NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. IT© w , 3. □-in-ULoa 1899. Leto VII. Nasilst?o proti dedcem. Proti zaprtimi pmmogarji v Wardner, Idaho bo vložili tožbo. Obdolženi bo, da so due 29. aprila prouzročili razstrelijo, ktere posledica je bila razrušitev več rudniških poslopij, iu daje polk zveznih vojakov več tednov izvrševal gonjo proti članom delavske organizacije po vsej državi; nasilna vlada je proglasila izjemno stanje, podporno blagajno delavcev so ukrali, zhorovalno pravico delavcev so z nogami teptali, 700 delavcev vrgli v j«6o, in tam ž njimi tako grdo postopali, da je b r a m o t a za prosto državo. Due 8. maja je bila izdana pro-klamacija generala Merriama, k tern je vojaško nasilstvo pokazala v naj lepšaj luči. General seje v pro-klamaciji izjavil, da bode rov, v kterem bode delal kak linijski delavec po oblasti dal zapreti; določil je, da smejo delo dati, ali delati, delavci, kteri se bodo izkazali z uradnim dovoliluim liatom, ktere-ga napravi zastopnik države. Predrznost iu brezpostavuost vojaških oblastnikov je še dalje segla. Delavci, kteri so se oglasili za delo, bo morali podpisati zavezno pismo, ktero jim je podtikalo ne-sramuost. Dose i a nji unijski delavci so morali v tem spisu poleg izjave, da so nedolžni pri razstrelbi, da ta zločin obžalujejo iu obsojajo, pismeno še izreči: ,,M e u i m, da je v Warduer izvršeni zločin bil izvršen po rudarski uniji v C o e u r d'A lene, ali pa vsled njenega vpliva u p r i zoren b i 1. Zato sem iz nje izstopil itd. itd.14 Na ta uačin silijo brezposelue iu brez živeža h krivemu pričanju, k dejauju, k ter o je tako nesramuo, da bi moral ugovarjati vsak pošten človek. S popolno pravico kritikujejo celo meščanski I isti kakor ,,Westliche Post44 to nesramnost uasilstva. Ta list piše: „Kdor je toraj o nedolžnosti svojih prijateljev trdno prepričan, ima to z brezposelnostjo plačati. Kdor se odreče zvezi, ker je v dvomu, ako so vsi elementi bili tako daleč od izgredov kakor on, ne dobi dela, tudi ne ako mu njegova vest uedopusti, da bi drugim na ljubo svoje tovariše počruil in osodo zaprtih po nesramnih zagotovilih pooj stri L ( lani, kteri so se kaj malo za svojo zvezo brigali, in k večjemu svoje doneske plačevali, toda le redkokedaj obiskali kako zborovanje, in toraj niso bili znani glede bolj tajuih zadev, tudi te ljudi zapeljujejo k nesramnej nezuačajuosti da brez prepričanja svoje člaue in tovariše osramoti kot zločince44. Stvar je prav za prav ta: spriče-vanja i*>trebujejo, da celo vrsto nasi late v in nepostavuosti, ktere so izvršili pokažejo, Češ potreba je bilo tako postopati. Governer države iu genoral zveznih vojnih oddelkov sta izdala dne 8. maja svojo skupno proklamacijo, v kterej sta Miners Unijo obdolžila, da je ta prouzročila razstrelijo, iu ta ima služiti vojaškim nasiluikom v opro-ščenje. Istina pa je, da Be do 8. maja še ni vršila uikaka preiskava, v kterej bi zamogli pravega storilca poka-zati. Nihče ni mogel do takrat s pravico zagotavljati, da bi bila Unija početnik one razatrelbe. Razpustitev Unije je bila torej nepo-stavno nasilstvo. Pre ten je zatvori-tev rovov, ako bodo v njih delali ouijski delavci ni bilo nič druzega kakor nasilstvo. Zahteva v podpis za veznega pisma, v kterem so unijski delavci svoje tovarifie obdolžili zločina, je bilo zapeljanje h krivemu pričanju, je bila prava nesramnost. Gospod governer iu gospod general zamoreta biti prepričana, da so le štrajkujoči delavci prouzr<>6ili to razstrelbo. Ali to jima ne more alužiti v oprostitev. Delavci v Wardnerju, ktere še niso zaprli, so pa vse drugačnega mnenja- Ti so namreč prepričani, da se je hudobna igra, ktero so kapitalisti ob svojem času uprizorili v Bullalo iu Chieagi ponavljala v hribih Idahe. Ali z drugimi besedami povedano, ti delavci so prepričani, da so razstrelbo dne 29. aprila prouzročili k a* p i t a 1 i s t i sami. To je namreč Standard Oil Co., ktere agente javno obdolži,-jejo, da so započetuiki one razstrelbe. Uzroki zato bo dvojni. Prvič je Standard Oil Company, ktera ima v onih krajih veliko število svinče-uih in srebrnih rudnikov, na tem ležeče, da postane sama ob lastnica v onih krajih. To bi se pa lahko s tem zgodilo, da one rudnike, kteri dosedaj niso bili njena last, po jnem napadu spravi v slabo ime, iu b tem posestvo pripravi ob vred-nost iu posestnika prisili iste za prav nizko ceno prodat; Standard Oil Company. Dalje jej je bilo na tem, da uniči Unijo, ktera je nasprotovala znižanju zaslužkov, ali cenemu pridelovanju. Točnost, s ktero so v \Va-shiugtouu vojakom ukazali takoj po razstrelbi, da postopajo proti delavci, nam dokazuje Kako veli-kausk vpliv je imela ta družba v zveznem stoluem mestu. Prav za prav je bila Standard Oil Com p., ktera je vojakom dala povelje tja oditi in zapadno Unijo rudarjev z streli in puškinimi kopiti iz države pregnati, kolikor članov ni bilo izročenih ječi. Kakor so v Chieagi iu Buffalo železniške družbe same zažgale svoje stare vozove iu potem širajkujo-čim delavcem krivdo navalile, da so s tem prouzročile prihod vojaštva, ktero je varovalo njih imovino iu pomagalo štrajk ugonobiti, ravno tako je Standard Oil Comp. v Idaho prouzročila ono razstrelbo, da bi laglje obistinila nje načrte. Ta zagotovila delavcev v Warduer so zelo velicega pomena. Toda gojimo bojazen, da se jim bode t«*-žko posrečilo to zagotovljanjedoka-zati in zatožene delavce rešiti pred ječo. Potreba je obsodbo zato-ženih, da lastno nasilstvo, lastno uepostavnost in zločinstvo prikrijejo, in gotovo je, da bodo obdolže-ni tudi kmalu obsojeni. Delavcem sovražni uradniki vodijo preiskavo, delavcem Bovražui sodniki bodo svojo „pravico" izrekli; kakšno upanje naj toraj imajo zatožeui, ktero hočejo uarediti krive, ker jih v lastuo varstvo krive spozuati morajo 1 Amerikauski delavci in njih organizacije pa mirno gledaju kako njih razredne tovariše tam z nasil-stvom pestijo ! Kje so organizacije ▼ nabiranje prostovoljnih doneskov v obrambo zatošencev? Dosedaj vemo samo, da nabirajo novce so-cijalisti za zatožene; organizacije, ktere alep£ Samuel Gomp^rs in drugi, se pa ne ganejo in zakaj ne. ker njih vodje hlapčujejo kapitalističnim zatiralcem in tega ne dopusta. Nedolžne žrtve bodo vrgli v večletno ječo Standard Oil Comp. J. Rockefelejem na čelu se bodo pa smejali iu rekli: zopet smo jih v rog ugnali, naš žep bode pa bolj polu 1 Rojaki podpirajte „Glas Na rodu" ob vsaki priliki 10 se naro-eujte na njega. Dopisi. San Francisco, Cal., 30. julija. Gospod urednik ,,Glas Naroda'4, prosim dovolite mi malo prostora v cenjenem listu, da naznanim o veselici našega slovenskega podpornega društva sv. Cirila in Metoda. Dne 18. junija je imelo imenovano društvo prvi Pic nic ali veselico na Green Valley Ground na Mission in Russian Ave. Tukajšnji Slovenci in Slovenke smo bili zjutraj pri sv. maši, potem okolu 10. ure je pa ž-bilo videti napolnjene vozove Mission Str. poulične železnice in vsi *o bili namenjeni v Green Valley Park. Ob 11. uri je dospela godba, namreč šest dobrih godcev in zabava se je pričela na znamenje iloor managerja Martina Juduiča, in vse postalo dobre volje. Na jednem koncu vrta si videl l judi veselo rajati, na drugem pa kup ognja, poleg kfr-rega so naši rojaki J. Fir, M.Jonke in M. Nemanich marljivo pekli štiri spomladanske jagnjeta. Ob 2. uri pop ud ne so se ljudje skupaj zbrali in na odredbo predsednika g. Sterka prisedli k mizam in pričela seje pojedina. Natakarji so gorko in okusno pečenko nosili na mizo in skrbeli, da je imel vsak dovolj. Ta prizor me je spominjal na cerkvene slovesnosti na Kranjskem pri treh farah. Mi delavci, po trudap-dnem dela skozi teden smo se pa prav po domaČe zabavali v hladne j senci pri kupici rumenega kaliforniškega vinca in peneče pive. Saj v takem treuotka pozabimo na vse težave, ktere imamo prenašati sleherni dan po tovarnah in druzih delalnicah, da se kruti kapitalisti bolj polnijo svoje žepe in sleherni dan v senci leže. Pozabiti pa tudi ne smem naše otročiče, kteri so se na lepej, zelenej trati igrali in cvetlice nabirali, ter spletali vence. Čigavo srce bi ne napolnjevala radost, ako vidi slovenske rojake in rojakinje, staro in mlado, so v tej zlati Californiji rado vati in uživati vesele ure. Veselica je trajala do 8. ure zvečer, zapeli smo še slovensko pesem, zaorili trikratni „živio", eden drugemu roko podali in si voščili lahko noč in dobro srečo in zdravje, ter podali vsak na svoj dom. Dne 27. junija smo imeli sejo in delali račune, pri veselici smo prejeli v gotovini okolu stroškov pa imeli $115, toraj bode ostalo čistega dobička §105, ali najbrž© še več, kadar bode vse v redu. Rojaki, ali ni to lepo? Sloga jači, nesloga tlači! Odkar sem poslednjič pisal ,Glas Narodu'je k društvu pristopilo trinajst novih ndov; društvo je pristopilo tudi k družbi sv. Mohorja, od ktere dobimo šestero lepih knjig in jih bodemo razposojt vali članom Dne 8. jul.ja bodemo imeli posebno sejo v pregledovanje knjig. Toraj se iz tega lahko sprevidi, da odborniki tega društva marljivo delajo iu se društvo tudi lepo razvija, bodisi glede članov, ali premoženja. Dragi rojaki, kteri bivate v San Franciscu iu okolici in še niste pri društvu, pristopite, čim preje, tem boljše, ako vplačate $1 na mespe, dobite Si) podp-re na teden v slučaju bolezni, k« r človek je vedno v nevarnosti iu ne ve, kj«- ga nesreča čaka, tudi Vam bodo na razpolugn slovenske knjige. Manjka nam še slovenski list . Glas Naroda", kteri nam donaša, novice celega sveta m mnogo zabavnega gradiva in upam, da si tudi tega v kratkem čjsu naročimo. V imenu družbe se zahvaljujem vsem ud.-ležnikr.m za mnogobrojni obisk veselice, zahvaljujem »e tudi rojakom iz Oat Hi J la, kteri so nas počastili z svojim pohodom iu pripomogli do lepšega vspeha. Tukaj imamo lepo vreme, ali z delom grč še vedno počasi. Marko Svegel. Razne vesti. K;\ko sleparijo. Sezalci žice, kakor imenujejo ljudi, kteri na kakem kraju telegraf ične žico zvežejo in vlove brzo-jave iti iste izrabijo v svojo korist, so nek „Poolroom" v Greenpintu dobro osleparili, konečno pa so jim prišli na sled in morli so se umakniti. V pondeljek je iz treh ali štirih sleparjev obstoječa tolpa pričela svoje operacije s tem, da je ,,Poolroomu" brzojavljeui izid prvega dirjalca v SheepBhoad Bay, napeljala na streho sosedne hiše, potem hitro stavila na zmagujočega konja kolikor je bilo le možno in nato odposlala brzojav na svoje mesto. Isto ho naredili pozneje pri druzih zmagovalcih in pri tem ,jo-bu" zaslužili $490. Ker so denar tako lahko zaslužili postali so sleparji vedno drznejši. Na nekega konja v St. Louisu so stavili $20 in dobili zato tridesetkrat toliko svoto t. j. SG00. Toda nobeno sleparstvo ne traja dolgo. Pri brzojavuih poročilih o izidu je vselej najprej popis dirke, kako se razvija. To tudi v „Poolroomu" zbranemu ljudstvu glasno naznanijo. Sesalci žice so pustili tudi isto neovirano in zadržali le za-ključui izid. Pri novi dirki je bil v tem popisu konj ,,Sedducee" kot skoraj gotovi zmagovalec imenovan. Sleparji so malo popreje stavili ua konja ,,Moutanic4t in konečno poročilo je tudi slednjega imenovalo zmagovalcem. To je občinstvo v „Poolroomu*' osupnilo. Zadržali so izplačevanje stav, brzojavili drugemu ,,Poolroomut4 in dobili odgovor, da je ,,Sedducee4t v istini pri dirki zmagal, in da je to poročilo onemu ,,Poolroomu" došlo že pred desetimi minutami. Sedaj so se jim odprle oči, toda p red no so se prepričali o operacijah sleparjev, so isti izginoli popustivši svoje stave. Pel milijona ukral. Detektiv Charles Heidelberg se je podal v Evropo, da vjame ptička, kteri je nedavno zapustil obali naše lepe dežele. Da In ga lažje vjel ne povedo imena, uiti kletke, iz ktere je ušel. Stvar je namreč ta le : Begun je bil tajnik in blagajnik jednega največjega finančnega sindikata na Wall St. v New Yorku. Užival jt ueouiejeno zaupanje druzih uradnikov in ni mu bilo težko svoja poneverjenja za dalj časa prikriti. Pred kakimi štirimi tedui je vzel blagajnik par dni dopusta in ni ga bilo več. Ravnatelji so sklenili pregledati knjige iu tudi kmalu našli primanjkljaj pol milijona dolarjev. Manjkajoče svote so bile večinoma last nekega sindikata, kteri je denar vložil pri dotičuej tvrdki radi preosnove. Kakor na-vaduo pri tacih slučajih, pravijo še le sedaj, da je ubežni blagajnik na lastni račun zgubil velike svote na borzi. N ata nčnej e pre i sk a ve bo poka2a le, da ubežnik od tistega dne ko je zapustil pisarno, ni bil v njegovem stanovanju. Dalje se je zvedelo, da B"^ iz Bostona ua ne kem paruiku odpeljal v Evropo, in da j© neka mlada gospica, ktero so večkrat videli v njegovem spremstvu, odpotovala v Pariz. S temi in drugimi važnimi informacijami seje detektiv Heildelburg odpeljal na ,,St. L<>uisu" zalezovat ubežnika. Policaj tat. V New Yorku so te dni policaju Tomažu O'Brieuu odvzeli znak, gorjačo in ključe, njega pa vtaknili v luknjo, ker je obdolžen, da je nekemu umirajočemu ukradel uro. Kap i ta na George V. Rhoadsa od 7. polka je 10. junija povozil yoz Trolley železnice in smrtno poškodoval. • Umrl je v Wright bolnici. Malo pred smrtjo je prišel kapitanov brat v boluico, da bi prevzel imovino umrlega. Dokazano je bilo, da je Rhoads ob času nesreče imel pri sebi uro v vrednosti $350, ktera je izginila. Naznanili so policiji in ukrenili preiskavo. Kmalu se je izvedelo, da sta policaja M iiller in O'Brien bila pri ponesrečencu. Pred kakimi desetimi dnevi je prišel O'Brien k bratu mrtvega. Bil je v civilnej obleki iu se predstavil kot policaj Miiller. Dal je Rhoadsu verižico in rekel, da si je prilastil verižico ker ni mogel premagati skušnjave, za uro pa ne ve nič. ProBil je Rhoadsa, da ga ne naznani, ker ima družino. Konečno je se ponudil poizvedovati radi ure. Rhoads je poročal policiji. Predstavili so mu policaja Miillerja, toda Rhoads je takoj videl, da ta ni isti mož, kteri ga je obiskal, pač pa je spoznal takoj O'Briena, koso ga pripeljali pred njega. O'Brien ni mogel Bkrivati prestrašenja ko so ga detektivi izpraševali iu mu kar naravnost rekli, da imajo v rokah dokaze, da je tudi uro ukradel. O'Briena bo nato suspendirali. Ko so mu odvzeli znak, čutil je detektiv, da mu je zatoženec nekaj vtaknil v žep. Bil je zastavni listek zlate ure in nihče ne dvomi več, da bi ne bila ista ponesrečenega kapitana. Otroci iščejo dela. Te dni je bila pisarna zdravniškega sveta v novem krimi ualnem pd-s I op ju V New Yorku c(~l'rat natlačena dečkov in deklic, kteri so se trudili dobiti certifikat, da smejo med počitnicami delati v tovarnah in prodajaluicah. Dan poproje je poslovalni urad izdal več nego 700 certifikatov, sedaj pa več nego 900. Sedaj več otrok išče dela kakor kdaj popreje. Splošno bo v tem oziru deklice mnogoštevilneje, nego dečki. Večina otrok pravi, da si išče bolj lahkega dela. Da sme otrok delati v tovarni, mora biti najmanj 14 let star, za delo v prodajaluicah pa mora imeti najmanj 12 let, poleg tega pa mora vsaj jeden starišev podpisati prošnjo. Otrok mora biti razuu tega dobrega zdravja in zmožen angleško čitati in pisati. Ramena mrzlica ? newyorski Inki. Na tedni iz Santiagadošlem paruiku „McCleIlan" so imeli trije bolniki riimeuo mrzlico, vsled tega so ladijo poslali v karanteno. Med boluiki je gospica Cleudennin. Njen oče je pred par dnevi v San-tiagu za rumeuo mrzlico umrl. Bil je zdravnik v zveznej armadi. Gospica Clendennin je zbolela, ko jt-bil paruik dva dni na morju. Na krovu paruika je bilo 14 potnikov v kajitah in 72 dosluženih vojakov. Gospica Clendennin, civilni inženir Osk ar K. Leckey in vojak John Ferguson bodo morali ostati na Swinburne otoku, ker je pri njih rumena mrzlica hudo razvita. \V a s h i n g t o n, G. julija. Vojnemu oddelku bo daues iz Santiage brzojavljali, da je poročnik McLaughlin od signalnega oddelka umrl za rumeuo mrzlico. Služil je v vojni 17 let in bil med špansko vojsko načelnik signalnega oddelka na Porto Rici. Včeraj je v Santiagu 8 vojakov umrlo za rumeno mrzlico. Havana, 6. julija. Tukajšne-mu zdravniškemu uradu Be je danes poročalo, da Bti dve civilni osobi za rumeno zmrzlico zboleli. Ne pozna še umazanega milijonarja. Artemus J. Smith je te dni pisal gospej Sage, da zopet nameravajo njenega moža umoriti, kakor je namreč zvedel. Toda zaračunal se je, ako je mislil a tem od Sage do- biti kaj denarja. Sage je najel detektive in policaje, da ga stražijo kamor koli gre iu pravi, Smith ne dobi od njega uiti centa. Policija pravi, da proti Smithu ne more postopati, ker je pismo tako piBa-uo, da ne zuači naravnost pretenje. Smith, kteri je tajnik od Associated Colonies v St. Paul poslopju v New Yorku je rekel, da je nek mlad advnkat sUvgel po Sagevem življenju, ker ga je vedno rastoče bogastvo nekterih izvoljenih tako razi juti lo, da je sklenil z umorom Sageja se nad milijonarji maševati-Iver Smith ni hotel povedati imena tistega advokata, zato mislijo, da ga najbrže še ni. Pomorska kača? Tu je pomorska kača in sicer ne samo v pravljicah, kakoršue pripoveduje domišljivi pomorski kapitani, marveč prava naravna žival je v aquariju v Battery parka v New Yorku. Nekteri angleški časopisi so nam podali že njeno sliko. Sedaj, ako se sami potrudimo v aqua-rij najdemo tam res kači zelo podobno žival, istinito pa od učenjakov kot tropično jeguljo poznano, ktero so blizu Bermudas vjeli. Žival je dobro sedem čeyljev dolga in na najdebelejem kraju dva čevlja obširna. Glava je podobna konjski iu ima v dolgem gobcu poluo ojBtrih zob. Ta jegulja je zelo divja in ma baje velikansko moč. Zvedenci trdijo, da ta tropična jegulja v aquariju ni največja tega plemena. I>ve lepe dekleti ušli. Hudson, N. Y., 5.julija. Za praznik 4. julija s ti 22 let stari dekleti Marjeta Marlborough in Marta Briukman, ktere so 1. 1896 nevvyorški sodniki poslali v tu-kajšno kaznilnico iz iste pobegnile. Iz denarne omare zavoda sti vzeli /.adostuo denarja za potovanje, od kterega ostane še malenkost zaume-talne ognje in druge stroške na slavnostni dan. Marta in Marjeta sti se dosedaj izvrstno obnašali in pridobili zaupanje ravnateljstva v takej meri da soju rabili kot služabnici gospe superint' udeuta in „matrone" zavoda. Iz denarne omare sti vzeli $140 v gotovini, potem lišp in obleko predstojnice, skupaj kakih 8500 vrednosti. Oblečeni in nakiteni, kakor fine dame, sprehajali sti se proti železnični postaji, neovirani jod policajev iu straž, kupili vožue listke in se odpeljali v New York. V nekoliko mesecih bi bile odpuščene, toda hrepenjenje po praznovanju 4. julija, kakor tudi zgled neke pred uekterimt tedni iz zavoda pobegnivše ženske, je najbrže pro-uzročil dek'leti že sedaj iskati prostosti. Kakor videti, je v zavodu že . Ako . želite « i najboljše zahtevajte Superior Stock pivo ktero ~~ • ^ je izvrstno . glede čistosti. Nanrrdaj . povsodi. SOSCS BREWING CO., LAKE LINDEN, , »Li, .. „' v i -s.ii: .•: - Entered as second clas matter at the New Yoke, N. Y. Post office October 2. 1893 »GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in uredni*: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ra pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, t, „ „ pol leta----- 3.60, „ „ *>trt leta . . . „ 1.75. Kvrupu pošiljamo list skupno dve številki. t,vrlas Naroda1* linama ^ 3*t*io in soboto. »GLAS NARODA (,, VoT^K Ol" the PeOPLK") Will '»o is-ied every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements .>n agreement. Za fglas^ d> 10 vrstic piača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti 3», ue natisnejo. Dei.ar naj aeb*ago7oL poslati po Hon- *y Order. Pi ■ spremembi kraja naročnikov rroeuno, da se nam tudi prejšnje hivp'i^e naznani, 'ia hitr«je najdemo nasi »mika Dopi,om it: p*»šiljat\ am naredite naslovom: .,Glas Naroda , l'J9 Greenwich St. New York City. več ninfit'cv v so narobe in k«> se je governor R wv lt vmešal, «dsto-pili « ■ ravnatelji. Governor je imenoval druge na njihovo mesto, kterim -e pa še ni p »srečilo napraviti reda, in tej okolščiui je tudi pripisati, da sti dekleti beg tako lahko izvršiti. Malboruugh je dobila nekje dleto in odprla ž njiru ključavnico svoje celice. Potem je šla in odprla z dletom celico tovaršice Brinkman. Nato sti se podali v pisarno su-perintendentovke in odprli denarno omaro, ak^ravno je bilo tema, lui užgati hi pa uist^ upali. Potem sti ukradli iz spalne sjbe „dam" lišp in obleka, ter se oblekli, vzeli dva kovčega, odprli vrata na mostovžu, dospeli na dvorišče in splezali čez zid kaznilnice. Noben nočni čuvaj ni zapazil počenjanja begunk. OI#e sti kaj zali deklici. Strela udarila. M i d d l e t o w n, N. Y., 0. julija. Med nevihto včeraj večer je strela udarila v več hiš in v stauo-vauju prodajalca Teodora Bili napravila strašanski strah. Gospa BiH je sedela pri okna in lupila krompir. Strela je priletela skozi dimnik v hišo, zadela njen nož, raztrgala tla. šinila na dvorišče v vodnjak, ktere-ga dno je tudi razrušila. Neka sosednja je našla gospo Bili vrteti se na dvorišči, kakor blazna in nezmožna se ustaviti. Ko jo je soseda prijel a, lotila se je revica božjast-Na strehi je nastal ogenj, kterega pa je dež kmalu p gasil. Strela je hišo na več krajih hudo raztrgala in povsodi je ležalo polno opeke in kamenja. š«» jedcu policaj tat. Patrick Fitzpatrick, policaj na Ocean Ave. postaji v Jersey City je bil te dni iz službe odslovljen. ker je nekemu gostilničarju po imenu James McKey ukradel uro in verižico. Fitzpatrick je dal uro bitro uro nazaj, ko je videl, da so ga zasačili. Štrajkarji se poni irujej* \V i 1 k e s b a r r e, Pa., 6. julija. Drugi poskus Lehigh Vailey Coul Co. v Prospect premogokopu pričeti delo z skabi je danes zopet iz podlet*!, kajti del najetih skabov je prešežali na goro pri San Filipe. RazdreveB, kjer bo se držali tri dni in tri noči, so popadali omagani zamorci in vtonili. Pri Kichmondu v Fort Bend countyju Be je pripetila baje velika nesreča, kaj se je zgodilo ni bilo moč zvedeti. Edina rešitev je, ako pride pomoč iz Galvestona. Ljudje vtouijo na gorah in ni jim možno pomagati. Galveston, Tex., 6. julija. Southern Pacific, Santa Fe, Missouri Kansas A: Texas in Arkansas 2 palcev in na nektenh krajih je sedaj 15 milj široka. Galveston je včeraj večer poslal dva in Houston jeden ž^leznični voz z jestvina-mi v pop'avljene kraje in druge pošiljatve bodo daues sledile. Mnogo ljudi je brez živ--ža na višjih krajih bkupaj zdreujanih, in ako ne dobe kmalu pomoči, morajo poginiti. Telegratična zveza je povsodi pretrgana. Edine železnice v južnem Texasu, ktere še niso ustavilo promet so: Texas «fc New Orleans, Southern Pacific in Galveston v NewOrleans, International iu Grant Northern v Longview, Houston East & West Texas v Shreveport in Gulf & Interstate železnica v zvezi s Kansas City, Pittsburg in Gulf železnico v Kansas City. Hiše, skednja, goved iu konji, hišno orodje in vse mogoče stvari, med temi tu pa tam tudi človeško truplo, ženejo valovi proti zalivu. Pridelek koruze in bombaža v niži-vah je popolnoma uničen. Poslednje vesti. London, 7. julija. Vojna nevarnost je odstranjena, Boerci so se podali, Volksraad (ljudsko zastopništvo) je sklenolo naturalizi ranim osobam, in onim, ktere so se pred letom 1891. naselile takoj podeliti volilno pravico. V bodoče bodo vsi naseljenci po sedmletnem bivanju v republiki dobili volilno pravico, Binovi domačinov od 16. leta naprej, od tujcev pa od 21. leta naprej. S t. Pa u 1, Minn., 7. julija Tukajšnja hranilnica je danes zaprla vrata, bančui nadzornik Pape je vsled preiskave našel, da banka ne more zadostiti dolžnostim. Vloženih novcev je blizo pol milijona. Dallas, Tex., 7. julija. Voda je pričela počasi vpadati. Sedaj se bode še le videlo kolikor žrtev je zahtevala povodenj, kjer voda vpa- da najdejo trupla ljudi in živalij. Sedaj pravijo, ako računajo 200 do 300 vtonjenih osob, je to malo računano. Zastrupljen ,,candy". San Francisco, 6. julija. Gospa Elsie Scheib in njena prijateljica, ktera jo je obisKala, sti zboleli po zaužitju „candyja", kterega Bti dobili po pošti. Poklicali so zdravnika, kteri je našel, da sti ženski zastrupljeni z mišico, in rekel, da bodote bolnici najbrže ostali pri življenju. Pisava naslova na zavitku je gospe Rathorn, toda policija misli, da je pošiljatev prišla od gospice Campbell, ktera pri Rathorn stanuje. Campbell je baje poslala zastrupljen candy, da bi soprogo svojega ljubimca ugonobila. Vsa zadeva je precej misterijozna Evropejske in drnge vesti. London, 6. julija. „Daily Gra-fic" prinaša danes, kakor pravi iz zanesljivega vira sledeče poročilo: ,,Zvedeli smo, da nameravajo veliko vojno moč poslati v južno Afri ko, in da so vse k tem potrebne priprave že dovršene. Pred vsemi okoliščinami bi bilo pričakovati, da bi bili uradi pripravljeni na nenad u joče dogodke ; toda žal, da so st-dajiii koraki na merjeni le na bližnjo bodočnost. Po konferenci v Bloomfouteinu, Be stvari ne razvijajo tako, da bi vlada zamogla upati da se reši jugo-afrikansko vprašanje diplomatičnim potom. Iz zanesljivega vira so dospela poročila, iz kterih se da. posnemati, da pred sednik Kriiger niti principijelno ne misli odnehati, razun ako briti ška vlada da svoje dovoljenje glede razsodniškega poravnanja, ali glede Shwazilanda. To pa bi bilo po mnenju vlade jednako ovrženju predlogov komisarja Alfred Mil-nerja. P e t r o g r a d, 5. julija. ,,He-raldu" se iz Cabula hrzojavlja, da je nek nnpoznatmož skušal umoriti emira v Afghanistanu. Streljal je z revolverjem na emira, toda ni ga zarlel. Krogla je zadela v ramo ke^a generala od emirovega spremstva. O napadalcu nemajo sledu samo to vedo, da je Afghanec, in da se mu je posrečilo ubežati n: rusko posestvo. Pravijo, da jeemi rov brat Izak Hhan z atentatom i zvezi, kteri je pred kratkem emiro vega kuharja podkupil, da bi za strupil vladarja. Kuharja so takrat krivim spoznali in obeseli. Barcelona, 5. julija. Nemiri minolih dni so se včeraj večer pet ponovili. Razburjena množica je napadla cerkev Sante Matrone in jezuitski seminar. Ko je potem policija z golim orožjem hotela razpršiti ljudstvo, obsipali bo j tako hudo s kamenjem, da bo s morali umakniti iu počakati po moči. Se le ko so prišli orožniki ii vojaki, zamogli so množico pognati v beg. Tudi v druzih krajih mesta je prišlo do boja med ljudstvom po licijo in vojaki in mnogo osob je bilo ranjenih na obeh straneh. Gle dišče iu mnogo trgovskih hiš j radi splošnega vznemirjenja in ne BigurnoBti razmer, zaprtih. Madrid, 5. julija. Policijsk prefekt iz Navarre naznanja, da je zasačil štiri zaboje orožja, kterega so Karlisti iz Francoskega vtihotapili preko špansko meje. Zopet kmetska vstaja v Rnmnniji. Bukarest, 21. junija. Kmet ske vstaje od meBeca marca t. 1. so sepredvčerajšnem v Slatini,velikem kraju okrožja Olt zopet ponavljale. Ze 18. jun., na rumunsko binkošt-no nedeljo se je mnogo kmetov iz okolice zbralo na kolodvoru v Slatini in zahtevali prosto vožnjo v Bukarešt, češ, da se gredo h kralju pritožiti zaradi nepostavnosti pri volitvah. Namesto da bi po agentih propalega kandidata naščuvane kmete oblasti lepo podučile; da se njih načrt ne da izpeljati, je krajevna oblast mirno čakala, drugi dan pa je že bil kolodvor v Slatini zaseden po več tisoč broječih nezadovoljnih kmetih. Sedaj je krajevna oblast brzojavila po vojaško pomoč v Craiova. Toda kmetje zelo raz-razburjeni se niso pustili prestrašiti z vojaki, temveč celo izjavili, da poklicani vojaki ne bodo streljali na svoje očete in brate. Ko je dospel vojaški vlak z batalijonom lov- cev, oddelkom konjiče in polkom topuičarjev brez topov, so kmetje t^ sprejeli z upitjem in metanjem ka menjev. Ker bo bili vsi poskusi kmete iz železnice odpraviti brez-vspešni, je dobil oddelek vojakov povelje ustreliti toda ne s kroglja-mi. Za trenotek prestrašeni kmetje so bili mnanja, da je vojakom prepovedano na nje streljati s kro-gljami. Znova bo se pomikali proti lovskemu batalijonu ter nanj metali kamenje, gorjače in druge stvari, Bedaj so jih pa vojaki sprejeli s krogljami, prvemu strelu je sledil drugi. Sedaj so razgrajači še le spoznali resnoBt položaja in v divjem begu ostavili železu'co. 14 kmetov je obležalo mrtvih, 60 kmetov in vojakov, med temi več častnikov je težko ranjenih. Uradno se poroča, da je sedaj- mir napravljen. Tega pobijanja ljudi v Slatina je deloma kriva krajevna oblast, k»?r ni niti ljudi prepričati hotela, da je nemogoče kar zahtevajo ; deloma pa ščuval na agitacija bivšega vladnega pristaša Bogdana, kterega je pa vlada pri poslednjih volitvah lepo ua stran potisnila. Bati se je pa, da se izgredi še ponove, ker bodo kmetje še nezadovolneji vsled slabe letine. L o n d o n, 6. julija. Iz Budimpešte se ,,Central News" hrzojavlja da je v Sofiji vzbruhnila vstaja: Pester Lloyd" in šest druzih časopisov ogerske stolice trdi, da je včeraj v Sofiji nastala vstaja. Ljudstvo je korakalo po cestah in del vojaštva se mu je pridružil. Število vstašev je naraščalo od ure do ure. Knez Ferdinand je bežal. Vse te-legrallčue žice so ob začetku gibanja prerezali. Po vsej deželi vlada velika razburjenost. D u n a j, 6. julija. Tukaj ne vedo nič zanesljivega o poročani punta riji v Sofiji. Iz Belgrada se hrzojavlja, da je nek mož z revolverjem štrikrat ustrelil na razkralja Mila ua, ko se je peljal na sprehod. Mi lan ni bil zadet, pač pa je bil nje-g'V pribočnik, kteri je sed d v kc čiji pol«-*g ujfga, ranjen na roki. Zločinca so zaprli. B e 1 g rad, 6. julija. Poročila o vzbruhu vstaje v S-.liji tukajšno občinstvo ne vrjame, oficijelna poročila pa še niso dospela. London, 6. julija. Izgredi Be vso minolo noč v Barceloni nadaljevali. Množica ljudstva je bombardirala prodajaluice s kamenjem. Orožniki so hoteli množico razpršiti, toda ljudstvo s- je postavilo v bran, metalo kamet ju iu streljal z revolverji na orožnike. V boju so bili ranjeni trije orožniki in mnogo civilistov. Is osob so zaprli. Dues bodo najbrže proglasili izjemni stan v Barceloni. Bergen, G. julija. Cesar Viljem je daues nadzoroval francosko šolsko vojno ladijo ,,Iphigeuije", ktero je vlada s-m poslala, da bi se uiu prikupila. Nea p o 1, 6. julija. Nemški par-uik ,,Reichstag'' je danes odrinil od tukaj s tovorom orožja za trans vaalsko vlado. Dunaj, 7. julija. Včeraj se je Du najska policija Bkazala za skrajno surovo; socijalisti so napravili demonstracijo zaradi sprejete volilne postave po receptu dr. Luegerja, ktt-ra naj bi mu pomagala, da še župan ostane. Policija je dobila navodilo, ne rabiti orožja, pač pa v sili pest in peto na čevljih, klju-bu temu so pa podivjani uniformirani barbari na konjih (policajii drl i v množico, vodje aocijalistov so zaprli, ker so policajem rekli, da naj vend ar tako brezozimo ne drvč v mirno ljudstvo s konji. Vsi dunajski listi hudo obsojajo policijo za ta velikansk škandal. Ofici-jozni „Fremdemblatt" pa graja d ž« lni zbor, da je tako postavo 'prejel, češ ako niso mogli skrpati boljše, bi saj slabeje ne skrpali. To se pa pravi toliko, da ne dobi cesarjevega odobrenja. Janko muzikant. Po Henrik -S i e n k i e vv i z u. Kjer bodete ceneje, hitreje in solidno postrežem, Ija se obrnite Slovenci! FRANK SAKSER & CO., 109 Greenwich STR., NEW YORK Vam pošiljn za $41.— v staro domovino 100 gold. Poštarina stane za 81 ali $1000 vedno 20 centov. Pišete lahk«. po domače 1 Denar j" v 13 dnevih doma. (Konec.) Nekega večera ni bil nikdo v slu-gini sobi. Grajšeinska gospoda je bila že davno v inozemstvu, grad je bil prazen in lakaj je sedel na oni strani pri svoji izvoljenki. Janko, čepeč med bršljanom, je že dolgo gledal skozi odprta vrata na cilj svojih želja. Na nebu je plavala polna luna, njeni žarki so predirali skozi okno v Bobo in odsevali na nasprotni steni. K malo so se žarki približali tudi goBlim, ktere so ko-nečno popolnoma osvetlili. Tednj je bilo videti, kakor da prihaja od njih skozi gosto temo srebrn sijaj. Posebno izbočeni pregib je bil osvetljen tako, da je Janko komaj mogel gledati vanj. Pri tej razsvetljavi je bilo vse razi« čno videti: urezane strani, strune in zavit ročaj. Klinčki so se svetili kakor kresnice, a godalo je viBelo navzdol, kakor srebrna šiba. Oh, vse je bilo tako lepo, skoro čarobno. Janko je gledal vedno poželjivejo. Sklonjen sredi bršljana, lakti oprt ob suha kolena, odprtih ust, gledal je in gledal. Sedaj ga je strah pridrževal na njegovem meBtu, sedaj zopet ga je nepremagljiva želja gouila naprej. Ali je to čarovnija ali kaj? Gosli, žarko ob-slovjene, so se mu dozdevale, kakor bi Be mu hotele približati, za hip je potemnil žar, a je zaplapolal potem toliko bolj. Čudo, pravo čudo! Med tem je pihljal veter ; drevje je tiho šumelo, bršljan je šepetal in Janku se je zdelo, kakor da razloč-nosliši: ,,Idi, Janko, v sobi ni žive duše! Idi, Janko P' Noč je bila lepa, jasna. V grajšin« skem vrtu nad ribnikom je počel slavec pevati in Sgoieti, zdaj poti-homa, zdaj glasneje: ,.Idi, vzemi!*, Cuk je obkroževal glavo otroka in mu zaskovika 1 : „Janko, ni«, ne!" Toda čuk je od letel, a slavec je ostal in bršljan mu je vedno razloč-nejo mrmral: „Tam ni nikogar"! Gosli so s«' zopet zasvetile.. . Siromašna, mala, sključena postava Be je polagoma in oprezno plazila naprej, a slavec je med tem potihoma žvižgal: Naprej! Idi, vzemi!" lJela srajčica seje pomikala vedno bliže do vrat. jo ni ve«'- l»rš|j»n zakrival. Na pragu sobe se je slišal'« težko dihanje iz dečkovih prsij. Trenotek Se in bele Brajce je nesta-stalo, samo belo iiožico je bilo še videti na pragu. Zaman je prthitel čuk še enkrat mimo in klical : ,,Ne, ne!" Janko je bil že v sobi. Zal je v vrtnem ribniku so nakrat sil no zaregljale, kakor bi ne bile ustrašil«*, pa so takoj zop«»t utihnile. Slavec je nehal žgolnti, bršljan ui več mrmral. M. d tem se je Janko tiho in oprezno prikradel — ali nakrat ga je prevz«;l strah. Sr^di bršljana se je čutil kakor doma, zdelo se mu je, da je varen kakor zver v gošči, a sedaj se jo čutil, kakor zver v nastavljeni pasti. Kretal seje brzo, sopel je naglo in težko in vrhu tega je bila kr«^g nje^a gosta tema. Na nebu se j« od vhzr>-da do zahoda potegnil lahen poletni blisek in jo razsvetlil notranjost sobe in Janka, ki je čepel pred gosliini skoro na vseh štirih, držaje glavo kviško. No, blisketanje je ponehalo, luno je zagrnil oblak in zopet ni bilo ničeaar več videti ne slišati. Sole za nekaj časa jo prodrl iz teme tih, jokajoč glas, kakor bi se bil nekdo neoprezno dotaknil strun in. . . nakrat je iz kota sobe zadonel surov, zaspan glas iu jezno vprašal: „Kdo je tu?" Janko je pridrževal sapo, Burovi glas je pouovuo vprašal: ,,Kdo je tu?" Od zidu je zapla-polela vžigalica, v sobi je postalo svetlo in potem O, Bog! Cule so se kletve, udarci, jokanje otroka, klicanje: „0, za Boga !" pasj« lajanje, tekanje s svetilkami pred okni, hrup po vsem dvoru. . . Že drugi dan je stal ubogi Janko pred v&škim sodiščem, kteremu je pr« dsedoval krajevni sodnik. Ali ga naj obsodijo kakor tata? Seveda I Sodnik in njegovi prisedniki bo ga Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik: JožefAgnjč,|Box 266; Podpredsednik: Gkoko Kotpk ; I. tajnik: Ivan GoviE, Box 105; II- „ Štefan Banovkc ; Blagaj.: Mati/a Agni6, Box 266. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan; John Preširn, Box 286; Josip Mantel; .vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co. Minn. Glasilo: „GLAS NARODA"- gledali, kakor je stal prod njimi, b prstom v ustih, z izbuhljenimi in prestrašenimi očmi, majhem, medel, umazan, ne da bi vedel, kje je in kaj hočejo od njega. Kako je moči soditi tako revno bitje, Btaro komaj deset let, ki se še komaj drži na nogah? Ali naj ga vržejo v ječo, ali naj ga kaznujejo kako drugače? Z otroci je treba imeti usmiljenja. Naj ga vzame stražar in naj ga pretepe, da drugič ne bode kradel in stvar je končana. ,,Dobro je tako ! Poklicali so Stanku, ki je bil stražar in nočni čuvaj: ,,Vzemi ga in daj mu s šibo za pamet!" Stanko je prikimal-s svojo bedasto, živalsko glavo, vzel ga pod pazduho kakor inačico in gaje odnesel na skedenj. Deček ni vedel pokaj gre in se je zelo ustrašil. Gledal je «>k(»lu sebe, kakor prestrašen tiček, ne izpregovoreč besedice. Ali je vedel, kaj nameravajo ž njim? Se 1h ko gaje Stanko na skednju zgrabil, ga vrgel na tla in privzdig-nivši mu srajco zamahnil s šibo, je ubogi Janko zakričal : ,,Mati!" in po vsakem udarcu je zaklical : „Mati, mati !" toda vedno težeje, vedno slabeje, dokler ni ko-nečno popolnoma umolknil in ni več klical matere.. . Uboge, razbite gosli! . . ,,Hj, neumni, hudobni Stanko? Kdo bo takega otroka tako tolkel? Ubožec je bil veduo majhen, slab in komaj da je živel." Konečno je prišla tudi mati in je vzela otroka seboj, toda morala ga je neeti domov Drugi dan ni vstal Janko in tretji dan zvečer je ua trdi postelji pod okorno odejo mirno izdihnil svojo dušo. Na češnji, ki je stala pred oknom koče, so žvrgolele lastavice, skozi šipo so prodirali solnčni žarki in bo z zlatim sojem obsevali razkodrano glavico dečkovo in njegov obrazek, v kterern ni bilo ni kapljice krvi. Ta solnčni soj je bil tudi pot, po kterem naj mala dušica dečkova odide iz trupla. Sreča, da je vsaj v trenotju smrti odprta široka sol učna steza, kajti v življenju je morala hoditi po tmjevib potih. Shujšana prša so ae še dvigala in lica dečkova so kazala, da posluša glasove iz vasi, ki so prihajali skozi odprto okno. Bilo je zvečer in dekleta so prihajala s košnje in pe-vale: ,,Oj na zeleni trati!" in od potoka sem so se glasile piščalke. Janko je poslušal posledujikrat, kako vas poje in svira . . Pri njemu na odeji so ležale njegove gosli iz deščice. Obrazek umirajočega otroka se je naglo zjasnil in bleda ustna so šepetala: „Mamica!" • „KajjtJ, siuko?" je vprašala mati, ktero so dušile solze.. ,,Mamica, kaj uet da mi da Bog v nebesih prave gosli?" „Da, sinko, gotovo ti jih da!" je odgovorila mati, več ni mogla, kajti iz trdih prsij je nakrat bruhnila vsa nabrana bol in ona je samo zastokala: „ O Jezus, Jezus !", padla z obrazom na škrinjo in jokala kakor blazna ali kakor človek, kteremu je smrt iztrgala najdražje karje imel. Iu res ji je bilo iztrgano najdražje, kajti, ko je zopet dvignila glavo in pogledala na otroka, so bile oči malega muiikanta sicer odprte, toda nepremične, obraz je bil resen mrk. Solnčni soj je izginil .. Počivaj v miru, Janko t * * * Dragi dan se je gospoda povrnila is Italije v grad nazaj, tudi hči in kavalir, ki je prosil njene roke. Kavalir je rekel: ,,Kako krasna dežela je Italija 1" „Iii cel narod umetnikov. Človek je srečen, tam iskati talentov in podpirati jih!" — pripomnila je gospodična. Nad Jankovim grobom pa bo šumele breze.. - . Drobnosti. Smrtna kosa. — V Ljubljani je umrl g. Leop. Belar, upokojeni šolski ravnatelj, v starosti 71 let. Pokojnik rodom Idrijčan, je bil znamenit cerkveni glasbeni skladatelj. N. v m. p. ! * * Meščansko vojašnico v Ljubljani kupil je na dražbi g. Oro- slav Dolenec za 21.005 gld. * * * Električna železnica na Šmarno goro. Železniško ministerstvo je dalo knezu Alfredu Wredenju dovoljenje za izvršitev tehničnih priprav za zgradbo električne železnice nižje vrste iz Ljubljane Čez St. Vid. Vižmarje in Tacen na Šmarno goro. * * * • C. kr. poljedelsko ministerstvo je za streljanje proti toči dovolilo 1000 gld. podpore, katere bo razdelil kranjski deželni odbor občinam na dotične prošnje. * * * P r e d k o n c e s i j o za normal-notirno železnico Rečiška vas Mo-zirje-Kamnik je c. kr. 'sl^zniško ministerstvo podelilo g. c. kr. notarju Kazimiru Bratkoviču v Gornjem gradu in g. župuiku Antonu Rodošeku v Mozirju za dobo jedne-ga leta. * * * Nepošten sodni sluga. Pri okrajnem sodišču v VoloBki služboval je do lanskega leta neki Schleiner kot sodni sluga. Lani je bil radi nemarnega Blužhovanja premeščen v Krk, od koder se je vrnil letos v spremstvu dveh orožnikov. Izkazalo se je bilo namreč pri reviziji finančnih organov, da je s sodnih aktov izginilo mnogo kolekov. Preiskava je pojasnila, da manjkajo koleki že iz leta 1888. z aktov, in da znaša vrednost teh kolekov kacih 4000 gld. in je nadalje dokazala, da jih je snemal rečeni Schleiner ter jih prodajal nekemu trafikantu Spendarju, kterega so te dni aretovali. Čud no je, da je mogel Schleiner, ki je znau kot agitator laške stranke, celih 11 let koleke krasti. * * * Konj Boulangerja. ,Tunis', slavni konj generala Boulaugerja, je neslavno poginil v mesnici, kjer so napravili iz njegove ga mesa klo-basice. „Tunis" je bil najprej cirkuški konj, potem Boulangerjev ljubljenec, potem je imel več let počitnice, končno je postal fijakar-ski konj in sedaj ga jedo Parižani v obliki „eafalad". * * * Poboj med havatskimi delavci in Nemci v občini Križani, v jablonskem okraju, je nastal, kakor javlja ,,HlaB Naroda" vsled tega, ker so Hrvatje hoteli peti svoje narodne pesmi, a Nemci so jim branili to. V tem poboju je bil jedeu kmet ubit. * * * Zakonca zblaznela. Bivšega železniškega zdravnika dra. Josipa H. na Dunaju starčka 77 let, in njegovo sedem let mlajšo soprogo so odpeljali nedavno na psihia-triško kliniko, ker so se pri obeh pojavili znak: blaznosti. * * * Samomori. V Mariboru se je zastrupila mlada deklica Karolina Štrukelj, v Ptuju pa je skočil v Dravo in v njej utonil trgovski po- močuik Lagerholz. * * * Visoka tolažiteljica. Nedavno se je vozil preko Amstet-teua lOleten deček iz Št. Pavla domov k očetovemu pogrebu. V Am-stettenu je dečka prevladala bolest in začel je plakati. V kupeju I. razreda je sedela dama, k ter a je dečka poklicala k Bebi ter ga tolažila, da se je končno res pomiril. Pripovedovala mu je, da je tudi že sama mnogo prestala ; pred nekaj meseci da je izgubila v Švici na grozen način Bvojo mater. Koncem svojega potovanja je deček izvedel, da je njegova sopotnica nadvojvodi nja Marija Valerija, ki mu je pripovedovala o smrti — cesarice Elizabete. * * * Plemenita sredstva ger-manizacije. Citamo v ,",Nowi-nah Raciborskih": V neki šoli v zgornji Sleziji je razobešena tablica, na kteri Btojiti ,,prisega" in „molitev", kteri Bi mora deca prepisati, seveda v nemškem jeziku. Prisega Be glasi: „Prisegamo, da hočemo od danes naprej vedno nemško govoriti, kdor ne izpolni te prisege, je ničvrednež in bo kaznovan". Molitev se glasi:,,Čuvaj nas o Bog, ljudij, ki nam zabranjajo govoriti nemško, prosimo te! Škodijo nam na tem ssetu, v sili pa dam ne dado niti krajcarja. Med seboj hočemo le nemški govoriti, ne prijateljev nočemo ljubiti!" — Komentarja ni treha. * * * Princezinja Lujiza Ko-b u r š k a je torej ostavila avstro-ogrsko monarhijo. Odpeljala se je v precej velikem spremstvu na Saksonsko v zdravnišnico Linden-hof pri Draždanah. Tu bo imela princesinja krasno vilo v sredi velikega parka na razpolago. Več najimenitnejših zdraviokov je kon-statiralo, da je princesinja Lujiza slaboumna, in sicer že nekaj let. Ta bolezen je počasi nastajala vsled pretresanja možgan. Pred leti je namreč Kobnrška princesinja padla preko 30 m visoke ograje ter si pretresla možgane, potem je obolela še na vročinski bolezni, kar je tudi vplivalo na nje razum. Tako je postajala princesinja čimdalje slabonmnejša in vsled tega je sedaj tudi pod definitivnim varuštvom Princesinja je baje s svojo usod« povsem zadovoljna. Razsodba najslavnejših psihijatrov je zlasti važna za soproga veseljaške princesi-nje, ki bi moral sicer plačati par milijonov njenih dolgov. Sedaj mu t^ga bržčas, gotovo pa ne v vsem obsegu, ne bo treba. Princ Kobur-ški si torej po zaslugi zdravnikov precej prihrani, kar bi mu poleg ,,pametue" žene ne bilo možno. Zdravniki so tudi konstatovali, da princesinja vsled blaznosti ni imela svobodne volje, nego je delala škandale ter se zabavala b poročnikom Matačičem v nerazsodnem stanju. Puškinov sluga. Pred ue kaj dnevi je umrl v Kišenevu meščan Ivan Ganjenko v dobi 104 let Bil je do svoje smrti vedno čil in zdrav, nikoli ni bil resno bolan. Kakor javlja ,,Besarabec", bil je Ganjenko sluga slavnega ruskega pesuika Aleksandra Sergejeviča Puškina. * * * Uvoz vina iz Italije. — Dalmatinski deželni odbor je podal vladi vlogo, s katero prosi pri obnovitvi trgovinske pogodbe z Italijo opustiti vinsko klavzulo ter ua uvoz vina iz Italije postaviti colni- ue 8 gld. v zlatu na kvintal. * * * Pijan strojevodja. Železniški potniki ua brzovlaku med Bolcanom in Berolinom bo bili 11. junija v grozni nevarnosti. Strojevodja in kurjač sta bila namreč popolnoma pijana ter se nista pustila odstraniti niti s silo. Kurjač bi bil skoraj padel s stroja, a so ga ujeli. Ko se je strojevodja nekoliko streznil, je prepustil sam vodstvo vlaka svojemu nadomestniku, ki je stal ves čas za njim • * * * Drama v Neap olju. Pred kratki m je umoril v Neapolju v nekem hotelu mlad mož ž njim potujočo damo ter potem ustrelil še samega sebe. Po sobi je bilo vse v neredu, stoli so ležali po tleh, tudi druga oprava je bila razmaknjena ali prevrnena. Po tleh so ležali tudi celi šopi ženskih las, kar priča, da se je jedva dvajset let-stara dama z vso silo branila umreti. Damo so naSli v spalni obleki mrtvo na postelji, morilca pa s prestielje-no glavo pod posteljo. Sedaj se je dognalo, da je morili c neki huzar-ski enoletnik Oton Kiselowaki, kteri je bil v zadnjem času v Sobo-tišču. Pri njem so našli vojaški list nekega dunajskega plemenitaša sličnega imena; prisvojil si ga je v vojaškem uradu Bamo zato, da je prišel lehko preko meje. Mlada dama je pa žena nekega polirja iz Budimpešte, ktera je zapustila otroke in moža ter pobegnila b Kiselowskim. Svojim starišem je pisala pismo, v kterem pravi, da rada umrje; menda seje torej le v zadnjem trenotku ustrašila smrti. Samomor turškega p r i n-c a. Iz Frankobroda ua M. poročajo, da se je ustrelil princ Djemal Eilyss Rej, sorodnik sodnika, ki je vodil okoli 20 let pravdo proti fraucoski vladi zaradi večjega posestva v Tunisu. Vzrok samomoru je neznan. Smesnice. Preveč zahtevano. Plani-nar je došel k notarju in ta mu je dal spis, da ga podpiše, ker pa Pla-ninar ni znal pisati, mu pravi notar, da uaj napravi običajni f križ, kar je rad storil . . Sedaj še enega napravite'4, pravi notar..... ,,Tako! ... in sedaj še enega!" — Planinar odgovori: ,,Kaj menite gospod notar, da Vam narišem celo pokopališče?" Na izbe r o. Letoviščar (v gorskem hotelu) : „Jutri bi rad šel na kak hrib.'* — Vodja hotela (bivši komi): „Vaša milost naj le določi, imamo na razpolago hribe od 1000 do 400 metrov visoke." Pri živinskem trgovcu. Gospod: ,,Rad bi imel mladega, zdravega konja." — Trgovec: „Zato vzemite tega belca, je zelo zdrav konj." — Gospo.1: ,,To verujem, drugače ne bi tako star postal!" Od k r ito r i č n o. Bolnik : ,Oh, gospod doktor ako bi le že umreti mogel.' — Zdravnik: ,,Ne brigajte se zato, to le meni pripustite." Dober človek. Gospodar: ,,To je lepo! Vedno sem preje v pisarni kakor Vi !4t — Klerk : „Pro-sirn, vedno Vam prednost dopuščam ! Slab zgovor. Jetnišničar (preiskujoč žepnega latu) : ,,Vi la-žete, da niste gospo X. okrali, kaj pa je to? Denarnica polna denarja?"— Tat: „0, to sem kupil od nekega gospoda na sprehodu!41 Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $40.95 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljate\ registrirana. JC/e jo ? ANTON P1RNAT, doma iz Zagrad-ca, župnija Podzemelj. Rojake prosim ako vedo za njegov naslov, da ga blagovolijo naznati: Joe Jerman, Box 4G, Glendale, Mont. (15 jI.) Kjeje? ANA TURK, rojena na Tanči gori v okraju Črnomelj ; v Ameriko je prišla pred tremi leti, kraj mi ni znan. Ako kdo rojakov ve za njo, naj mi blagovoli naznaniti nje na-hIov: Josip Tur k, 110 East Park Butte City, Mont. (5. jI.) Slovenska babica V C ALU METU, MICHIGAN. Podpisana se priporočam Slovenkam v Calumetu, Mich., in okolici, kot skns<*na babica, ktera ima že večletno skušnjo in mnOgo dobrih spričeval; v Ameriko sem prišla pred par meseci in ker nisem tukaj znana, zato se slovenskim ženam tem potom priporočam, obetajoč lim najboljšo postrežbo in vestno ravnanje. Pokliče se me lahko vsako uro. (8. jI.) Marija Starasinic, 207 - 8th St., Calumet, Mich. Kfe Je? JOŽEF FRANKO, doma iz Jelše, župnija Št. Jernej na Dolenjskem, pred osmimi leti je šel v južno Ameriko v Brazilijo, potem niBem o njem nič čul do pred štirimi meseci, pred 4 meseci je bil v "\VaBh-ingtonupri avstrijskem poslanstvu, a od tedaj nič ne vem o njem. Ako kdo rojakov kaj v6 o njem, naj blagovoli to naznaniti njegovemu bratu Frank F r a n k o, Box 124 Blo-cton, Ala. (k. jI ) Kje je? STEFAN FINK, doma iz Sel pri Pragatušu, v Ameriki ježe vdrugič, pred petimi leti je imel saloon na Biwabiku, Minn. Njegov naslov bi rad zvedel: Mike Pe r aš 1 č, Black Diamond, Wash. (80. ag.) Program II. glavnega zborovanja Jugoslovanske kat. Jednote v ELY, Minnessota. Vina na proda]. Dobra rodeča in črna vina po 40 do 55 centov galona 9 posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona e posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco, Cal. Dne 16. julija ob 8. uri zjutraj se v zbornici prečitajo imena Jednotinega odbora in delegatov, potem odkorakajo z obema društvoma privadajočima k Jugoslovanski katol. Jednoti k sv. maši v cerkev sv. Antona. Med sv. mašo bode igrala godba cerkvene pesmi pod vodstvom g. Karol Kresala. Po sv. maši odkorakajo Bkupno z godbo na čelu na veselični prostor na Send Poind, kjer bo Jfea^ VESELICA, -^a ktero priredi slovenska godba v družbi obeh društev. Čisti dohodek se uporabi za slovensko godbo, ker je š« mlada in pomoči potrebuje. Zabava bode trajala ves dan. Dne 17. j u 1 i j a se prične zborovanje po sv. maši in bode trajalo, da bode končano. Ivan Govže, I. tajnik. Delegatje, izvoljeni, da zastopajo društva na drugem glavnem zborovanju Jugoslov. kat. Jednote so: Za društvo štev. 1.: John Rauh ; »> »j ,, 1.: Jurij Mauri u. n j) ,, 1.: John Loušin ; ji » »» 2.: J. Globokar; ti ,, ,, 11.: Jos. Pnzdirc. Druga društva so poslala Bvoje želje pismeno. Delegatje stanujoči izven Ely, Minn , morajo biti v Ely v soboto več«r 15. julija, ker železnica ne vozi ob nedeljah iz Dulutha na Ely. Ivan Govže, I. tajnik. NAZNANILO. Rojakom naznanjam, da imam veliko zalogo povestnib, poučnih in šaljivih krasno yezaiiih molitveuikov razne velikosti. Moj cenik knjig pošljem vsakomu brezplačno kdor mi zanj piše. Dalje pošiljam tudi s k ri n j e za čas ko duhoven obišče bolnika z sv. zakramenti za umirajoče, to jt vse pripravno, 2 svečnika, sveči, sv. razpelo itd., to je vse v lepo z bar-žunom prevlečenej škatlji spravljeno, prejšnja ceua je bila $6, a sedaj jo dam za $4.25, samo da svoje Btro-ške dobim. Knjige pošiljam poštnine prosto, ako se mi denar naprej pošlje, za mala naročila st mi lahko pošljejo štempsi. Podobice za v molitvenike pošiljam brezplačno, samo za 2 centa štemps naj se mi dopošlje. Kdor si 10 povest-nih knjig ob enem naroči, dobi eno povrh. Z spoštovanjem MATH. POGORELC, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. Francoska parobrodna dražba Couapie Generale Transatlantic. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako sobot«, ob 10. uri dopoludne iz pristanišč? št v. 42 North River, ob Mortor Street: La Normandie La Bretagne La Gasgogne La Touraine La Champagne La Bretagne La Normandie La Touraine La Champagne La Gascogne La Bretagne La Touraine Prvi razred kajite do Havre ve ljajo $55 in višje. Glavna agencija za Zjed. držav in Canado: 32 BROADWAY, NEU YORK. 15. julija. 22. » 29. »» 5. avg. 12. 19. 11 26. n 2. sept. 9. >> 16. >t 23. n 30. 11 ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako Be nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjigo: Sveta nebesa, zlata obreza, SI. „ »i v usnje vezane, 70ct. Rafael, zlata obreza, 81. „ v usnje vezane, 80 ct. Kruh nebeški, zlata obreza, $1.20 ,, „ v usnje vezane, 90ct. Jezus na križu, zlata obreza, $1. „ „ ,, v usnj. vezana, 80 ct. Presveto srce Jezusovo, zl. obr., 81.10 „ ,, „ v usnje vez., 90 ct. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80ct. ,, ., v usnje vez., 55. ct. Kruh angeljski, v usnje vez., 65 ct. „ v platno vez., 42 ct. Spomin na Jezusa, zlata obr., 98ct. ,, ,, „ v usnje vez. ,55 ct. Pravi fllužalniik Marijin,zl.ob. 81.10 m ,, „ v usnjeSO ct. Naša ljuba Gospa, v uns. vez., 90ct. Druge slov. knjige: Zgodbe sv. pisma, 40 ct. Evangelij, 50 ct. Sveto pismo, 6 zvezkov, $5. Stari testament, 35 ct. Veliki katekizem, 45 ct. Mali ,, G ct. Abecednik veliki, 25 ct. ,, mali, 12 ct. Slovarček nemško-slovenski (Pau- lin), :>5 ct. Slovarček angleški (Paulin), 35 ct. Hitri računar, 40 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Hubad pripovedke L, II., in III. zvezek po 20 ct. Cvetina Borograjeka 35 ct. Princ Evgen Savojski 24 ct. Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 13 ct. Zlati jul»ilej ces. Franc Josipa 35 c. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gc.zdovnik, I. in II. del, 50 ct. Močni baron Ilaubar, 25 ct. Orni bratje, 20 ct. Cesar Maksmi lijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20^ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Genovefa, nova IG ct. Eno leto mod Indijanci, 20 c t. Andrej Hoi'er, nova izdaja 20 ct. „ „ stara ,, 14 ct. Naš dom I. in II. zv., 20 ct. Pagliaruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Mati Božja na Blejskem jezeru, lOct. Ave Marija, 10 ct. Kje je? JANEZ ZEVNIK, doma iz Brega, župnije Šmartuo pri Kranju; rad bi mu naznanil žalostno novico o smrti dveh sestra, in to o mojej umrlej soprogi Margareti in v stari domovini umrl«->j Mariji. Ako kdo rojakov ve za naslov gorej imenovanega je naprošen, da ga blagovoli naznaniti :BartolJerala, Jar-dine, Park Co., Mont., ali ,,Glas Narodu". (31. lj.) Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sloven-s ki 9 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijačo, finim w h i 9 key e m in izvrstnimi 8modkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne v6 kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. Podpisani priporočam vuem Slo-vencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni >SAZ/OOiV, kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil rasno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobpe SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MlOH. Vsem roiakom priporočam moj SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL.. v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi kegljišč©, S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, 111. KDOR SLOVENCEV POTUJE bodisi v staro domovino ali obratno naj se zanesljivo obrne na izključno edino slovensko podjetje FR. SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK v vseh zadevah mu izvrstno postrežemo in skrbimo, da se mu ne prigodi kaka neprilika. KDOR SLOVENCEV POŠILJA NOVCE DOMU naj se izvestno na nas obrne. Sto-tisoče pošljemo vsako leto na Slovensko in vse je bilo dosedal še v redu. Dosedaj smo že skoraj tretji milijon gold, avstr. velj. odposlali. Posredujeme vBem za hranilne vloge v slovenske hranilnice, vsakdo dobi hrauilnične knjižice v roke. Pri nas je kurz naj ceu pj i kader mi damo za .$40.70 za 100 gld., zahtevajo vBi drugi najmanj $41 ali 841.50, zakaj bi vaše novce proč metali? Denarji so doma na Kranjskem v 14 dnevih, ko jih drogi po mesece zadržujejo. Pazite na številko 109 Greenwich Street, kamor Vas drugam spel jejo, Vas slepijo, mi stanujemo v istej hiši v prvem nadstropja in do nas lahko pride vsakdo ob vsakem času. Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA cfNB A .ZVjK: CHAS. R. WEITERSHAUSEN, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima Bvojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in VBe v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. THE PRINCE LINE IGN. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broches za ženBke, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno Bliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG. CALUMET, MICHIGAN. $ V I) 5 v 0 C) ii 1 ti fl ft v J] G. MARTINI na 5. cesti v Red Jacketu, IVIich., je odprl in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrat, SMODKE in pipe. Slovenake trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz ILTo \a/ "Y"oz?]s:a Greno-vo -i -n ICsTearpol „ Spartan Prince", ,, Trojan Prince", „Parter Prince", ,,Afghan Prince", »Italian Prince" Cene: 61 vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. v Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75, Karlova $28.50^ Inšpruk $26.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD & CO, BROADWAY, NEW YORK. Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Daljo : VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj ^saloon^ 400 Elm Str., Leadville, Colo. Vedno točim Gno, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo iu dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam ! z veleštovanjem IGNAC MIKLICH. •liiil'1" jijilii'-1^'-" AiiyllttlMAH.llk HOTEL Warenberger J. STREIFF & CO., lastnika 130 Greenwich Street, New York (v bližin" tiskarne „Glas Naroda4'). V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz AvBtrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in železniške listke ^ po najnižjih renah. ''ifi-^ifu"'!!!)?1' "tr t f 11 f"1 t"-"f" "t""" KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE No. 11 William Street Prodajn in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, men j ice, in dolžna pisma. Isposlnje in izterjnje zapuščine in dolgev«. John Golob, izdelovalec umetnih orgelj Be priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenejšim 3glas-nim od 825 naprej in treba dati S5 „are". Boljše vrste od $45 do 8100. Pri naročilih od $50 db S100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. John Golob, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala : Matija Bezek imam že Štiri leta harmonike na 4 glasove in sera zelo zadovoljen i njimi, ter so Se sedaj dobre; igram zelo veliko na nje. Rojaki, nebojite se, da bi bili prevarant: harmonike so lahke za igranje, lepo izdelane in dovolj po ceni. To potrdim. Marko Teiak imam harmonike !e pet let od g. Goloba na 4 glasove; veljajo me 75 dolarjev, ali ne dam jih sedaj za one. kte-re so narejene v starem kraju in veljajo 150 gold., rabim jih pa 2ej>et let. M. Teschak. Podpisani imam harm« mikeod g. J. Goloba Že Sest let, za nje sem dal $40 in so Sesedaj boljše kakor one iz stare dežele, ktere stanejo najvišjo ceno, ral»im jih pa ob vsakej priliki. Martin Trlep, Joliet, 111. 1'odpisani Michael Klol»uCar potrjujem, da so harmonike izdelane od g. J. Goloba i/vrstno delo, jaz že na nje igram 4 leta, dal sem za nje $25 in še sedaj jih jie dam zaradi njih glasu za $30. Mike Klobučar, Joliet, I1L Mat. FrankovX potrjujem, dn dela, ktere izdeluje g. J. Golob so fina; jaz sem kupil od njega harmonike pr« 1 4 leti in dal za nje $45 in Še danes imajo lepši glas kakor najboljše "u lure dežele; dunedaj te niso potrel»ovale poprave Math. Frankovich, Calumet, Mich. » Silvester Strametz, ravnatelj mestne godi* (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti yri vsakej godbi na žice, trobente ali piičali. G. S trainee. Slika predstavlja srebrno uro z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je wdelaua zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dohrim, Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . in na 15 kamnov samn Na zahtevanje se razp -Mljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba iu amstvo zo robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, 89. E. MADISON STREET, CHKAUO, Hi L Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal VBem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo kegljišče. Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bo'd«m kar j^ v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! Sč spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. IpimHHISIMHHnSiiHlBBMHIHS! BI H i_T|I__■ m m m ulululu ululullulululululu ■ SE m m M m K m m m __ M IiMMMMMMHHMBBM Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge PO 4:°|o brez odbitja novega rentnega davka. Denar — tad i amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanj em „Glas Naroda". Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, < F. A. Duschek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajaloic vsakovrstne fine Bmotke (Cigars) po jako nizkej ceni. Edini izd c le v a te lj : FLOR.DE CARNIOLIA ali »Kranjska lepota ! Cigara" z barvano sliko. ZaU-ga izvrstnih dolgih v i r ž i n k z slamo. N« zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila so vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne pla^a, ako se ini gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci Be tudi lahko odpošljejo na „GIas Naroda". Moj naBlovje: F. A. DUSCHEK OFFICE: 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY. Svoji k svojimi dd* Spretni ae^nti* s* smejmo proti nffodBini pobojev. HRVATSKE D0M0YINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik BpMWMNmmm sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranji! kakor tudi rajih boleznij. Glasovi ti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. Dr. G. IVAN POHEK, poBtal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, piuč-nici, oslabelosti, vsakovrstnih žen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-On je na si^erbi m o i ~rn si^oi^d-zczL© nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Sto van i gospodi Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K aro 1 B 1 ažina, Canion Ferry, Mont. Dr. G. IVA.N F>OHBK se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker lieče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., kansas city. missoiJbi. J