru zadet od kapi g. ma-j jor Drago Pož. star 41 let. Pokoj-j nik jc bil blaga, dobra in poštena; duša, priljubljen jtri vojaštvu in| meščanstvu in je bil med prvimi,' ki so se zglasiii po razstllnl v narodno vojsko ter si postavil v Ma-* i boru prvo slovensko topništvo, ki raste na priatopnejših mestih, j bi poprašal. Samo bojim se: mla-ri bil nič več všeč Strast se ga je(da žena, star mož, še ni bilo ni-polastila: čim večja nevarnost, s koli kaj prida/' "Za trideset izgledaš, za trideset. Le kar korajfto, pa popraaaj? večjim veseljem ga je Jaka nabiral. Vttko steno je oblexel, brezno pregledal; postal je Vem, da ne bodo rfUi ne," .'„ kmuk nabiranju gob. Vedno sta se sre-| ki se je borilo pod njegovim po eala slučajno. "iSaj ti pravim, da imam načrt. Jaka išče porcagača za nabiranje mahu. Vprašal me je, če vem za primernega. Danes mu bora dejala. da bi bil Tilnov Francelj pri-ireren ža to opravilo. Jaka to ne poza. Pridem pote, nihče ne bo vedel, da si bil včasih moj ljub-ček. Hočeš. Francelj?*' "Seveda hočem. Čim prej. tem bolje**. "France, previdna morava biti, da Jaka ničesar ne zapazi. Še jutri pridem pote.'* Zvečer se je vrnil Jaka z gor. Natlačeno poln koš maka je prinesel. Pred vrati ga je čakala Fran- veljstvom na vseh jug. frontah Bil je tih, a dober in prepričan Slovenec, ki je ljubil svojo ožjo domovino nad vse. Dasi na srcu težko bolan iu kljub zdravniški prepovedi se jc udeležil jug. po-! hodov za osvobojenje Koroške in žel tu neprikrito hvalo svojih artilerijskih zmožnosti od nizkega, in visokega. Pokojnik je deloval tudi na znanstvenem polju :n se veliko pečal z raziskavanjem podzemskih jam; našel je pri tem hrošče, ki jih je imenoval po sebi z "poži", in dobival za svoja raz-iskavanja laskave pohvale tuje-zemskih strokovnjakov. Želja njegova je bila, koristiti svoji r.ovo Najzanimivejše, najcenejše in najbolj popularno čtivo je na razpolago. Slovensko-Amerikanski Koledar je izšel za leto 1920. Velik« več slik kot prejšnja leta. Najbolj izbrani članki, opisi, razprave, povesti, šale, zanimivosti. Stane 40 centov. Izrežite ta kupon, pridenite za 40 centov štempsov ter pošljite nam. 8L0VEHIC PUBLISING CO., 82 Cortlandt Street, I New York, K. Y. Tempotom naročam Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1090 ter prilagam sa 40 centov štempsov. Ime .............—................................ Naslov ............................................ Mesto in država..... ........................... - --I", -/Se* T': -; .: - - -j: « •. -v:-,. : w ''učcn iu vstopd je v to| w r SEVERA CO CEDAR RAPIDS, IOWA nc v leva. j "ZatLsnite oči. Maurice, več ne jzahtevam od vas, in kolikor more biti ženska sploh hvaležna, to do- 'Ali boš moja, Genevieva.'" "Kadar hočeš." ' * Priseszi pri Kristu!'' Genevieva je iztegnila roko ter [bite od mene, obljubljam vam." |dcjala: poko. Neznanec v Genevievaii sobi je Pred vrtnimi vrati, skoz katera'ni,a*l približno petindvaj-so nekdaj prinesli Mauriea z za-!st**h let. modrih oči in lične po- dalje\al Maurice. "izpostavili ste da je obkoljena." "Moj Bog. odpustil si prešest-da odpustiš tudi »tal. vezanimi ust mi, je |x>s "Tukuj!" je dejal. "Kaj je tukaj.'" je Lorin. "Tu najdemo kolovodje." Mmiriee se je naslonil na \ prasal stave; držal je roki uiladc gospe me zasinehu svojih, zaničevanju' in govoril ž njo, medtem ko si je mojih prijateljev! Ker sem bil se me po služili pri vseh Zaman bi bil zatiskal oči; ob ; stoja geslo, brez katerega lie more 1 de i, upam, ' Tak.° <;enevieva ' Je lia" j nihče od tu, kajti ponavljam vam.i»w."J In debele -solze so sc ji ulile po "In vi poznate to besedo?" Seveda jo poznam." Maurice!" No?" 1*14jatelj. moj ljubi Maurice. , moram je po- ona bri&ala solze, zakrivajoče nje- slep, ne čarobne oči. 1 svojili zarotah! Izkoriščali ste me.; Majhen šum, ki ga jc povzročil kakor se izkorišča slepo orodje, j . j Maurice, jo dal mlademu možu po- Čujte. to je sramotno dejanje! ipOVejte mi to geslo 't voda, da se je ozrl proti oknu. Kaznovani morate biti za to. kajti; adelo »e mu je, kakor da mora pa-1 Vzklik največjega presenečenja ta gospod me ubije pred vašimi bti vznak. .... j«' Maurieu obtičal v grlu; spo- očmi; toda predno mine pet ^"i^jj^jte* mi "Obstojajo trije vhodi , je de- zna{ je svojega skrivnostnega rc- mit. bo tudi on ležal pred vami.j. °* m1" jal sivi mož. "Glavni vhod. ta tu- ^jteljit-kaj, in še neki drugi, ki vodi v pa- liciii in padale na njene lase, ki so, i vsi razmršeni. valovili po njenih prsih. "Oh. ne prisegajte tako, nc tako", dejal Maurce. "sicer ne sprejmem te prisege!" "Moj Bog", jc rekla, "prisegam, da vse svoje življenje posvc kaj, m se neki dnini. Ki vooi \ pa-, y teiIl hipu je Uenovieva umak-'to. da žrtvuje svojo glavo na mo- TT™ . \ . ^ v«jon. Jaz pojdem s šestimi ali,lliu mki u neznančevih in stopila rišču." ^ stvaru laz.i. zatajuj! „„.:...: cri »vna vrata•!i i i • •• i - . ..... Jvaj nii nudite, Genevieva. za vse oamtm. mozm, >koz platna vrata.,k da. bi se prepirala, al. je "On, umreti!" je vzkliknila to • , - m nfl tnlr nn. CreneiTOeva!" je vzkliknil on. _r , V imenu ljubezni, ki tln.1 ** koeem ^f^ ^ r . ^ .. + . jo gojim zate. postani mož brez njim T" ^ b° .?X>tr/'ba;. za aJ:. ce ostane ziv. se to zgodi le ™'\hescdo hl w -astl ,}K)stani da mi resi prijatelja, mojega za«citnika, mojega brata, viteza iz Rdeče hiše!" "Naj bo. on bo rešen", je dejal Maurice in je stopil v .njegovo so-bo. "Gospod", je dejal, "nadenite si zopet strojarsko oblačilo. Vračam vam besedo, svobodni ste!" "In vi, milosti ji va", jc dejal Genevievi. "čujte geslo: Nagelj-ček in ihodnik.?r •Ali", ie vzkliknil Maurice j nast°l>iti Popolnoma, to-j Kakor da bi se bal ostali dlje \-i boste morda neprenehoma za-ida lmeti lu>C'Mn vsaJ *Aten 1 časa na mestu, kjer je izgovoril Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA 5. JULUA1908 1NK0RP0RIRANA 27. OKTOBRA 1008 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sadež: Denver, Colorado. GLAVNI ODBOB: Predsednik: JOHN PEKEO, 4460 Wash. St, Denrer, Gola Podpredsednik: JOHN FAJDIGA, Box 83, Leadvlle, Golo. Glavni tajnik: FRANK SKRABEC, 4D64 Wash. St., Denver. Golo. Zapisnikar: ROBERT ROBLECK, Sta. 5, Pueblo, Colo. Glavni blagajnik: JOSIP VIDETIČ, 4485, Logan St., Denver, Cola Zsapalk: FRANK ZAITZ, 514 W. Cestnut St, Leadvlle, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: JOHN GERM, 734 Moffat Ave. MIHAEL KAPSCH, 508 N. Spruce St, Colo. Springs. Polo. GEORGE PAVLAKOVICH, 4717 Grant St, Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1206 Berwtad Ave.. Pueblo, Cola JOHN KOCMAN, 1203 Mahren Are., Pueblo, Colo. FRANK CANJAR, 500-501 — 45 Ave., Denver, Colo ZDRUŽEVALNI ODBOR: ilk: FRANK BOYTZ, RR. 2, Box 132. Pueblo. Colo. \NK MARTIN JAK. Box 259, Ely, Minn. PE-i'ER GESHELL. 4461 Wash. St., Denver, Cola VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R. 8. BU^KETT, 4487 Washington St.. Denver. Colo. BLAB NARODA. 82 Cortlandt Street New York. W. T. Vse denarne nakaxnlce In vse uradne stvari se pošiljajo na gL ta} etts, pritoSte na predsednika gl. nadsoraega odbora, prepiru« sadov* pa ee predsednika glavnega porotnega odbora. to, vi, ki me skusate na tak na H&n?" "Ah, Maurice, rešite ga, rešite najprej njega in potem zahtevajte življenje od mene." zastrazite vi ta vhod s stinmi alij^j ulllc.il vse papirje. Genevieva. -On naj žrtvuje svoje permit urnimi m postavite troje: ni mogel dalje zadr-| življenje na moriieu! Vi torej ne zanesljiv.h mož k paviljonovemu ;ieva;ti. ^ ffrwanie strasti, ki mu- Veste. Maurice, da je on moj za-kzhodu. cijo človeka: ljubezen, masCeva- ščitnik, zaščitnik moje di*už:ne, da "Prestopim zid in bom straži! nje. ljubosumnost, so se kakor (jaia s,Voje življenje zanj, da, na vrtu", je dejal Mauri .-e. njeni /obje zagrizle v njetgovo sr- mnrem. ako umre on, in da je on: Genevieva' \ je od^Tisil Mau- "Tembolje. odprei nam vrata oe. Odprl je z vso močjo le slabo moja vera. če ste vi moja ljube- mrko. "posl\LŠajte me: stopil od znotraj", je rekel Lorin. zaprto okno iu skočil v sobo. Ken?" i sem z eno nogo na sramotno pot; "Prav rad", jc pripomnil Mau- Naenkrat je začutil na svojih rice; t Socijalizem Monakovo, nov. 1919. Socijalizem je pri nas strašilo za vojne dobičkarje, pa še to lastnost go kmalu izgubil, ako je še ni. Pozitivnega ve o njem v širših krogih lc malokdo kaj in še tisto je pomešano z napačnimi predstavami in pritiklinami, ako da lahko rečemo, da pri nas ogromna večina tudi sploh nima pravega pojma o socijalizmu. Toda ne Samo preprostejši ljudje, tudi inteligenca si v tem oziru večinoma ni na jasnem. V.sakdo misli pri tem le prerad na .socijalno demokracijo in brez nje po našem običajnem pojmovanju o socijalizmu sploh ni mogoče govoriti. poktk-eiii. \si, Kar zf^nii v n«-;cuia sum, ni onemela je popotno-; s]to ^ preslabotne in prebojaz-t.riuijotein ste vi j Maurice je iztegnil roko. da bij svojtl glavn i vhod. Kmalu nato je pogumen človek in potemtakem j ga prijel za vrat. potihnil šum njihovih korakov. miren mož, s katerim bi rad spre- "Nočem se prepirati za svoje' Maurieevi ljudje so bili že na govoril par besed. življenje", je dejal vitez. "Glej- Mt-raži ill so se kolikormogoče skri-1 --J^e govorite !*' je dejal vitez, te. gospod!" vali. rlovek bi bil prisegel, da je iu jt. ^ vedno t'^čal svoji pištoli jn vrgel je pištoli na neko sto-Mse mirno in da se nc dogaja na na Mtturicevih prsih. lieo. ulici nič izretlnega. i "Vi me lahko ubijete; toda nc "Zakaj vam ni nič na življc- Mauriee je hote! prekobaeati j ubijete me. dokler ne čujete vzkli- uju?" ka u m o j ill prs. ali pa bolje, ne, "Ker moje življenje ni vredno "Počakaj vendar", je rekel Lo- bom umrl. ne da bi me prej čuli. kesa, ki bi ga občutil, ko bi bil rin, "geslo se glasi: nagel jček in Ako pa zakrčim. spremeni tisoč j ubil pogumnega moža. in še po- hodnik. Aretiraj \-se, ki ti ne po-(ljudi, ki so obkolili to hišo, vse vjsebno, ko vas Genevieva ljubi." Vzrokov te nevednosti je več. Najprej se pri nas za to vpraša vedo teh besed; pusti mimo one, ^epe*!; umaknite svoji pištoli ter, "Aii". je vzkliknila mlada Žena j nje nismo nikdar posebno zanimali, vsaj tako ne. kot bi bilo treba. Dalje pa je k temu veliko pripomagla naša "duševna razprtija", vsled katere nismo dobili od zunaj niti najmanješc duševne hrane. Da bi pa kar sami od sebe sledili v splošnem razvoju na duševnem polju, to je naravno, cia nemogoče. V dobi, kakršna je sedanja, ko se vse s tako naglico razvija, in ko se tudi najvažnejši pojavi iz-preminjajo ter dobivajo vedno novo obliko in vsebino, pa se še toliko bolj občuti, ako smo — četudi z razmeroma kratko dobo — odtrgani od ostalega sveta. Tako se jc zgodilo, da uam naša izoliranost ni povzročila samo občutne gospodarske škode, marveč smo tudi v duševnem razvoju ostali za zunanjim svetom. Angleški in francoski "Economist" imata gospodarska poro- Iz urada društva "Orintovec" št. 21 ZSZ. v Ely, MJin. Na opomin brata Franka Bojca. Brat predsednik združevalnega predsednika združevalnega odbo-j odbora, preč tajte pojasnilo odra ZSZ., je naše društvo Grinto- vetnika in bodete kmalu gotovo vec št. 21 ZSZ. predložilo na glav- na pravem stališču, ni letni seji dne 21. decembra leta' 2. Naše društvo protestira proti 1919 zapisi£k združevalne kon-' predsedniku in odbornikom zdru-vencije in tudi nove .pripravljene ževalnega odbora, ker niso hoteli pogodbe ter je vzelo točko za toč- podpisati po godb«* za združenje, ko v pretres. Članstvo našega j Bratje, gla*. ni odborniki, zdru-društva protestira proti predsed-| žimo se. ako hočete, da bomo še niku zdiiiževalnega odbora ZSZ. i svobodni kot brat je In sestre, ter njegovemu oj>oniinu. kateri ie Združimo se! Ako pa hočete po-več.iidel proti združenju jirin. jra pa gotovo lahko doseže- jmo. če ga zahtevate. Protes!. nismo solveutni. naše dru- Dimštvo Grintovec št. 21 ZSZ. stvo Grintovec priporoča gl-ivnim v Ely, Mlčnn.. protestira proti o-'odbornikom .zopet 110 naklado v pominu na članstvo ZSZ. smrtninski >klad. 1. Pogotlba, katera je izvršena, j Ta protest in navodila je druse nam \idi pravilna ter na demo- štvo (irintovec odobrilo na glavni kraticni jxKllagi. Točka 10.. kate-'letni seji dne 21. decembra ro brat opisuje, da je samo pesek i Bratski pozdrav bratom in se-član-st\n v oči, se nam zdi pravil-;strain ZSZ. na. Brat predsednik tudi imenuje novo pogodbo, da je posneta iz j Za društvo Grintovec: stare pogodbe, ter pravi, da set Jacob Kinistelj. predsednik, lfova pogodba razlikuje od stare, j Math. Polajnar, tajnik. Naše; di-usrtvo prij>ozna, stil<» vse njegove o«cbe. Toda|res ne ljubite go^poida Moranda/'jno visela na svoiem mestu. Ali je Oila s statističnimi nodatki s celega sveta, tudi iz dežele, kjer je ko je bH enkrat v vrtu. sam vi "Mauric«, poslušajte me! * je bil plemenitaš uganil ^Liuneeve nočni tihoti, se je nekoliko umiril vzkliknila trenevieva. misli, ali pa je morda hotel tirati ter šel na delo hladno in razsodno. "Ni mi treba ničesar posluša- j svoje velikodušje do skrajnosti... Bmukal je od grmiča do grmiča inlti", je dejal Maurice. "Varali ste dej^l je: .. , .. , , . ..... ... dospH do rastlinjaka, ki ga je za- me; maboma ste pretrgali vse ve- "Vem, da ste republikanec, to-!socija,nc P°*ltlCDC vedo poročati o soci.ialni zakonodaji vseh krival pred lunuumi žarki in ka- zi, ki so spajale moje srce z va- da vem tudi. da ste obenem ple-itlrz^v; ,z lahko P«zna™°- da žc vseni svetu upeljan t>-ur mor so ga bili zaprli, ko je prvič šini. Rekli ste mi, da ne ljubite go- menitega in brezmadežnega siva. vdrl v to hišo. s]>oda Moranda; toda povedali mi Popolnoma se vam hočem zaupati. Rastlinjak, ki .se je nahajal na- niste, da ljubite drugega.'" Poglejte!" vsaj toliko nereda kot ga je pri nas, n. pr. iz Rusije, posebej iz Sibirije, Kakvakarzijc. Ukrajine, zlasti tudi iz Ogrske. Bolgarske in Grčije, samo o .Jugoslaviji ni najti v njih niti besedice. Švicarske ni delavnik — samo Jugoslavija se nikjer ne omenja. Celo v ne kem internacijonalnem poročilu o delavskem gibanju je bila izpuščena izmed evropskih držav edino — Jugoslavija. Gospodarska "Oosrod", je vzkliknil vite/., j Potegnil je iz svojih nedrij mice mu govorite o Morandu. ali uiatumo (zmanjšano) sliko in jo škoda, ki jo trpimo radi te odrezanosti od ostalega sveta je doma-na. Žal, da se človek tega šele takrat prav zave, ko prestopi domačo mejo in vidi, kakšna revščina vlada drugod. Takrat šele prav spozna, kako dobro bi bilo, ako bi stopili nekoliko v stik s svetom, ter bi skrivali inozemcem pojasniti in pokazati, da naša krona m nemlška, marveč da je neprimerno več vredna. Kurz naše krone je Samo par stavkov: "Soeijalna demokracija in socijalizem sta dve popolnoma različni stvari. Soeijalna demokracija stare smeri ima samo enega pravega sovražnika, ta jc socojalizem. kot se uani kaže v svojem praktičnem delovanju. Doktrinama soeijalna demokracija se da premagati edino le v socijalizmu. — "Ničesar ni, kar bi bilo tako malo soeijalnodemokratieno kot je konsumna organizacija fKonsumgenossenschaft). Soeijalna demokracija je slojui boj; ona je politika pod tem geslom; konsumna organizacija pa je socijalizem brez slojnega boja" — In ko razlaga. Laj je soeijalizaeija, paudarja zopet in zopet, da ni ter nc sme biti podržavljen je, k»-r bi se sicer ne mogli ubraniti slabili posledic, ki so združene z vsakim državnim obratom. Pozneje sem čital še več drugih del te vrste. Povsod ista misel: Socijalizem in stara soeijalna demokracija nisla eno in isto; soeijalizaeija ni podržavljanje, marveč podružabljanje. z drugo besedo organizacija produkcije in konsuma. Na kratko, v par besedah ni mogoče popolnoma pojasniti, kaj pomeni organizacija v tem smislu, toda to tudi tukaj ni moj namen. Poudariti hočem le, kako silno potrebno bi bilo, da bi se tudi pri nas pojmi zbistrili in zjasnili, da bi tudi mi pričeli čimprej prav *«-mevati svojo nesrečo, da bi vedeli in umeli, kaj tirja od nas naš čas. Kajti edino tako bo mogoče priti po ravni, kratki poti do cilja, ki ga moramo prej ali slej doseči. K ako spoznati lesni alkohol Primer dohtarske nfodrosti. rs. Zdravstveni komisar Copeland iz New Vorka je izdal pred par dnevi naslednje ugotovilo glede preiskušnje z ozirom na lesni alkohol v upanju, da bo teui potom mogoče ustaviti strašno umrljivost radi zavživanja lesnega alkohola: — Odprite steklenico kot ponavadi. (Aha. on že ve kako!) Raz- sproti paviljona, v katerem je bivala Genevieva. Njena soba ni bila razsvetljena. J bolje, o katerem Morandu govo- pokazal Mauricu. BUa je slika kra psk- pa se je luč prikazovala zdaj j rite?" ljice Marije Antoinette. Maurice na tem, zdaj na onem c.knu. Mau-t "O kemiku Morandu." .je nagnil .glavo in si z roko tiščal rice je zagledal G enovievo skoz j "Kemik Morand stoji pred va-jčelo. neko slučajno samo napol pri-'mi! Kemik Morand in vhez iz! "Pričakujem vaših ukazov, go-juajbolj drastičen dokaz, kako nam manika finančnih zmožnosti vzdignjeno daveso. Videl je. kako Rdeče hiše sta eua in ista oseba. 'isj>od", je dejal vitez; "ako me še je naglo pospravljala svoje reči v In Stegnil je roko proti poleg, vedno hočete aretirati potrkajte, inMe ~bi ^ pri'nas pojmi v«j ža siloVazbištrilT bi bT *one,- žico iz čistega bakra, dokler ne bo popolnoma rdeča. neko torbico m v svoje veliko piv- stoječi mun ter si za lup nadel čr- na ta vrata, da se vam izročim, ko, a DA pri ua P i _ J za suo razD,siru1' 01 D1 I, .. .. , _______ .i^:.. s;... senečenje je opazil v njenih lokali no lasuljo, ki ga je bila toliko ča- prde Čas. Nič mi ni več na žrvlje- lo hrezdvoma lažje urediti notranje orodje. sa skrivala pred očmi republi- njp. ako ne morem živeti v upa-! Prav umevan socijalizem bo za bližnjo Maurice je stepil na neki ka- kanca. inju, da rešim kraljico." Jvenega družabnega reda. Toda, kdo ve, kaj je "prav umevan soci jalizem?" Dokler misli pri nas 95 odstotkov lpudi pri besedi socijalizem?" Dokler misli pri nas 95 odstotkov ljudi pri besedi soci-eini Ijndi isto kot podržavljanje, toliko časa je izključno, da bi postali edini v tem, kaj. hočemo, toliko Časa je izključno, da bi dobili večino, ki bi bila zmožna ustvariti res kaj trajnega. Prenapetih sa-njaeev. kakor tudi zakrknjenih sebičnih reacijonarcev tudi potem ne bo manjkalo, kakor jih ne manjka nikjer, toda za pameten, na resničnem socijalizmu sloneč program, se pri ljudeh, ki vsaj nekoliko umevajo svoj čas, gotovo dobi potrebna opora. Koj ob svojem prihodu v Nemčijo sem si kupil novo takrat izdano Wilrandt-ovo knjigo: Socialismus. Gotovo je v nji pisanega marsikaj, kar xvt. drži, kar je preveč idealno — veda sanjava, toda tra£l jamikm-vamT" | m^rda ga'ne vidim mkoli reč; ta. *> 4» jo ^mk tita, J^r je najti t nji o soeijalisnn marai- meni, da je lahko bolje gledal v! "Ah", je dejal Maurice še z Vitez se je odstranil, ne da bi sobo. V peči je gorel ogenj, ki je večjim zaničevanjem; " razumem, j bil Maurice niti s kretnjo posku-vzbujal njegovo pozornost: Gene- da niste mogli ljubiti gospoda šal zadrževati ga. vieva jc sežtgala neke papirje. (Moranda. ker ga sploh ni bilo. Ta; Čim je bili odšel iz sobe, se je V tem hipu so se odprla neka izgwor je pač spreten, toda nič Genevieva zgrudila pred mladega vrata in k Genevievi je stopil mlad {manj vreden zaničevanja." j moža in vzkliknila: mož. Mauriee je najprvo menil, da Vitez se je zgenil s pretečim- "Odpuščenje. Maurice, odpusti-je Dizmer. Mlada žena se mu je obrazom. i te mi vse zlo, ki sem je vam sto- približa^. ga prijela za roki, in; "Gospod", je nadaljeval Mau-,rila, odpustite mi v imenu mojih «ba sta ki za bip stala nasproti,, riee. "ali me pustite trenotek sa-j bolesti in mojih solz. kajti prise-navideano bodo razburjena. Kaj je hdo vrrok temu razburjenju t ni mogel *tganšti, njiju do njega. ko jo aiiipiii a arojhoM Oenewva je mignila Titan, naj'ko mi otftajj* moj edini prijatali, j« potrpi. /ne, niktfprt}at«j, bmt, In Ti Io- mega z damo, govoriti imam žnjo.: gain vam, mnogo sem jokala, uino-Ako vam je drago, lahko priso-jgo trpela. Ah, moj soprog je davi »tvujete temu pogovoru; saj ne bo odpotoval, sama ne vem, kam, In >ojmi vsaj za suo razDisiriu, ui di-| "------------ — ■— ------ --------* * , . je življenje v državi kot je sedaj. Vtaknite žico v tekočino ter jo hitro umaknite ./ nje. Ce daje žica »ližnjo bodočnost temelj, stanovit- <** *ehe duh P° formaldehidu, zamašite steklenico ter recite, da je do ve. kai ie "nrav umevan soci- ' P«rty" končana. Ce diši žica po žganju ali kaki drugi pošteni pijači, potem jo lahko pijete — na zdravje Novega leta. Formaldehid jc tekočina brez barve, katero se razredči v vodi. nakar služi kot razknževalno sredstvo. Ta kemični proizvod ima oster duh, — vendar pa bi radi vedeli, koliko odstotkov ljudi je Ameriki, ki zamorejo spoznavati duh formaldehida ter se na ta način obvarovati usodnih učinkov lesnega alkohola. Vse kaže, da pišejo zdravniki in zdravstveni organi svoje opo mine ie za svoje tovariše, več ali manj izobražene doktorje, ne pa za splošno občinstvo, kajti zdravnik gotovo ne ko nikdar prišel v ne-varnost. da zavžije lesni alkohol mesto pristne kapljice toliko ali toliko *4 proof ovv. kaj, Česar pri .naa ogromna večina nc ve, pa bi bilo prav in dobro, ak? tri vedeli oni, ki ae zanimajo za javno ttvljenje. Londonska megla ima slikovito lastil ost, ki pa popolnoma manjka meglam, kt obdajajo Kapitol v Washington«, ____ v i GOZDNI ROMAR FBAMOOSEISMSAL OABBISL iT. S* "OIm Haroda" pmidd O. F. 121 Ntadaljevanje.) j — Tega ne veruje m, — je odvrnil Kanadec, — kajti ce bo dan; jotekcl, ne da bi izvedli svoj načrt, potem poznam nekoga, ki jtm boi »> pomrjo viharja prihranil polovico poti. Midva oba bova vprizo rila izpad, Pep«*, prav kot v oni noči ob bregu Arkausas«, kjer sva pobila Indijaaee z noži. ker so mixlili. da so varni v svojih bobrovih luknjah. ... — Dh, — je odvrnil Pepe, — če nas bodo kedaj [Jrivezali na i .u ilni kolee ter nas lepo naprosili, naj pričnemo s svojo smrtno pes nljo. jim bomo lahko i.apeli dolge litanije. Kljub zatrjevanju Kanadca pa je bilo videti kot ila se hoče na-_ pad »e dalj zaka-uiti. Že nekaj časa sem je biio videti oblak dima. ki m* je dvigal v gostili kroirib za skalami. Lovci so si sprva zaman prizadevali pojasniti; si, iz kateregi. razlogu so oblegovalni pač prižgali ogenj, iz kater« so videli vsla jati dim. K«t !»a so bili izstradani, so kmalu uganili pravi vzrok te-! ga. Veter je prinašal prav do njih duh. glede katerega se niso mogli /.motiti. O ti j»si. j«* r.-krl PejM*. gotovo so pri iesli s-seboj kak kos i srne iu M*duj so za | »osi m i s tem. da jo speč« j o. dočimfse moramo up j kristijani zadovoljiti le z duhom, lločem ti reči, daftso sklenili na«;______________ tukaj oblegati, da d«»vžejo s | h »močjo lakot**, česar n# morvjo doseči: _ ..... ., , , »i" .....: ^ m :». -u—u. K'' vrgel razoroženi Riui&dee na Pepcta m rabijana pogled smrtne- ' oro/j*'Bi. t aramlia, imel sem boljšo mnenje o Mestiau 111 o elovefcu. • * » ' *- katerega imenuje svo.uga očeta. Čeprav *o roparji/ jhu vendar ur*''1 # manjka poguma. Kmalu pa se dim vi več dvigal nad skalami in dvignilo se je tako stra&no kri« arije, da je moral imeti človek železne živee, da ni \zdrhtcl. fc»redi step daljnega zapada, v obsežnih prerijah zapadne Ame Trije lovei pa m brez strahu poslušali to kričanje kot o i kro-':i ilOT so tri stvari predvsem potrebne: — najprvo strahu povsem ne-1 1 Ivi divjih živali, ki ^e ne prestrašijo tulenja zveri. postopno srce, drugič močnega iu hitrega konja in tretjič dobro; EDINO JUGOSLOVANSKO RUDARSKO PODJETJE V AMERIKI Sedaj se vam nudi prilika postati delničar našega velikega radarskega podjetja, t katerem je zainteresiranih 1500 Jugoslovanov. Mi ftr**1M» mineralnih klemov s odgovarjajočim prostorom sa mline. Folegtega imamo 420 akrov pa-tentiranog uemljiiča; vsega 710 akrov mineralnega zemljišča, tako da smo po velikosti zemljišča ena največjih kompanij v bjntskem okraju, ki je najbogatejši bakreni okraj na celem sveta. V glavnem rndnOra smo aedaj 500 čevljev globoko. Odkrili smo več rodnih žil, ki ao rasmerno z globočino jako bogate. Uzorci teh iil kažejo llodst. bakra, 58 unč srebra rasen dragih mineralij. Prejšni mesec smo pri kopanja rova presekali dve novi žili rudo, ki sta v mali večji globini sestali v eno žilo, ki je široka tri čevlje in koje mineralizija gre skozi ves rov. Uzor-ci is te žile kažejo, da je v vsaki toni za $60. bogastva. Mo se vrši pod kontrolo izbornega izkušenega inžinir-ja gosp. L. F. Gerdeca. Kaše delnice, ki so sedaj po $1.50, bodo od 5. januarja naprej po $2.00. Kupite sedaj. Stara' cena se ne bo nikdar več vrnila. Kupite lahko 50 delnid aH več. Pišite in pošljite denar na: BUTTE ELK PARK EXTENSION MINING COMPANY 512 FERGUSON BLDG. PITTSBURGH, PA. KAZNANILO IN ZAHVALA Tempotom naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem ža lostno vent, da nam j«; dne U. janu arja 1920 za vedno zaspala sopro ga, oziroma mati ANTONIJA J ARC. t Kje je RUDOLF GRAJ S iz Pre-J zxlal Zadnji čas se je nahajal v Brooklvnu ali New Yorku in si je premenil ime na Janez Poje; Kdor ve kaj o njem, naj naznani na naslov: Eva Orais, i Hudson St., New York City.! i Kva G rajs ima pismo od njego-i j ve žene iz Prezida. 15 6—1) VAC. Mislim, da se nahaja še v Kansas City, Kansas. Doina jo iz vasi Vimol at. 0, podomače pri hiši Figinoi', fara Nemška Loka pi*i Kočevju, ilsal sem mu že več pisem, ali noče odpi-sati. l*rusuii cenjene rojake v Kansas City, da mi naznanijo njegov naslov, za kar bom zelo hvaležen; ali pa čc sam čita ta oglas, naj se mi javi, če ne, bom potem naznanil, zakaj da ga iščem. Tudi bi rad izvedel za Tekom tega časa je postajalo nebo vedno temnejše. Petinpetdeseto poglavje. I Z F A D. Napada so se manj bali kot obleganja. puška. Ali naj odgovorimo? — je vprašal Pepe. j Vspričo vseli okoliščin preiskusen pogum, kot so ga imeli trije Ne, — .ie rekel Kanadec, — kajti naše puško bodo sedaj £0-j]nVeit dela konja včasih nepotrebnim. Brez puške pa je tudi človek vorile. Opazuj pa natančno vsako drevo in vsako travico. kot da j uajvegjega poguma in najbolj močnega srca le zlomljiva igrača, za imamo pr«-d seboj en. zdo klopoUč. Ta golazen hoče obračunati z ua :i.atero se polijo lakoti in divje zveri, katero pa tudi lahko uniči sa mi, še pr*'dno bo prišla n-ijri-eb; zahvaljujemo se tudi tsem.: j ki so nas tolažili za časa žalosti in |nam pomagali, da smo ji priredili; llopS »pogreb; obenem se pa tudi -zahvaljujemo vsem. ki so jo spre-. !uiQi na zadnji poti na pokopališče" sv. Trojiee v lJrooklvnu dne 4. januarja. Ranjka zapušča mene žalujoče-j mi soproga in dva nedorastla otm-ika ter mater ru očnia v New Yor-i kn, a* stari domovini pa pet brate-v in eno sestro. ! Ostane naj vsem v dobrem spo-: im iitL Tebi, draga, liepozabljena.! __ j 4tq»rojca in uiati. pa bodi lahka! ZRNITNA PONUDBA. I zemJj'ea! Iščem tovarišico žMjenja. de- Žalujoči ostali: kle ali vdovo v starosti 35—38 let. John Jarc, soprog. ! Na denar sc ne oziram, samo da je John in Mary, otroka. poštena ženska m prava gospodi- Gosulich Line1 Direktna pot na 6r$ko In »Trsi Parnlk "Pr+m. Wilson" edplel 6. janujrji. Parnlk "Argentina" odpluje krog 10. januarja. Parnlkl odplujejo cd pomola 7. o' vznolju 41. ulic«. So. Oirooklyn Za cene In druge Informacij* M obrnite na PHELPS BROTHERS & CO. Paaaenger Department 4 Went Street New l'ork KJS 30? Sledeči vojaki prvega jugoslovanskega polk.t v Sibiriji L»čko .^-e brata m sestro . leteJKo ui iz tieste taiv* iloma kot prvi, iz1 . , • , vasi Čeplanc št. podomačcl P"!"an 1 " lc/ Starčev iz Pula. Menda se na-'^ blla v haja v llicblo ali v Denverju,! a" . . Colo. Prosim, da mi kdo nežna-! , ^^ ^^ ui njegov naslov, ali pa naj seld,,1£ 'z I)ohrav« P«n.»o:>kcm sam javi. — John C. Maurin, 518 Douglas, Kveleth. Minn. ^5-6—1) povo zlato posteljo je pripeljal ti dve zveri in njih zaveznike semkaj proti nam v edinem namenu, da se polasti zaklada, ne da bi vedel, l ot ob pogledu na mrtvo truplo dragega prijatelja. Kanadcu niso vzeli le lastne moči in lastnega življenja, temveč tudi življenje nje- 4*14 E. Ih St.. New York Okv.tnja. Jaz sem Poljak, star :*8 let: <6_"—1 \ i delam pri železnici pri vagonih in zaslužim na mesec 150 dolarjev, j Katera ima veselje, naj se oglasi Kje jc ALOJZIJ JANKŽlC? Do-|"a ,,aslov: Sam Wolworiez, 587 ma je iz Šent Jakoba ob Sa^i.'North L>0- c'oluuibus' ohi°-Pred voč ^eti je bival v Stockct,' Moirt. Oglasi se naj sooji sestri|KJ® Ae moi brat FK-VN<' MlIIEt iščeta Karola Prinčiča. ki je b:l -to v ijne a ( M-veiaiulu, '.>li:o. Strojin Frane i/. Kostanjc ic na Kranjskem išče Francetu j Kurja. I Zavratnik Ferdinand iz T.uč n.i Štajerskem LVe Josipa Pcč->vm k Praznik Jožef iz Bočke Alojzija Grosa. Naslov vseli je: line.... T. jugoslovanski polk, .-totnij.M, Nižnoudinsk, Trkutsku gub. Via Pacific. Siberia. da ga opazujejo trije vojniki z Rio Gila otoka. Zela \nrjetno je, da j^i^ovega otroka. < rui sokol ob tej uri že razkril sledove onih, ki so nzu pobili toliko Utrjeni lovec s prerij jc čutil, kako so prišle solze v njegove \0jnikov. Brez dvoma bodo jutri zjutraj vsi tukaj združeni proti ,„-.j }n bilo mll pri s.rctI kot Arabcu, ki objokuje svojega dirkača. ,1*ni« Si»lza je padla iz oči na njegovo lice. — Zid iz bivolovih kož se je premakni. — je rekel Fabijan, kij _ Od sedaj naprej sa le dva ua skalah, — je rekel, — kajti staje s tem prekinil Pepeta. — Za to uiaso sem videl rdeče trakove, ki , j Rois-Rose ne velja ničesar več. Od sedaj naprej sem le še dete v krase glavo Mestiza. j rokah svojih sovražnikov. Moj I tog, jc rekel pepe nacukrat s pritajenim glasom, — Xato je zapadel globokemu molku kot poraženi Indijanec, tam je fudijanev. ki je sit življenja ali ki hoče razširiti svoje poiz ; Njegova dva tovariša sta bila istega razpoloženja. Oba sta čuti vedovanje prav do sredine Zlate doline. neKr^.0t ki je zadela vse tri. Poskus, dobiti naznj puško, ki je bila Obenem je pokazal z glavo na roko Indijanca, ki je previdno j r-^v vsled udarca krogelj. bi bil naravnost smešna blaz odmaknila grmičevje na skrajnem delu skal, kjer so se slednje stika-!, „st To bi pomenjalo izpostaviti ^e nevarnosti, da bi bil v trenut-le z dolino. u obkoljen od sovražnikov, kojili število je bilo lovcem povsem ne- [ — 1'inakni sc nekoliko ua desno stran, _ j* rekel Kanadec hi ri>znaIlo. jo bi pomenjalo izročiti se žive v roke Indijancev, dočim tro proti Kabijanu. - Pepe mu leži ravno nasproti ter ga bo z lah bila lia piralllidi še vedno možnost rešitve. Jo jc smrti v globi-Voto zadel, ne da bi sc izpostavljal. . u: bližnjega prepada. Fabijan s<> je hitro umaknil na skrajni rob planiuice, proti vo • • Agues Gautraža, 14306 Sylvia! Ave., Cleveland, Ohio. Prosim i cenjene rojake, kateri ga po-' znajo, da ga na to opozore, ker mu iiuam važno stvar sporočiti.! (6-8— n Želim izvedeti za svojega brata i LOVRENCA ZUPANČIČ, do ČIČ? Doma je iz Planine pri Rakeku. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, naj mi naznani, za kar mu bom zelo hvaležen ; če pa sam čita ta oglas, naj se mi oglasi, ker mu imam dosti novega sporočiti. — Andrew Mahelčič, P. O. Box 1059 Uniontown, Pa. (5-6—1) .ma iz vasi Stan, pošta Mh-na n^Kje jo moj brat JOŽEF DOLENC tpodomače Mežnarjev? Doma je (hI Sv. Tomaža, pošla Selca nad Skofjo Loko. K^r mu imam poročati jako važne stvari iz starega kraja, zato prosim cenjene rojake, da ga opozore na ta o-glas, da sc mi čim preje javi. — Mrs. Mary Bernik, Box 1« Ringo, K&nSas. (5-6—1) dopadu, da ne moti prostih kretenj Bois-Rose-ja. — - Ta Indijanec jc blazen, — je dostavil Kanadec. — Ali vidiš.' kako sk'ša naravnost iz vat i strel iz puške, da označi svojo navzoč-i nost? . Mogoče jc to k:»ka vojna zvijača, da sc obrne našo pozoinos-ua to stran. je rekel Pepe, a bodi miren, moje oči so obrnjene »epovsod. - Vojna zvijača id i pa ne, je pred cevjo svoj" puške ter bi mu lahko (Dalje Drihod«jift) Dolenjskem. Imam - um -nekaj j važnega sporočiti iz starega, kraja, zatorej «prosim, če kdo ro-; jakov -ve njegov naslov, da bi ga meni naznanil, za kar sc že vnaprej vljudno zahvaljujem. Prav veselilo bi me, če bi se sam! oglasil svoj i sestri Frances Zu- > pančicli, 7Uift N. 9. St., Sheboygan, Wis. (6-7—1) POZDRAVI IZ MEW TORKA. VELIKA EKSPLOZIJA. Išče se FRANK JAGODNIK, do- bj izvedel za naslov MARIJE BUKOVEC, doma iz Žurg Pred odhodom v staro domovi- Belgrad, Srbija, 4. januarja. i»odi miren, moje oci so obrnjene , , • _____ „ - , ---®---------——J ] pozdravljamo vse znance Ameriški Rdeči križ, ki je še vea . k «n miff iur .r, P<>«ebiio A. Fqrtuiiata, | delu Si..jijL je - J d Kanauec. — jaz ga un«mjlh Kražniča, J. lpavka, A. Sreu- fWfnlirn ,irii;ifft „rifi ahko od tukaj zdrobU roko med t Vlka iu šuligoja. Vsem"roja- ~ de;4 ,nb,a 1'ri lk° Pritl na ! moč žrtvam skrivnostne eksplo- ma iz Tominja št. 16, Notranjsko. I*red kakimi osmimi leti set je nahajal v Coloradi. Če kate-| ri izmex 33, Monroe, j j»r>tom in rleukom. Pomakni se nazaj, Fabijan, če je mogoče. Držati;|;vUl kateri se nameravajo po-j .. . . ; I sc niorum š»* n.-koliko bolj poševno na levo stran ilati v staro domovino, priporoča-j1 JC laznfcs a cno največ- _ Ku je izgovoril K»nadcc te besede, jc bilo futi naenkrat presun-ino, da se obrnejo na tvrdko Fr.lJlh tr?0Vskl11 1>0sl°plJ v I . I ji v krik neke roparske ptice in roka Indijanca .ie v onem trenutku s akser, ki jc najbolj zanesljiva. ^11 • Eksplozija je glede svojega | IUd bipredel za moge^ bratran-i/ginila. Ker je bilo š- vedno nekaj jastrebov v zraku, si Pepe in:Zadnji jmzdrav iz Amerike poai-!^sega in učinkovanja presegala; ea JOIINA BLTINiVR, doma iz Kanadec nista mogla natačnno pojasniti tega krika. Nista vedela, če Uamo: družina L. mruat, Blaži eksplozije najnolj mogočnih gra-1 je to signal ali pa v .wniei krik roparske ptice. i.crbič in John Gorjanc. 11>yt ^o™ vojnega časa. , V,a živa bitja so iskala pribežališča pred strašnim viharjem. * * * Vse kaže> (U so zarotulki rablh| ki je moral kmalu »bruhniti.* Zdelo se je. kot da zemlja sama skri-. , «rem na P^lik <4IW-;dinamit in domnevajo, da jc bila! v« svoje lice pred glasom, ki je prihajal iz oblakov. Le ljudje so o- *lW'' ^ '^plozija v zvezi s številnimi za- j ... i.i • . - , __ » j ^ »u mojega nioza in mojo sestro rotam i proti življenju srbskega' vlal? nedotaknjeni ter prežah na priliko, da umore drug drugega. . ... 1 J ! .. . , , , , , v , l* r njenega sopre^a m njih otro- prestolonaslednika m regenta i__; Rde,., vrag s bo kmalu zopet prikazal, - ,c reke Kanadec, - , f. Xjidalje ^ 1>ozdravim dru- Aleksandra '-T I kajti mk.lo pml nami se ne premakne. i i no Uj^:č in se lepo zahvalim za! o i ♦ k • n | Rad bi izvedel, kje se nahaja JO-; y ' Šestindvajset oseb je bdo ubitih j ŽEF ONIDEC, podomače Ko- j Ga.. (5-7—1)! laz Franc M: po poklicu zla- Iliuatce pri Podgradu na Primorskem. Prosim cenjene roja-ke, ako kateri ve za njegov naslov. da mi ga javi, ali pa naj se. sani oglasi svojemu bratrancu: Tony Bosa. Box 24, Wanipuin.. Pa/ .(6-7—1)1 Pripravljen, da ustreli prvega, ki bi skušal prelet eti prostor j lljih ^v, ki mi bo vedno v spomin. .11f vi - en HI ' med skalami in vznožjem piramide, jc ležal. Buis-Rosc nepremično NudaJje lepo zdravim Antona! eksplozije m dO nadalj-; ter obračal cev proti grmovju, kjer se ni premaknil noben listič. 'zbašnik ter njegovo ženo in se mu I,i,! in bil° ra»jtnib- Tc s0 odred ] — Ah, — je rekel Kanadec. — rdečekožec je obnovil poskus,; lepo zahvalim, ker mi je tako lepo h v bolnicc ambulance amenskc-i kajti dobil je pogum, ker je ostal brez kazni. Vsi vragi! Nikdar uredil za moje 'potrebne reči.®a ^ečega križa. še nisem videl Indijanca, ki bi sc obnašal na tak način. To je kak!za potovanje v staro domovino iu| Edcn iz»«rijateljiee v Prt-tsbur-;b^o na razpolago šele tedaj, ki. nične je tudi, da so delali Indijanci take nepremišljene obljube kot >r,lu- Pa" m.Golici. Z Bogom inljih bo mogoče importirati iz Ceho- lniki sedanjih Francozov, ki niso glede divjostii"? ^denjc na Prcniu! -,SIovaške. Marj' Smerdel. . , ... ! m * nekem prejšnjem poročilu z neko*: Galci, predniki prav nič zaostajali za Indijanci. ; dne 31. decembra jc bilo rečeno. Rdeči vojnik je z enim skokom skočil v ograju iz bombaiqega; Prvdno ^ podam v siari kraj trsa, ,ki je na eni strani obdajala Zlato dolino. Ctprav je bil tam P°-,pozdravljam še enkrat vse rojake1 Je prestolonaslednik m re-polnoma zakrit, je njegova glava vendar molela ven. Njegove oči so j,, rojakinje šrrom Amerike, po- ' blestele v srdu, katerega ni mogla pogasiti gotova smrt. Oči so »c o-j^ bno pa Jožefa Boivtnar in dru gent Aleksander ubit ob priliki te eksplozije. To poročilo je bilo bračalc na puško Bois-Rose-ja, ki se je polagoma pomikala skozino v Jnihnstownu, Pa., dalje go- zani^tano »c Isti dan, kajti v do-špranjo. [>->o Rogo j in Johna BoMe v B«r-|tiiiuem jc dospel Aleksander — Bila je njegova volja, — je rekel Kanade-*, ki je bil vsled po-jn^sboro, Pa. Z Bog«om in na svi-;v francosko glavno mesto povsem stojanke Indijanca prisiljen streljati od zgoraj navzdol in ki jc mo-jdeujc a- Jugoslaviji! — Joseph čil in zdrav. ral vsled tega potisniti cev svoje puške naprej. |Tr£nar. I—------ Na po watt ku v staro domovino) Počili so trije streli in dvakratni krik bolesti je bilo čuti. Pn i »trel je prišel iz puške Kanadea. Prvi krik pa je prihajal iz grla Indijanca, ki je oddal svoj smrtni krik. |v Dobraviee. fara Podzemelj, po-j Oba skoro istočasna naslednja strela pa sta oddala Main Rcuge Mravljam xue pr Jatelje iran A-j • %r ta . . . « .. . . . - . w . . ,_ imerike, posebno pa v Rh melan- in Mestizo. Drogi krik bolesti je prišel iz ust Bois-Roiseja. Dve kro- , .„. . . - i Keem svojega bratranca LOV- ^^H , ,. ^^ . . d r. Wis., sestro in svaka ter (Tiji sta ob latem času zadeli cev njegove puake, ki »u je bfla »tr- (^ ^ me roremili na kolo. vač iz vasi Ragačice. fara Sko-j eijan. Dolenjsko. V Ameriki bi-! va približno 16 let. Zadnji nje-1 gorv naslov je bil Box 43. j McKinley, Minn. Pred sedmimi i leti- je pisal zadnje pismo svoji j ženi. Ker žena poizveduje po; njem že dalj časa in ga ne najde, torej, cenjeni rojaki Sirom Amerike vas prosim, če kdo ve za njega, naj mi naznani, za kar mu bom zelo hvaležen r če bere pa sam ta oglas, naj se javi svoji ženi. Moj naslov je: Frank C.lažar, 2328 .South 16. Street, Sheboygan, Wis. (6-7—1) RENCA RAHTEL, doma iz fare Proserje |>i* Borovnici, podomače Rahtelov iz Prevalje. Leta 1914 je bil ujet na ruski fronti. Prosim, če kdo ve izmed ojet- . , . ......— ------------------ liikov, naj mi javi njegov na- gana iz rok, je udarca ob skale ter se potocila navzdol poleg tnsira- dror. v Cierelandu. Ohio,' Slov, aH ako pa čita to sam, naj jočega Indijanca. brp.*«. svaka in družino Godca t^ri se mi ogiaai. — Gašper Drasler, Indijanec; je imel še dosti moči. da je prijel za puško in njegova v.e znance. Z Bogom in na wider' 1102 Pre^fott Ave^ North Chi-i Rablje ua -čoka- jo jc. vrjrla ob ♦ikale^ Nato pa m ni več prewakail- nje v JogoslaViji l — John Žn- UL, TJ. S. America. Krik divjega veselja j. spremljal to zadnje junaško dejanje, dočim gelj. - - (6-7—1) f Red bi izvedel, kje ee nahaja JANEZ ISTBNIČ, podomaee. Štan-ear Sz Cerknice. Mislim, da se je -zadnje Čase nahajal nekje v West ATirginiji. Če kdo rojakov ve za njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti, aH pa če sam bere ta oglas, naj se javi svojemu bratrancu: Joseph Ule. 326 W. PopJarSL, Chisholm. M"mn. (6.7—V tar doma i/ Ijubljane. i«četn| svojo >(sti-i, IVANO MAJ PR, ki je do vojne bivala v New Yorku. Jaz se nahajam kot ]>rosto-| voljec v jugoslovanski vojski v j Sibiriji, edk'Kler sem ji že več-j krat pLsnl, toila ne dobim nobe-. nega odgovora Z-.ito pvosim ee-i r.j<-n<- lojal-e in rojakinje, .-ikoj Ki k*!o znal za njeno bi\;«!:šče.j da mi blagovoli naznaniti njen' natančni naslov, za kar bom zelo hvaležen Ako pa otvn mma bere te vrstice, jo prosim, da mi takoj p i se. sedanji naslov je: Frane Majer. I jugoslovanski polk. 7. rtntnija, Staneij« Nižnetidinsk, Siberia, Vin P«'tci-fie. (2-5—1} je iz Reber št. 5. Zadnjič sem prejel njega poročilo iz F-'iry. Mich., in to še,v marcu potem sem čul, ."e.nahaja ne-kjo v bolnišnici. Prosim cenjcne rojake, če kdo kaj ve. da mi javi. ali pn ee sam to Sita naj oglasi svojemu bratu Janezu na domu ali.pa meni Luk.'. I.ejfan, 10 Hamlin St., Lincoln Par!.. N. Y. . . IŠČem sina MARTINA KRA&O-VEO. sedaj si je spremenil ime na Witnpah. Rojen jc v ?ient Jurjn ob Taboru na Štajerskem. Tukaj je žc kakih 16 let. Zadnjič je bil na Midland, Pa., od tistega časa pa ne vem za njega. On najrajAe dela v majni. Po njem poizvedaje njegtna mati. Prosim cenjene rojake, čc kateri ve za njega, da mi naznani, rada mu dam nagrado; ako pa sam bere tc vrsticc, naj so mi nemudoma oglasi. — Jub'ana Ocvirk. Box 31, ^laitland, Colo. . ,. , . ROJAKI, NAROCAJTS 8S WA "GLAS HARODA". NAJTE&J7 SLOVEMKI DMlflli, T ZPR DRŽAVAH. DOCTOR LORENZ EDINI aLOVCNaKO GOVOREČI ZDRAVNIK tPECIMLIST MOiKIH BOLEZNI 644 Pom Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ker znam alovenskof zato vaa morem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil potiebno skušnjo pri ozdravljenju moški* bolezni. Zato s« morete popolnoma zanesti na mene, moja skrl pa je, da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridiU čimpreje. Jat ozdravim saatrupljano krt, mazut)« In IIm po toloau, bo tesni v orlu. I«, »•tfanj« Im. boMIn« v kMtoh. star« ran«, iivim bolezni, oolaMloot. toolosnf v mohurju, lotfcah. Jotrah In iitlodcu. rmonloo, rovmatllscm. Katar, zlato tiio. naduha Itd. - "" Uradna uro oo: V pondotjoti. orodah In patklh od t. ura sMral da S. »opoldno. v torkih, totrtklh in aobotah od •. uro sjutraj do a. uro rvaior. Ob nadaljah pa do a ur« olpoldn«. PO POtTI NE ZDRAVIM. PRIDETE OSE »NO. NE *OZA*1T* IME IN ______naslov Dr. LORENZ «4 r«- At«. prrrsButca" pa. Nokatorl drugI zdravniki rabijo tolmača, da vaa 'to Iz otoroea kraja, sata vaa lat Jo imajo. Jas sn«m hrvstoko fcsor voo razumom. 4 ŽM U.