DOLENJSKI LIST Št. 29 (800) 1 -to XVI NOVO MESTO, sredo, 21. julija 1965 POVZETEK IZ RAZPRAVE NA SEJI UO KB NOVO MESTO če bomo enotni, je 5 milijard 500 milijonov kreditnega sklada in 9 milijard 600 milijonov depozitov v komercialni banki regije, ki jo sestavljajo Dolenjska, Spod. P-osavje in Bela krajina, dovolj za potrebe gospodarstva -Oklevanje posameznih občin v odločilnem času, ko bi morali biti enotni, nam lahke samo škoduje! - Nekdanje okrajne meje ne bi smele biti ovira, saj novi zakon o bankah stremi prav za deteritorializacijo sredstev - Potrebna je odločna beseda o občinskih družbenih investicijskih skladih ter o kreditnem in rezervnem skladu, ki so se zaradi teritorialnih sprememb pred leti prelili iz našega področja. 2e nekajkrat smo v našem listu pisali o vlogi in pomenu reorganizacije bančne mreže, ki jo je sprožil novi zakon o bankah. V soboto, 17. julija, je upravni odbor KB Novo mesto prevzel dolžnost ustavnovnega odbora nove komercialne banke, ki naj bi pod svojim okriljem združila področja Dolenjske, Spod. Posavja in Bele krajine. Z reorganizacijo postajajo banke — z njimi pa tudi nova banka našega področja — gospodarske organizacije, ki upravljajo s sredstvi družbene reprodukcije in z njimi zadovoljujejo potrebe delov nih organizacij, družbenopolitičnih -kupnosti in občanov S tem, ko nove banke lahko opravljajo svojo dejavnost na Področju celotne SFRJ, je uzakonjeno načelo deetatizacije gospodarstva in deterito-rializacije sredstev ter orno goceno neovirano prelivanje sredstev. Končno most v Krškem! Pretekli teden je bila dokončno rešena vsa zadeva okoli gradnje novega mostu v Krškem. Pogodba z SGP PIONIR je pod-pisana, podjetju .je predana vsa potrebna dokumentacija, določeni so nadzorni organi za strokovno, tehnični in ekonomski nadzor, PIONIRJU pa je bil nakazan tudi prvi predujem v znesku 20 mi. li jonov din. Pretekli teden so začeli pri gradbiš. ču na Vidmu postavljati barake za vodstvo gradbišča, za shrambe in ostalo, te dni pa so se že na gradbišču pojavili prvi gradbeni stroji. Ker pričakujemo, da skupščina SRS ne bo poostrila od zveze določenih pogojev o višini kreditnega sklada in depozitov, potrebnih za ustanovitev komercialnih bank, je od naše volje in razumnosti odvisno, kakšno banko bomo imeli na našem pdročju. Brez dvoma je regija, ki jo sestavljajo Dolenjska, Spod. Posav-jc in Bela krajina gospodarsko dovolj močna, da si lahko ustanovi banko, ki bo našim delovnim organizacijam komunikacijsko in poslovno najbolj dosegljiva. Strah pred tem, kako bomo zadoščali potrebam po investicijskih sredstvih, je odveč! Odnosi republiških investicijskih bank s področnimi komercialnimi bankami (torej tudi z banko našega področja) se bodo odvijali ena kopravno na osnovi medsebojnih poslovnih in ustanovi teljskih odnosov ter sklenjenih medbančnih pogodb. Le tako bodo banke lahko skupno usmerjale finančna sredstva ter si razdeljevale bančne posle in opravljale usluge, potrebne gospodarstvu. V teh dneh je najbolj po Književniki obiskali SUTJFSK0 V soboto, 17. julija, so pionirje v taboru »Sutjeska« v-Smihelu ob; .kali književni ki France Bevk, Branka Jurca in Marička Znidaršič. Brali so jim svoje pesmi in prozo, France Bevk pa je vse pionirje obdaril s svojimi knjigami, ki so izšle prt različnih jugoslovanskih založbah. V soboto in nedeljo so vse čete tabora obiskale Žužemberk. Na izletu so spoznali borbeno pot in akcije prvih štirih slovenskih brigad. O borbah okrog Žužemberka jim je na Cviblju pripovedoval borec GubČeve brigade Jože Hafner. Ogledali so si tudi razvaline *užemberške-ga gradu. ZA 22. JULIJ, DAN VSTAJE, ISKRENO ČESTITAMO VSEM NEKDANJIM SLOVENSKIM PARTIZANOM, AKTIVISTOM IN VODITELJEM NAŠE REVOLUCIJE, HKRATI PA LEPO POZDRAVLJAMO VSE NAŠE NAROČNIKE, BRALCE IN SODELAVCE IN ŽELIMO VSEM PRIJETEN ODDIH OB SLOVENSKEM NARODNEM PRAZNIKU! DOLENJSKI LIST membna enotnost pri tem, za katero banko se bodo področja posameznih občin naše regije odločila. Ce v občini pri odločanju o tem ni enotnih stališč med skupščino in delovnimi organizacijami, se (Nadaljevanje na 2. str.) Jutri tamburaši Za jutrišnji nastop mladih tamburašev iz Pitts* burgha je vse pripravljeno. Prireditelj, ki je razposlal vstopnice v Brežice, Metliko, Črnomelj in Trebnje, od koder so razne organizacije poskrbele za posebne prevoze, pričakuje okrog 2500 poslušalcev. Vstopnice (stojišča) bo mogoče kupiti tudi n;i ulicah, ki se zlivajo na novomeški Glav- j ni trg. Za jutrišnji na- ! stop, ki bo ob 20. uri. bo | trg zaprt za ves promet od 18. do 83 ure Več o nastopu in navodilih za parkiranje berite na srednji stranil Tatjana in Božidar Jakac izven nevarnosti V soboto ponoči se je na avtomobilski cesti pri Višnji gori zaletel v mercedes, ki ga je voznica Tatjana Jakac, žena nafiega znanega slikarja Božidarja Jakca, pravilno parkirala na desn: si.ra-ni ceste, Avstrijec Anton Slak. Pri silovitem trčenju so bili poškodovani: Božidar Jakac (zlom več reber in zlomLjena desna noga v kolku), Tatjana Jakac (pretres možganov in zdom leve noge) ter Anton Slak (zlom desne roke in pretres možganov). Laže je bU poškodovan tudi sopotnik v Jakče-vam avtomobilu Franc Stole. Ponesrečence so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Njihovo stanje ni kritično. Ob nesreči, ki je prizadela vse slikar j eve prijatelje in znance, sočustvujemo s ponesrečenimi in jim želimo skorajšnje okrevanje! Katherine Spaak na Otočcu V nedeljo popoldne je prišla na Otočec skupna 70 filmskih delavcev rimske družbe Jolly film iz Rima in Filmservisa iz Ljubljane. Tu bodo 10 dni snemali zgodovinski film »Mademoiselle de Maupin« s tematiko iz XVT. stoletja. Režiser je Mauro Bolugnini, glavni ig- BOŽIDAR JAKAC: SLOVENSKI PARTIZAN Kali novih žetev j ... Z vsako minuto sem bliže vam, z vsakim korakom, bratje, ki nosite v sebi kali novih žetev. — Vam, ki zlonosnih siren tuljenje vas ni spodilo v zaklonišča, vam, ki vas je življenje odmetavalo na smetišča, pa ste še tam bili — bogata setev. — Vam, ki na razmajanih tirih svojih src že tisoči-let prevažate vagon gorja za vagonom, vam, ki so vas vpregli h kanonom in vam zaklenili blagajne duha. — Vam, ki so vam roparji ukradli ta vaš planet, potem ko ste na vseh štirih prepuščavili njegovo glino, preeoprali njegove sokove v kruh in vino. — Z vsako minuto sem bliže vam, z vsakim korakom, ki sonce komaj kdaj obliže vam roko ko dober zvest pes. — Z dehtečih žetev vaših, duš veje vame vonj po kruhu, ki ste ga vi posejali in ga bodo pekli vaši bratje v bodočih pečeh ... — Na vseh poteh ste me klicali. — Na vseh poteh pesem klopotcev, ki jih v vaših srcih ženo hrepenenja vetrovi... MATEJ BOR: NOVEMBRSKA NOČ 1941 lilMMMIffllllM ralci pa Katherine Spaak, Thomas Milian in Robert Hossein. Nosilka glavne vloge Katherine Spaak je prišla na Obocec že v soboto popoldne. To je njen prvi obisk v Jugoslaviji. Poleg filma se ukvarja tudi s snemanjem gramofonskih plošč. Besedilo in melodije za svoje plošče piše sama. Njen oče je znani filmski scenarist Pier-re Spaak, stric Henry Spaak pa je belgijski zunanji minister. Katherine je vzhičena nad prirodnim! leootami Do-lem'pke in prijaznostjo naših ljudi. m Močan potresni sunek V soboto, 17. julija, je Novo mesto in okolico ob 9.41 dopoldne vazibal močan potresni sunek, ki je trajal približno dve tt&nitđj, v poje-manju pa ga je bilo čutiti še nekaj sekund. Tresle so se šipe, prav razločno pa so Ijiiflj- marsikje zaznal; tudi nihanje stavb in pohištva v sobah. K.'.kor smo medtem brali v dnevnem tisku, je bilo središče potresa v okol ci znane prelomnice pri Litiji, kJ«r je dosegel potres 1. stopnjo, v Ljubljani pa so ta potres v soboto dopoldne začutili kot potres 3. stopnje, — O kakšni škodi na Dolenjskem doslrj rfsmo dobili poročil OD 21. VIL DO 1. VIII. j Okoli 88. in 23. julija po i večini oblačno, deževno I in hladno. Nato lepo vre-! me, le okoli 29. in 30. julija krajevne nevihte. Dr. V. M. PIHA ODLOČITEV pomembna odločitev (Nadaljevanje s 1. str.) lahko primeri, da se bo precejšen del akumuliranih sred stev prelil iz občine drugam. Gospodarstvo takšne občine bo s tem prikrajšano za demokratično odločitev, h kateri banki naj se priključi na osnovi poslovnosti, ali pa bo zmanjšan potencial banke, za katero bi se delovne organizacije odločile. To omenjamo zato, ker vemo, da so bili ponekod prene seni občinski družbeni investicijski skladi v času, ko so obstajali okraji, drugod spet pa so jih prenesli takoj po izidu novega zakona o bankah v naglici in po neizoblikovanih merilih. Odločitev delovnih organizacij za banko,, v katero so na prej opisana načina morebiti že prenesena sredstva občinskih investicijskih skladov, torej ni bila demokratična, prav tako pa ni demokratična odločitev tiste občinske skupščine, ki je v opreki s težnjami delovnih organizacij in gospodarstva prenesla svoje družbene investicijske sklade na katerokoli B banko. Odborniki v zborih ■ delovnih skupnosti občin-B skih skupščin bi morali ■ prav v razpravah o tem, za n katero banko naj se skup- ■ ščina odloči, zastopati in ■ terese svojih delovnih or- ■ ganizacij in gospodarstva! Občinske skupščine in delovne organizacije gospodar ske regije, ki jo sestavljajo Dolenjska, Spod. Posavje in Bela krajina, so torej pred zelo pomembno in hkrati odgovorno odločitvijo: ali bodo dejansko podprle težnje gospodarstva za ustanovitev področne komercialne banke, za katero so dani vsi pogoji, ali pa tega ne bodo storile! Občine Novo mesto, Trebnje in Metlika so z vsemi delovnimi organizacijami ne dvoumno odločene za novo področno komercialno banko. Izmed ostalih občin naše regije: brežiške, črnomaljske, krške in sevniške, se je do slej odločila le občina Krško.' Ta je po predhodnem razgovoru z delovnimi organizacija mi in po njihovi odločitvi za področno banko izstopila^ iz KB Celje ter pristopila h KB Novo mesto, v katere kreditni sklad je s sklepom skupščine že prenesla svoj občinski investicijski sklad. Tri občine: brežiška, črnomaljska in sevniška še oklevajo, občina Črnomelj pa je po sklepu skupščine 27. aprila letos celo prenesla svoj občinski investicijski sklad h KB Ljubljana. Omenjene 3 občine se leta 1963 tako kot krška niso odcepile od KB Novo mesto zaradi ekonomskih vzrokov. Odcepitev je bila takrat posledica reorganizacije okrajev in raznih obljub. V ozadju takšnih obljub so se skrivale težnje likvidirati banko, ki je že takrat — leta 1963! — obstajala v okviru naše gospodarske regije. Kljub reorganizaciji okraja smo že leta 1963 vztrajali pri tem, da teritorialne meje ne smejo biti merilo pri reorganizaciji bančne mreže, novi zakon o bankah pa to stališče še posebej poudarja! Nova banka za gospodarsko regijo Dolenjske, Spod. Po-savja in Bele krajine bo razpolagala s 5 milijardami 500 milijoni din na kreditnem skladu, če bodo vanj prenesena sredstva družbenih investicijskih skladov, ki so bila v tej regiji ustvarjena in tej regiji pripadajo. Nova banka bo imela tudi 9 milijard 600 milijonov din depozitov. Poslovala bo na področju, ki ustvarja 111 milijard 500 milijonov din bruto proizvoda in 40 milijard 300 milijonov din narodnega dohodka, njegovo gospodarstvo pa ustvarja vsako leto 8 milijard sredstev, sposobnih za razširjeno repro dukcijo! Ko že govorimo o novi ban ki, smo primorani načeti vprašanje približno 630-mili-jonskega okrajnega deleža v investicijskem skladu za občine Brežice, Črnomelj, Krško in Sevnica. Ob ukinitvi okra ja Ljubljana je bil ustrezni delež tega sklada prenesen nazaj na področja, kjer je bil ustvarjen. Ob sedanji reorganizaciji bank bi morali spet zagotoviti prenos ustreznega deleža tega sklada v tiste no ve banke, za katere se bodoč ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Znanost slavi nova zmagoslavja Vesoljski laboratorij »Mariner 4«, ki so ga izstrelili 28. novembra 1964. leta s Cape Kennedv, je prišel na cilj — do Marsa — in ga začel fotografirati. Vsega skupaj naj bi napravil kakih dvajset posnetkov ter jih potlej vsakega posebej in po sila zamotanem postopku posredoval na Zemljo. V »Delu« so objavili že prvi posnetek, ki so ga dobili preko ameriške časopisne agencije AP, in je precej medel. Dobili so tudi tretjega, ki pa je za laika še bolj medel, ameriški znanstveniki pa zatrjujejo, da je ta dosti boljši in da je videti gore in doline, da pa o kakšnih kanalih na Marsu ni nobenega sledu. Naslednje slike bodo objavili, kot so dejali, šele čez nekaj mesecev. Vsekakor je to izreden uspeh znanosti. »Mariner 4« je prepotoval čez 500 milijonov kilometrov, med potjo so mu še popravili smer leta in potlej še samo slikanje ter prenašanje posnetkov na Zemljo so stvari, ki si jih najdrznejši um pred desetimi, dvajsetimi leti ni upal niti zamisliti. V Sovjetski zvezi pa so izstrelili v vesolje naravnost orjaško vesoljsko ladjo, ki tehta celih 12 ton in še 200 kilogramov povrhu. Z drugo raketo so izstrelili kar pet satelitov hkrati, razen tega pa so poslali na potovanje v vesolje še avtomatično postajo »Zond 3«. Izstrelitev te postaje je bila spet nekaj posebnega. Najprej so z raketo poslali v vesolje velik »sputnjik«. Z njega pa so potem izstrelili novo raketo, ki je ponesla »Zond 3« na pot okrog Sonca. Torej kar cela serija vesoljskih poskusov v enem tednu. Vsak izmed njih je nov korak k osvajanju vesolja. Človeški um se vzpenja daleč s te naše stare Zemlje v vesoljsko prostranstvo . . . Na tej ljubi Zemlji pa se ljudje pobijajo, ker mislijo eni drugače kot drugi, ker bi eni radi živeli po svoje, drugi pa jih silijo, da bi živeli po njihovo. Dokazov za to, žal, ne manjka. Nekateri krogi v ZDA npr. so trdno prepričani v to, da jim je zgodovina določila posebno vlogo, da odrešijo svet. Pa ga »odrešujejo«. »New York Herald Tribune« sam je zapisal: »Zgodovina je Združenim državam Amerike prisodila težavno, pogosto kaj nehvaležno vlogo svetovnega policaja ...« VELIK PA VENDAR TAKO MAJHEN In tako se vojna v Vietnamu čedalje bolj širi. Zdaj so poslale ZDA tja že 75 tisoč vojakov, Johnson je pretekli teden povedal, da jih bodo poslali še več in da se obetajo še hudi časi. Kolikor več ameriških vojakov bo v Vietnamu — odgovarja osvobodilna fronta Južnega Vietnama — toliko večji poraz bodo doživeli. V Saigonu so spet doživeli spremembo, le da je bila tokrat v ameriškem veleposlaništvu. Generala Tavlorja je zamenjal Cabot Lodge, ki je nekoč že bil veleposlanik v Saigonu. Ugibanj okrog te zamenjave je veliko, le v nečem so si vsi edini, da namreč vojne v Vietnamu zaradi te zamenjave ne bo konec. Sicer pa so tudi pretekli teden doživeli Američani kar boleče poraze. Oporišče An Bang je povsem uničeno, pri letalskem oporišču Bien Hoa pa se je vnela silovita bitka (kraj je komaj 20 kilometrov daleč od Saigona) in so izgube na obeh straneh kar hude. V Dominikanski republiki se stvari tudi pretekli teden niso premaknile od tistega sporazuma glede predsednika in podpredsednika začasne vlade. Niso se še sporazumeli glede ostalih članov vlade, še manj glede tega, kdo naj in kdaj odda orožje. Ustavna Caamanova vlada pravi, naj bi orožje oddali potlej, ko bo dosežen sporazum in ko bo ustanovljena začasna vlada ter sprejeta začasna ustava, oddali pa naj bi ga začasni vladi. Vojaška junta generala Imberta pa zahteva, naj Caamanove čete oddajo orožje, vojake, ki so sodelovali s Caama-no, je treba zapreti ali pa izgnati. Hkrati pa je spet slišati vesti, da Im-bertove sile stiskajo obroč okrog ustavnih sil. Caamano se je pritožil celo varnostnemu svetu, ker ameriške čete in čete Organizacije ameriških držav tesno sodelujejo z vojaško junto ter še zdaleč niso nevtralne, kar vneto zatrjujejo. Tako je do pomiritve še zelo daleč. Vrh vsega poslušamo še poročila o "množičnih pobojih v Santo Domingu. Sicer pa se take reči ne dogajajo samo v Vietnamu in v Dominikanski republiki... Nad nami letajo roji satelitov, človek sega po planetih ... Uh, kako je človek boren! Pa vendar: kako velik je. Da si le ne bi pripravil veličastne smrti! posamezna področja odločila. Prav tako načelo naj velja tudi za ustrezni delež v kreditnem in rezervnem skladu dosedanjih bank. Trdimo, da bi bila v nasprotnem primeru ta sredstva našemu ali katere mukoli drugemu področju neupravičeno odtegnjena! Brez omenjenih prenosov bi namreč dopustili, da bi nekdanje okrajne meje še sedaj vplivale na gospodarsko odloči tev pri ustanavljanju bank, hkrati pa bi ovirale zavestno emokratično opredelitev de lovnih organizacij in družbe no-političnih skupnosti. S Oba problema, ki smo ju omenili, sta v nasprotju z načelom deetatizacije gospodarstva in kot si upa mo goditi izvršni svet SRS pač ne bi smel dopustiti, da ostaneta nerešena. Prizadete občine našega področja bi se morale za svoje pravice iz teb virov takoj in kar najodloč ne je potegniti! B Iz povedanega je lahko raz H brati, da je sklep upravne B ga odbora KB Novo mesto B o ustanovitvi nove komer-d cialne banke za gospodar-B sko regijo Dolenjske, Spod. P Posavja in Bele krajine B ekonomsko in politično a utemeljen. Komitenti, ki so B v teh dneh dobili vabila s B pogodbo,/naj se skupaj s B svojimi občinskimi skup-3 ščinami odločijo za novo B banko naše regije, ki bo to-B liko laže ustrezala zahte-B vam in potrebam našega B gospodarstva, kolikor bolj B enotni' bomo zdaj, ko jo B ustanavljamo! TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED ® RISTO DŽUNOV O OSEBNIH DOHODKIH OB REFORMI. Zvezni sekretar za delo se je te dni pogovarjal z nekaterimi beograjskimi novinarji o tem, kaj bo z zaslužki po gospodarski reformi. Seveda tudi on ni mogel predpisati recepta, ki bi veljal za vse in vsakogar. Kdor bi pa že rad dobil recept, mu lahko postrežemo z enim samim: za dobro delo — dobro plačilo. Sem pa sodi tudi tisti: kdor ne dela, naj ne je. V zvezni upravi so izračunali, da se bodo življenjski stroški po uvedbi gospodarske reforme povečali za okrog 20 odstotkov in za toliko bi se torej smeli povečati tudi osebni dohodki v gospodarskih organizacijah. Seveda je to le splošen okvir, v katerem naj bi se gibali osebni dohodki, kajti neki kolektiv bo imel za to denar, drugi pa ne. Kaj bo s tistimi, ki ne bodo imeli denarja? Že zdaj (in ne šele takrat, ko bo tekla voda že v grlo) je treba dobro premisliti, katera proizvodnja je rentabilna in katera ni, kaj bodo še proizvajali, ker ima bodočnost, in kaj je treba opustiti, kje so še zastoji v pro izvodnem procesu, na katerem delovnem mestu se najbolj zatika in je proizvodnja na njem predraga, ali sploh vemo, koliko stane ena ura proizvodnje na delovnem mestu in tako naprej. Razen tega so še druge skupine vprašanj, od tistih, kje in kasne surovine dobivamo, s kom kooperiramo, kako in komu prodajamo, se ne bi morda splačalo s kom drugim v sodelovanju še povečati proizvodnjo itd. in tako naprej. Vse to pa je treba vedeti, šele potlej se je mogoče tudi pametno odločiti. Kjer pa tega nimajo, vidijo le eno samo rešitev: če nam taka računica ne kaže, bomo pa z drugačno »prišli skozi«, se pravi: podražili. Z novimi gospodarslcimi reformami pa bo to možno zmeraj manj, nekaj zaradi konkurence, nekaj pa tudi zaradi tega, ker bo uvoz postavljen bolj na ekonomska načela. Vključevanje v mednarodno delitev dela namreč ni zgolj enostransko. Ne gre samo za to, da bi mi z našimi proizvodi nastopali na svetovnem trgu, ampak je stvar tudi obratni, da bo namreč svetovni trg vplival tudi na razmere na doslej zaprtem domačem trgu. Na kratko povedano, postajajo osebni dohodki sestavni »del gospodarjenja. Odslej bodo namreč tudi računi v podjetjih dosti jasnejši, saj ne bo več prispevka iz dohodka in bo torej dinar v materialnih stroških prav toliko vreden kot tisti iz osebnih dohodkov. Potlej je še nekaj vprašanj: kako bo z zaslužki v upravi, prosveti, kako bo z družinami, ki imajo veliko otrok, kako s pokojninami. Zvezni sekretar za delo je dejal, da bodo otroške dodatke povečali in da številne družine ne bodo premočno prizadete. Za upokojence je predvideno, da se bodo njihove pokojnine dvigale skladno z Kako naj bi ohranili rGdSriG zdsluzkc rastjo življenjskih stroškov. O tem bodo sprejemale posebne odloke republiške skupščine socialnega zavarovanja. V dejavnostih izven gospodarstva pa bo treba najprej pregledati, kako je s »produktivnostjo dela«, se pravi, da je treba tudi tu dohodke vezati na to, kaj storiš. • CENTRALNI SVET SINDIKATOV O GOSPODARSKI REFORMI. Na nedavni seji predsedstva centralnega sveta sindikatov Jugoslavije so razpravljali o predvidenih ukrepih za izpopolnitev našega gospodarstva. Sodijo, da bo z njimi vzpostavljen ugodnejši odnos med panogami, ustvarjeni pogoji, da bodo naša podjetja prek enotnega obračunskega tečaja dinarja lahko pomerila svoje sile in znanje tudi s podjetji izven naših meja. Pravijo pa. da iz teh ukrepov ni dovolj jasno vidno, kako naj bi se razvijali v prihodnje, katere panoge bi morale napredovati hitreje, katere so se že dovolj razvile itd. Glede osebnih dohodkov pa so prišli do prepričanja, da je v celoti vzeto mogoče nadomestiti predvidene podražitve z osebnimi dohodki, vendar pu to ne velja za vsakogar. Le-ta se bo moral ali preusmeriti v proizvajanje drugih vrst blaga ali pa najti kakšen drug izhod. Vsekakor pa bo to odvisno od kolektiva samega. Predsedstvo tudi opozarja na to, da so osebrJ dohodki v dejavnostih izven gospodarstva zrasli veliko več kot pa v gospodarstvu ter sodijo, da je treba to uskladiti s storilnostjo. Nekateri pa so celo zahtevali, naj bi znova preučili prispevke gospodarstva za vzdrževanje teh služb. V celoti pa pozdravljajo predvidene ukrepe. • BOLJŠA PROIZVODNJA V JUNIJU. Pravkar so objavili podatke o gibanju proiz-vodnje slovenske industrije v juniju. Kažejo, da je bila za dobrih deset odstotkov večja kot znaša lansko povprečje. Opaziti je tudi še nadalje rahlo upadanje zaposlenosti. ' • LE ENO PTT PODJETJE V SLOVENI-JI. Pretekli teden je bil v vseh kolektivih PTT podjetij referendum, na katerem so z veliko večino odločili, naj bov naši republiki le eno podjetje za PTT promet. Sodijo, da je ta služba take narave, da bo najbolj smotrno gospodarjenje zagotovljeno, če bodo vsi v enem podjetju. • ODPRAVA VIZUMOV S TUNIZIJO. Te dni so v Beogradu podpisali sporazum, po katerem so odnravljeni vizumi za potovanje v Tunizijo. 6 NOVE POSTNE TARIFE. S prvim av-gustom naj bi podražili poštne usluge, kakor predlagajo v skupnosti jugoslovanskih/PTT podjetij. Poštna tarifa za pisma naj bi poslej znašala 30 dinarjev, za dopisnice pa 20 dinarjev. > • DONAVA UPADA. Po velikanskih poplavah se Donava in Drava počasi umikata v svojo strugo. Zdaj je spet dovoljena normalna plovba po Donavi. a HAR RIMAM V MOSKVI. V Moskvo je prispel na »zasebni« obisk nekdanji ameriški veleposlanik v Moskvi Averell Harriman in se je enkrat že sestal s sovjetskim premierom Kosi ginom. Veliko ugibajo po svetu, o čem se je ttprišel pogovarjat v Moskvo. V %eli hiši so povedali, da je šel samo popravljat »napačna stališča«. Torej si od tega obiska kaj prida ni moč obetati, kajti dokler padajo ameriške bombe na DR Vietnam, se Moskva ne more pogovarjati o perečih svetovnih problemih, kakor je zapisal uvodničar v »Delu«. B KRIZA V GRČIJI. Politične razmere v Grčiji so se pretekli teden močno zaostrile. Premier Papandreu je odstopil, novo vlado je sestavil Novas, v Atenah pa so dan za dnem velike demonstracije, v katerih zahtevajo, naj Novas odstopi. V bistvu gre za to, kdo bo imel glavno besedo v vojski. Papandreu in njegova stranka sta zahtevala, da mora vojni minister Ga-rulalias odstopiti, ker je podpisal desničarske elemente v vojski, kralj tega nI pustil pa Je moral odstopiti Papandreu. Novi premier pa nima večine v stranki in je veliko vprašanje, če bo parlament potrdil novo vlado. B PREDOR POD MONT BLAN-COM ODPRT. Pretekli teden so slovesno odprli predor pod najvišjo goro Evrope. Predor je dolg čez 11 kilometrov in je najdaljši cestni predor na svetu. Ob tej priložnosti sta se pod Mont Blan-com sestala predsednika ^Italije Saragat in Francije de Gaulle ter uporabila to priložnost za pogovore o evropski gospodarski skupnosti, ki je zašla v krizo enotnih cen kmetij skih pridelkov, za katere se niso mogli sporazumeti in je Francija odpovedala nadaljnje sodelovanje, iz EGS pa le ni izstopila. B KONGRES KP ROMUNIJE. V Bukarešti se je začel kongres romunske delavske partije, ki je takoj na začetku zasedanja sklenil, da se romunska delavska partija preimenuje v komunistično partijo Romunije. Romunsko delavsko partijo so ustanovili takoj po osvoboditvi dežele z združitvijo komunistične partije, socialistične stranke in socialdemokratske stranke. Kongresa se udeležujejo tudi delegacje delavskih partij iz 56 dežel, delegacijo Zveze komunistov Jugoslavije vodi tovariš Edvard Kardelj. B SPORAZUM O SAHARSKEM PETROLEJU. Po dolgotrajnih pogajanjih so pretekli teden podpisali v Parizu sporazum med Francijo in Alžirijo o Izkoriščanju saharskega petroleja Sporazum obsega kar 300 strani besedila in je po njem postala Alžirija enako-praven partner pri izkoriščanju petrolejskih vrelcev S svojim telesom. Vojak Rdeče armade Aleksander Matrosov, ki je s svojim telesom zaprl lino bunkerja, da bi tako preprečil streljanje nemškemu mitraljezu ter omogočil napredovanje svoje čete, je za to junaško dejanje dobil posmrtno red heroja Sovjetske zveze Pogum človeka, ki se zavestno žrtvuje, da bi omogočil uspeh svojim tovarišem in jih obvaroval pred smrtjo in ranami, vedno zasluži občudovanje vseh. V Sovjetski zvezi so dva taka junaka zasluženo odlikovali z najvišjim odlikovanjem in na dolgo in široko pisali o njima, posneli so celo film o Aleksandru Ma-trosovu. Toda malokdo ve, da smo imeli tudi pri nas takega Matrosova, ki je šel v grob z Redom partizanske zvezde III. stopnje, ki pa ga je dobil za svoja junaštva že zdavnaj prej. Ta junak je bil Jože Može iz Kamene pri Novem mestu. Rodil se je leta 1920 v revni kmečki družini in podobno kot mnogi drugi že zelo zgodaj občutil na svoji koži »dobroto« kapitalističnega družbenega reda. šest let je hodil v osnovno šolo, potem pa se je doma ukvarjal z obdelovanjem zemlje. Hodil je na dnine k bogatejšim kmetom, de lal v gozdu in si iskal priložnostnega zaslužka. Leta 1941 se je vključil v osvobodilno gibanje. Spomladi 1942 pa je tudi sam postal partizan. Ob ustanovitvi Gub-čeve brigade je bil borec, nato pa se je v bojih in učenju vzpenjal vedno više. Desetar, vodnik, namestnik četnega komandirja, četni komandir, namestnik bataljonskega komandanta. Njegovi soborci se ga spominjajo kot izredno pogumnega fanta, ki je že leta 1942 s svojim mitraljezom delal čudeže. Leta 1944 je doživel za partizana kaj nenavadno nesreč ->. Neke noči je med pohodom v koloni zaspal, zavil s poti in padel precej visoko čez neke skale. Zlomil si je desno ključnico, ki se mu je nepravilno zarasla. Od takrat dalje ni mogel uporabljati puške, še pištolo komaj. Hodil je v napade z bombami v eni in pištolo v drugi roki in če je hotel streljati, se je moral nagniti daleč nazaj, ker ni mogel dvigniti roke v ramenu. Decembra 1944 je prišel v juriški bataljon 15. divizije za komandanta, ko pa sem se vrnil z bolezenskega dopusta, je postal moj namestnik. Ti-stikrat smo se v štabu bataljona prvič sestali na posvet in je edini on nosil na rokavih zlate poročniške našitke. Čeprav ne morem trditi, da so bili drugi člani mojega štaba kaj slabši, sem bil Možeta še posebno vesel zaradi njegove borbenosti. Zdel se mi je preveč izobražen za kmečkega fanta, zato sem do konca vojne o njem dvomil, če nas ni potegnil, ko je trdil. da ima samo šest razredov osnovne šole. Ko se spominjam Možeta zdaj po vojni, si velikokrat mislim, kakšne junake smo imeli med nami in kako veliko priznanje bi zaslužil vsak izmed njih, Može pa počiva na skromnem bolniškem pokopališču v Jelendolu, čeprav ni umrl v bolnici. Vsakikrat, kadar me pot zanese mimo, obiščem njegov grob. Najbolj se spominjam dveh borb, kjer se je izkazal, poleg zadnje, ko je napravil svoj nesmrtni podvig. Prva je bila nad Vinkovim vrhom nad Krko. Dve naši četi sta napadli Vinkov vrh, kjer je bila vlasovska postojanka, eno pa sem pod Mo-žetovim poveljstvom poslal blokirat Dvor. Toda Može je povelje prekršil in ni samo blokiral postojanke, ampak je iz nje pregnal močnejšega sovražnika, obenem pa ujel sovražnega kurirja na motornem kolesu z važnimi dokumenti. Drugič je Može omogočil našo zmago na strmem hribu blizu vasice Rdeči kamen. Tam se je ugnezdila močna enota Nemcev, domobrancev in vlasovcev. Brigade so jih skušale najprej pregnati, za njimi tudi mi, pa nam ni uspelo. Zato smo se poslužili zvijače. Na čelu kakih dvajsetih, v nemške uniforme oblečenih in nemško govorečih borcev je bil Može. Neopazno so se približali sovražnim položajem, potem pa uda- rili po njih z bombami in brzostrelkami. Napadli smo še mi, sovražnik je začel bežati. Tedaj je Može zgrabil zaplenjeno strojnico in z njo prizadejal bežečim hude izgube. Zadnje tedne pred koncem vojne nas je sovražnik stisnil v Kočevski Rog. Tudi po desetkrat na dan smo jurišali, pobili nič koliko raznovrstne svojati, pa še vedno nismo imeli miru. Kot samostojni enoti nam je štab divizije ukazal, naj po svoji uvidevnosti priskočimo na pomoč zdaj tej, zdaj oni brigadi. Tistega dne, ko je padel Može, smo se prav tako bojevali ves dan. Proti večeru smo odšli na pomoč Gubčevi brigadi, proti kateri je sovražnik nenadoma od vseh strani udaril z veliko silo. Gubčevci so se začeli umikati, mi pa smo prek njihovih položajev udarili na sovražnika. Nismo vedeli, da so napravili v zadnjih dveh dneh na tistem grebenu vrsto bunkerjev. Ti so bili dobro zamaskirani in jih je bilo težko opaziti. Povrh nas je motilo še sonce, ki nam je med zahodom svetilo v oči. Kljub temu smo napredovali še kar hitro in kmalu zasedli nekakšne strelske jarke. Zapodili smo se za sovražnikom proti Rdečemu kamnu, tedaj pa smo se znašli pred novimi bunkerji. Ti so bili vešče postavljeni v dveh vrstah in so iz njih obvladali vsako ped zemlji- Kdo ima še Sefak iz 1,1941? Svojo prvo veliko zmago zoper Italijane smo dosegli v šentjernejskih krajih v pozni jeseni 1941, ko smo jim preprečili namene, da izsekajo v Gorjancih ves les do debeline 10 cm. Tedaj smo izdali letak, ki je svaril, naj ljudje ne puste opustošiti svoje dežele. Ce bo tujec iztrebil gozdove, je pisal letak, se bo naša dežela spremenila v nerodoviten kamnit Kras, kot so ga že pred stoletji zagrešili Italijani v naših in hrvaških primorskih krajih. Ljudje so nevarnost, ki jim jo je opisoval letak, dobro razumeli. Pogumno so šli v boj proti vsem brezvestnim špekulantom, kot je bil Frančič z Brezovice, ki so iz narodne nesreče hoteli bogateti. Napadali so tudi voznike. Na poti v Novo mesto so ustavljali z lesom naložene vozove in sani, jih prevračali in pošiljali nazaj z grožnjo voznikom, da jim bodo postrelili konje, če jih dobe še drugič na cesti. Bmsniški orožniki so šli v patrulje v Struške gozdove. Ko je pni voznik prestrašen pribežal s poti domov, se je promet z lesom za Italijane na mah ustavil. Delavci so zapuščali gozdove, lesni trgovci in manipulanti se potuhnili. Neki italijanski poročnik se je v Drči v zadregi ljudem opravičeval, da primorskih dežel niso opustošili Italijani, ampak Benečani, kakor da je to druga malha. Pogum je upadel tudi Italijanom; gozdove smo rešili. Tisti znameniti letak v velikosti četrtinke pole je natisnila naša tehnika v Novem mestu v veliki nakladi. Z njim smo zasuli šentjernejske kraje. Poslali smo ga tudi v Kostanjevico in druge kraje. Vendar se nam ni ohranil niti en sam izvod. Tudi univerzitetna knjižnica, ki je zbirala letake, ga nima v svoji zbirki. Za zgodovino našega osvobodilnega boja pa je tolikega pomena, da se obračam na bralce Dolenjskega lista t vprašanjem, ali ga morda še kdo hrani, da ga odstopi, proda ali dovoli vsaj prepisati. Hvaležen bi bil tudi za podatek, kdaj je bil letak razširjen in kaj ljudje še pomnijo o njegovih uspehih. IVO PIRKOVIC Ljubljana, Kocenova 7 šča. Spustili so nas blizu drugi vrsti, prva vrsta pa je ta čas molčala, šele tedaj so užgali po nas od spredaj, od zadaj pa so z rafali zaprli pot za umik. Tako smo padli v past, imeli smo nekaj ranjenih in dva mrtva. Mine in granate so deževale na nas. Kdorkoli je dvignil glavo, ga je pokosilo. 2e sem odvil pokrovček moje težke protitankovske mine, ki sem jo nosil od leta 1942, da bi jo vrgel na bunker s strojnico, ki nam je zapirala pot... Tedaj sem zagledal Možeta. šel je naravnost proti bunkerju, z odprto bombo v roki. Zavpil sem mu, naj se vrže na tla, pa me ni poslušal. Najbrž je hotel izkoristiti trenutek, ko bo sovražni strojni-čar menjal trak z naboji. Toda pot je bila predolga. Prišel je prepozno. Ko je prehodil že tri četrtine razdatje, je spet zadrdrala strojnica iz line. Jože se je zamajal, vendar ni padel. Vrgel je bombo, toda preblizu. Padla je pred bunker, eksplodirala, škode pa ni napravila. Zdaj je Jože šel zravnan dalje proti bunkerju. Nekajkrat se je opotekel in klecnil, ko so ga zadevale nove svin-čenke. Toda ostal je na nogah, kot bi bil nesmrten in neranljiv, ko bi bil iz jekla, ne pa iz kosti in mesa. Tako je prišel do bunkerja, čeprav večkrat smrtno zadet, kot smo pozneje ugotovili. Privlekel se je do line, iz katere je zijala cev sovražne strojnice. Zgrabil je za cev in prav do nas je priplaval vonj po ožganem mesu. Cev je bila namreč od streljanja razbeljena in ko jo je prijel z golo roko, mu je ožgala kožo in meso. Najbrž je hotel mitraljezcu iztrgati orožje iz rok, toda za to ni imel več moči zaradi ran ali stare poškodbe v ramenu. Ko je spoznal, da tega ne zmore, se je pred našimi očmi vrgel z vsem telesom na mitraljez in tako zamašil smrtonosno žrelo, ki je kosilo po naših vrstah. Skočili smo na noge in zasuli bunker z bombami ter se prebili preko sovražne obrambne črte. Prišli smo ji za hrbet in obračunali tudi z drugimi bunkerji. Možetovega junaštva pa vse življenje ne bom pozabil. RUDI PUŠENJAK-URAGAN Vabilo k svečanemu odkritju spominskega obeležja v šentjoštu Združenje borcev NOV občine Novo mesto vabi prebivalce Novega mesta in okolice, da z množičnim obiskom počastijo spomin žrtev, padlih za svobodo v šentjoštu. Proslava bo v četrtek, 22. julija, ob 10. uri v šentjoštu nad Sto-pičami. V šentjošt bodo vozili avtobusi po temle razporedu: ODHOD iz Novega mesta: ob 8.30 in 9. uri za prebivalstvo, ob 9.30 za godbo in pevce. Zbirališče in odhod: izpred hotela Metropol. POVRATEK: iz šentjošta: ob 12.30 in ob 13. uri za prebivalstvo, ob 13.30 za godbo in pevce. — Zbirališče in odhod s parkirnega prostora za avtobuse. PREVOZ JE BREZPLAČEN! Drugi udeleženci slavja v šentjošlu naj upoštevajo naslednje opozorilo: promet z motornimi vozili bo enosmeren in časovno omejen: od 8. do 12. ure v smeri: čr-mošnjice—šentjošt ter od 12.30 do 14. ure v smeri: šentjošt—črmošnjice. Izven navedenega časa bo možen promet v obe smeri, vendar priporočamo voznikom skrajno previdno vožnjo, ker je cesta slaba, ozka in nepregledna. — Možen je tudi obvoz: šentjošt— Gaberje—Vel. Brusnice—Otočec — avtomobil- ZDRUŽENJE BORCEV NOV ■■imiii OBČINE NOVO MESTO PRED PROSLAVO NA FARI „VAS JE BILO KAJ STRAH?" Tik nad Kolpo stoji na strmi skali kostelski grad. Pravzaprav so ostale le še divje poraščene razvaline nekdanjega gradu, ki mu stoletja, pa tudi zadnja vojna, niso prizanesla. Okrog tega simbola nekdanje fevdalne moči je stkanih precej pripovedi tudi iz minule vojne . Pod vrbami žalujkami stoji spomc 29. julija 1941 je logar Tone Geč slišal salvo, ki je pokosila prvih deset žrtev Spodnjega Posavja — Na tistem mestu rasteta dve vrbi žalujki, pod njima je spomenik Da ne bi pozabili tistih, ki so v naših krajih prvi žrtvovali svoja življenja za svobodo, smo se pred dnevom vstaje oglasili pri logarju Tonetu Geču, da bi povedal, kaj se je tistega dne, 29. julija 1941, zgodilo: — Ob prvem jutranjem svitu sem slišal strele v gozdu Dobrava, ki je spadal v moj okoliš. Takoj sem se odpeljal tja. Srečal sem Nemce m jih vprašal, kdo je streljal in zakaj, pa so me zavrnili, da mi to nič mar in da so imeli v gozdu nočne vaje. Tega nisem verjel, zato sem se skril in počakal, da so odšli. Po dolgo- trajnem iskanju sem našel s suho praprotjo in vejami skrbno zakrito sveže prekopano zemljo. Ko pa sem se 30. julija službeno mudil v Brežicah, sem opazil lepake, na katerih je pisalo, da so bili zaradi komunističnega rovarjenja ustreljeni »banditi iz Krškega«. Tedaj sem bil prepričan, da sem odkril njihov grob, zlasti še, ker se je kasneje širil tam okoli neznosen smrad. — Kdo je zasadil vrbe žalujke? — Da bi po vojni lahko obvestil svojce, sem na vseh štirih straneh prekopanega terena najprej posadil po eno jelko.*Prav tedaj je bil čas vegetacije, zato so se jelke posušile. Spomladi 1942 sem tam zasadil dve vrbi žalujki, ki še danes stojita. — Ali si komu zaupal, da si našel grob? — Ker nisem vedel, če bom sam preživel vojno, sem povedat, kar sem slišal in dognal, svojima poklicnima tovarišema Jožetu Krošlju in Robertu Sejthauerju. Takoj po osvoboditvi pa sem zadevo pismeno javil takratnemu okraju Brežice. — Kdo se je zavzel za postavitev spomenika in kdo zanj skrbi? — Zveza borcev v Brežicah je oskrbela spomenik pod vrbama, okolico pa ureja Gozdno gospodarstvo Brežice oziroma logar v Dobravi. DAMIJAN VAIIEN Jože Klarič iz No vili sel pri Banja loki se spominja enega takih dogodkov. Spomladi 1912. leta so bili Kolpska dolina. Nova sela. Banja loka i" okoliški kraji nekaj časa osvobojeni, domači aktivisti pa so dobro vedeli, da bo okupator kmalu spet pridrvel nazaj in krvavo maščeval Bas, ko so ga partizani pregnal) od tam. Na t<» so se terenski delavci in vsi prebivalci dobro pripravili, da bi se pravo časno umaknili v gozdove. — Nekaj metrov pod vrhom grajskih razvalin nad Kolpo je jama. Lisičja [ama, je pripovedoval tov. Klarič. Tam smo se nekega dne zbrali sekretar SKO.i zft rajon Banja loka Beljan, šolski upravitelj v Kostelu Po-renta, moj brat Ivan in jaz in se pogovarjali, kako bomo delali potem, ko se bodo Italijani vrnili v postojanko v Banja loki, da bi okupator zakrivil čim manj hudodelstev nad ljudmi. Kasneje so nas ljudje v Kostelu spra.še-vali. če nas je bilo kaj strah Italijanov, ki s» bili prav takrat na vrhu gradu s psom! Ko so Italijani v Banja loki poleti 1843 "P** vzpostavili postojanko, so jih partizani ob pomoči hrvaških enot napadli in pregnali na Brod. So- vražnik se je kmalu spet vrnil in v maščevanju hotel postrcliti precej ljudi 2c so jih imeli postavljene ob po-kopališkem zidu, ko je v bližini zadrdrala partizanska strojnica in čeprav streli ni-s0 bili namenjeni njim, so Italijani prestali precej strahu. Tako so bili talci rešeni . . . Med pripovedjo me je tovariš Klarič popeljal do hiše Marije Obranovič. Tu sem zvedel, da je bila ined vojno sekretarka OF v vasi in članica rajona Banja loka. Zdj /ivi v veiiki hiši sama. Bolna je, dobiva pa pokojnino, s katero se nekako prebija skozi življenje. — Naši Ijudie tu ob Kolpi, je nadaljeval tov. Klarič, niso poznali izdajstva. Izšli so iz skromnih razmer in zato so takoj spoznali, da je njihov prostor na strani poteptane domovine. Z vsem srcem so ji sledili v dneh boja. toda danes so ti kraji pozahli "li. Mlad] odhajajo v svet in le redko se vračajo. Ostajajo samo stari, ki so zakoreninjeni v teh hribovitih, pustih, pa vendar lepih krajih. Caka* jo, kdaj bo tod stekla tolikokrat obljubljena cesta tja proti morju, proti Reki ... F. GRIVEG Kočevska v boju za svobodo * Ije nad doseženimi uspehi partizanskih enot, ki so zavračale i Italijane, če so se le prikazali iz svojih dobro utrjenih postojank. Nešteto ljudi iz IZoeevja, šalke vasi, Dolge vasi, Livol-da, Klinje vasi, 2eljn, Ma-hovnika, Gorenja in Sta: re cerkve se je umaknilo s vsem svojim premoženjem, kolikor so ga mogli vzeti s seboj, na osvobojeno ozemlje Roga. Naselili so se v Mali gori, na Grintovcu, Starem in Novem Bregu, v Tr-novcu in drugih vaseh, kjer so začeli skupno obdelovati polja, sušili seno in opravljali vsa ostala dela. Skoro vse družine iz območja Črnega potoka in Moz-lja so se izselile v gozdove Ferdrenka nad dolino Kolpe, po katerih so organizirali chtfiia taborišča, kjer so živeli tako kakor partizani. Po taboriščih so izvolili svoje odbore, ki so urejali vse tekoče zadeve. Svobodno življenje je vlilo vsem prebivalcem Kočevske še večji pogum za borbo proti okupatorjem. Partizanske enote so naraščale po številu borcev, organizirani so bili tudi delavski bataljoni in zaledne enote, ki so skrbele za prehrano in preskrbo borcev na položajih, življenje in boj sta zahtevala vseh vrst in oblik dela, ki je postajalo vedno bolj pestro in slikovito. no od Kočevja. V dolini Drage, čabranke in Kolpe so Italijani popolnoma požgali 24 vasi, delno pa 4. Na jugozahodnem delu Kočevske so popolnoma požgali 8 vasi, deloma pa deset. naseljih: ženske, starčke in otroke, so odpeljali kot živina otok Rab, vasi pa so ostale opustošene in skoraj prazne. Teror in divjanje italijanskih fašistov sta bila nepopisna. Znašali so se nad nedolžnimi ljudmi, ki so bili neoboroženi in prepuščeni Italijanom na milost in nemilost. Ljudje so v roški ofenzivi toliko pretrpeli, da tega ni mogoče na kratko opisati. Solze, ogenj in kri — to troje To ni uplašilo ljudi, da ne bi še naprej sodelovali s partizanskim gibanjem in OF. Bela garda se na Kočevskem sploh ni mogla organizirati, ker so domala vsi prebivalci podpirali OF in po svojih najboljših močeh pomagali partizanom. V jeseni 1942 je po končani italijanski ofenzivi okrožni odbor OF Kočevje, ki je deloval pri Lapinjah, povezal vse rajonske odbore OF v Takole so se šopirili na naših tleh italijanski okupatorji: tule, v vasi Rampoha pri Starih žagah, so se dali tudi fotografirati, da bi njihov pohod ostal zabeležen... Pa so jih dobili od partizanov in vsega našega ljudstva po hrbtih, da jih je minilo segati po tuji zemlji! Zato tako ljubosumno varujemo v boju skovano bratstvo naših narodov: kot punčica v očesu nam je ljuba svoboda in ob naših praznikih se znova spominjamo vsega prestanega gorja, da bi nikoli ne pozabili, kako dragoceno je vse, kar smo si priborili! (Fotografija: iz arhiva Muzeja revolucije v Ljubljani) To je bi težak udarec za na;roclnosvobodi'lno gibanje na Kočevskem, S tem dnem so prenehali delovati za NOB Jože Šeško kot prvi organizator naprednega delavskega gibanja na Kočevskem in njegovi sodelavci Ludvik Tomšič, Drago Gor-jan ter Tone Marine, ki so dali vse za razvoj ljudske revolucije na Kočevskem in tudi svoje življenje. Boj za osvoboditev pa kljub temu težkemu udarcu ni prenehal. Borci Kočevskega bataljona so šli po končani italijanski ofenzivi na Stružnico takoj v protiofen-zivo in v noči od zadnjega aprila na 1. maj 1942 leta PIŠE PETER SOBAR osvobodili Brod na Kolpi. Do sredi maja 1942 je bila vsa Kočevska, razen mesta Kočevja in Stare cerkve, osvobojena. Italijani so ostali samo še ob cesti in železniški progi Kočevje—Grosuplje, kjer so jih napadali borci Notranjskega in Zapadno dolenjskega odreda, ki sta bila tedaj že ustanovljena. Borci Kočevskega bataljona so osvobodili ves jugovzhodni del Kočevske s tem, da so 5. maja 1942 leta napadli in pobili Italijane, ki so se iz Spodnjega loga vozali na vozu v Kočevje, ter 10. maja 1942 pregnali Italijane še iz Kočevske Reke, ki so pred partizani skrivaj zbežali čez gozdove Stojne v Kočevje. Partizani so napadali Italijane v Kočevju, Sta-lem trgu ob Kolpi kot v »3. julija: Danes je prvi petek v mesecu juliju. Tovariš Gorazd je spovedoval preteklo noč in zjutraj je prišel gospod kaplan iz Stopič' in nam podelil sv. obhajilo.. . Ni mogoče opisati občutkov, ki sem jih imela. Bilo je nekaj pretresljivega in obenem veličastnega. Pod vrhovi Gorjancev, globoko v skalnatih gozdovih pride Bog k nam. Ravno tako kot v katakombah ... 16. julij: Doma me je tako pretreslo, če sem slišala o umoru, sedaj pa hladnokrvno gledam. Kdor je proti nam, gre rakom žvižgat, to se razume. Streljamo bolj malo, bolj pobijamo. Skoda naboja za partizanske buče. Pred napadom nam tovariš Gorazd podeli odvezo. Svetinjice imamo vsi. Bilo je zelo ganljivo ... človek mora biti trd za vse. Koder hodimo po hostah, puščamo za sabo grobove ...« Vsa ta grozodejstva so ve- Osilnici. Na vsem Kočevskem ter v dolini Kolpe in čabran-ke se je razvil splošen ljudski upor. Borci Zapadno dolenjskega odreda so se borili z Italijani na črti željne, Klinja vas, Gorenje in ob železniški progi od Kočevja do Gro-suplja. Bataljon Notranjskega odreda, katerega operativno območje je bila dolina Ribnice in Velikih Lašč, pa se je bojeval z Italijani na črti Dolenja vas, Sodražica, Velike Lašče in Turjak. Tako so bili Italijani ukle-njeni v močno utrjene postojanke Kočevje, Ribnica in Velike Lašče pred silami partizanskih enot. železniška proga Kočevje—Grosuplje, ob kateri je bilo polno bunkerjev, je večkrat zletela v zrak, ker so jo partizani rainirali. Vožnja z vlakom je bila tedaj zelo nevarna, saj ni bil noben kilometer proge varen pred partizanskimi napadi od Kočevja do Grosuplja. Italijanski fašisti so živeli po postojankah v velikem strahu, pa naj bo to ob cesti ali železniški progi od Kočevja do Ljubljane, kjer so se tresli pred silo splošnega ljudskega upora ves mesec maj, junij in julij 1942. Ljudje po Kočevski in v dolini Kolpe in čabranke so bili navdušeni nad prvo svobodo, ki je zasijala po Kočevski in so s partizani ves čas tesno sodelovali. Vasi so bile svobodne od Kočevja do Kolpe, po Rogu in Snežniku. Ljudje so se zbirali na mitingih in volili prve narodnoosvobodilne odbore. Povsod je vladalo vese- Jožg Zamfjen-Drejče: čala sum, ki so ga imeli gor-janski partizani do štajerskega bataljona. Da bi se iz-nebili suma, so se ponudili za sodelovanje pri napadih na italijanski postojanki 18. do 20. junija na Ratež in 28. junija pri Zajcu. Oba napada nista imela takega uspeha kot so si ga želeli partizani, ker belogardisti niso opravili svoje naloge in so partizane celo še zahrbtno napadli. Končno je bil štajerski bataljon razkrinkan in 12. julija se je zjutraj začel napad na taborišče pri Šentjoštu. Partizani pod poveljstvom Maksa Valeta-Fičija so prišli v prazno taborišče. Belogardisti so se pravočasno umak- Kočevska v plamenih V prvem delu velike roške ofenzive, ki so jo Italijani za čeli proti osvobojenemu ozemlju sredi julija 1942, so prečesali ozemlje jugozahed- nili. Začel se je pregon preko Drganjih sel, Zaloga, mimo Prečne, kjer so belogardisti prvič dobili od Italijanov strelivo. Nato so šli mimo Mirne peči preko železnice na Jezero in dalje na Sela. Za pregon štajerskega bataljona je ostali le Prlekova udarna četa, ker so morale vse druge v Suho krajino, kjer je italijanska ofenziva ogrožala osvobojeno ozemlje. Prlek je s svojo četo stalno napadal štajerski bataljon, tako da je 25. julija s pospešenim maršem korakal mimo Mokronoga, Lakenske doline, Šmarjete in se pri Kronovem prečolnaril na desni breg Krke. Utaboril se je v gozdu med Krko, Smolenjo vasjo Na vseh omenjenih območjih so streljali talce, največ pa v dolini Drage in Cabranke. V Papežih so na šolo pribili na križ tri ujete partizane. Ljudi, ki so jih zajeli po 4 in Sv. Ano skoraj tik italijanskih bunkerjev. Splošen partizanski napad na taborišče od 13. na 14. avgust ni prinesel zmage, pač pa politično pomemben dogodek, štajerski bataljon je tu snel svojo partizansko krinko in se pokazal v vsem svojem izdajstvu. Italijani so sprejeli njihove ranjence, dali so jim orožje in strelivo ter na njihovo zahtevo bombardirali 4. avgusta Gaberje in Jugorje. Belogardistična vdaja Italijanom je bila popolna. Italijanskim karabin-j ar jem so oddali tudi spisek 140 belogardistov. Za zavarovanje celotnega belogardistič-nega moštva je 3. avgusta V. je fašistična zver puščala ob svoji poti. V drugem delu ofenzive so Italijani zajeli severovzhodno stran Kočevske z 'Rogom vred. Partizani in vse civilno prebivalstvo so se umaknili iz roških vasi pred Italijani na razne načine in v razne smeri. Okupatorski vojaki so navalili z vso vojaško tehniko, prečesali so vse gozdove na Rogu in popolnoma požgali 66 vasi, deloma pa 16. V Starem logu so v treh dneh pobili 78 mož in fantov, ki so jih zajeli okrog Starega loga in po Rogu. Talce so streljali tudi v Kočevju in po drugih krajih. Koliko ljudi je padlo v tej ofenzivi, je težko reči, ker vsi podatki od padlih še niso zbrani. Okupatorski vojaki so v tej ofenzivi Kočevsko strahovito opustošili. Povsod So puščali za seboj ruševine, grobove in požgane domove. Ljudje, kolikor jih je še ostalo živih, so bili v času po ofenzivi oblečeni v črno, saj skoraj ni bilo družine, ki ne bi imela padlih svojcev. Po ofenzivi so Italijani spet vzpostavili svoje postojanke po vsej Kočevski in to zelo na gosto. V letih 1942—1943 je bilo na Kočevskem skoro dvakrat več okupatorskih vojakov kot pa vseh ostalih prebivalcev. bilo sporočeno vsem podrejenim odsekom: »Za navodilo podrejenim oddelkom sporočam, da po divizijskom poveljstvu kroži oddelek 140 belogardistov, ki se bore proti komunističnim tolpam. V pričakovanju navodil prosim, da poveljnike podrejenih oddelkov previdno obvestite, naj beliogartlističnih ujetnikov ne streljajo, ampak naj nanje opozore to poveljstvo, ki ima seznam belogar-dističnih pripadnikov.« (Divizija Isonzo, poveljstvo kr. karabin jerjev N 2/268 di pret. div.) Zaslišanje mihajlovičevske-ga kapetana Vasiljeviča dokazuje, da se je vodstvo be-logardizma s pogodbo navezalo na narodnega sovražnika, "ki bo belogardistično,vojsko preskrboval z orožjem, hrano, denarjem in moštvom. Od tu dalje se štajerski bataljon ne imenuje več enotno delo in akcije so se spet nadaljevale. Prebivalci so sami pomagali loviti izdajalce in sodelavce okupatorjev, ki so se pojavili na Kočevskem. V zimi 1942/43 je biLo brez števila primerov, da so ljudje v dolini. Kolpe in po Kočevskem komaj dober kilometer od sovražnih postojank prirejali mitinge in zborovanja, na katera so prihajali okrožni in rajonski aktivisti. Na takšnih zborih in sestankih so razpravljali o političnem in vojaškem stanju v svetu in doma, sprejemali so sklepe in naloge in se pomenkovali o tem, kako zbirati živež in material za partizane in OF. Življenje je bilo za prebivalce takrat zelo težko in hudo. Domala vse je bilo uničeno. Kočevska pa je bila že od nekdaj glede prehrane odvisna od drugih pokrajin. Ljudje so gladovali že prej, pred italijansko ofenzivo. Kljub temu so po ofenzivi še naprej zbirali hrano in vse ostalo za partizane. Mladina je po vaseh tekmovala med seboj, kdo bo zbral več za partizane. V takšnih akcijah so tekmovali celo pionirji, ki so zbirali za partizanske bolnišnice zdravilna zelišča in sadje in nabrano pošiljali na določena mesta. tako, temveč si je nadel ime Legija smrti, Italijani pa so jih registrirali kot edinico Milicia volontaria anticomui-sta ali kratko MVAC. S tem je padla zadnja krinka, pod katero so se izdajali za slovensko oziroma jugoslovansko vojsko. Kdor plačuje, ta tudi računa na trdno delo plačanca. Fašizem in nacizem sta pregazila Evropo zato, da bosta od tega kaj imela. Italijanski fašizem je zasedel našo domovino zato, da bi jo oropal naravnih bogastev, da bi izkoristil delovno silo našega ljudstva. In temu je šlo slovensko na-zadnjaštvo v pomoč s pogodbo o sodelovanju. To je izdajstvo! Noben obupen klic o samoobrambi osebnega imetja in verskega življenja ne more spremeniti smisla besede. Izdajstvo je izdajstvo in je najhujši greh, ki ga more narediti človek proti svoji narodni skupnosti. KONEC »INLES« obrat KOČEVJE, kjer je n*Jv^.a.proizvod" ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ uja šolskega po- Foto Drago Mohar, ribnica bistva v Jugoslaviji! „INLES" kombinat lesne industrije RIBNICA na Dol. PROIZVAJA ZA DOMAČI TRG IN IZVOZ: — žogati les iglavcev in listavcev — stavbeno pohištvo, vrata in okna — šolsko pohištvo: leseno, kovinsko, šolske table in opremo za otroške vrtce — galanterijske proizvode: stružene palčke, stružene noge, ščipalke za perilo in drugo — embalažo sekano in luščeno — kosovno pohištvo ZAHTEVAJTE PONUDBE IN PROSPEKTE! PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA! ...Za seboj puščamo grobove" Za ambulanto zbranih že 957.000 din Viničani nestrpno pričakujejo, kdaj bodo nasproti poste začeli postavljati ambulanto - Ne bodo več dolgo čakali! Ko so na Vinici in v okoliških vaseh sprejemali krajevni samoprispevek za gradnjo ambulante, so zelo resno mislili. Zbiralna akcija je že skoro končana. Po 3000 din so prispevala gospodinjstva, tako da se je doslej nabralo že 957.000 din Prispevkov občanov. Nekateri niso hoteli plačati, češ da imajo slabe izkušnje in da bodo plačali šele takrat, ko bodo videli, da ambulanto res gradijo. No, tudi ti nejeverni Tomaži se he bodo več dolgo mogli izmikati plačilu, ker bodo montažno ambulanto v najkrajšem času začeli postavljati. Občinska skupščina je že sklenila pogodbo z nekim-podjetjem iz Zavidovičev na Hrvaškem, ki izdeluje zelo lepe in praktične montažne ambulante. Zdaj res ni več NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE daleč dan, ko bodo nasproti pošte začeli razkopavati zemljo. Po približnih izračunih bodo vsa dela veljala okoli 13 milijonov dinarjev. Ta denar bodo zbrali s prispevki občanov, v glavnem pa bo šel iz občinske blagajne. Opremo za ambulanto bo prispe- val črnomaljski zdravstveni dom, v okviru katerega bo poslovala tudi nova viniška ambulanta. Viničani pravijo, da bodo šli k zdravniku v domačem kraju že takoj po 21. oktobru letos. Ambulanto mislijo odpreti za krajevni praznik. Črnomelj za dan vstaje Občinski odbor ZZB Črnomelj za dan vstaje ne pripravlja posebnih svečanosti in prireditev, ker vse to preveč stane, pač pa bo osrednja prireditev v počastitev tega dne na Vinici. Vse krajevne organizacije ZB, razen semiškega konca, bodo ta dan organizirale izlet na Vinico, kjer bo na pokopališču odkritje grobnice padlih, zatem pa snidenje borcev na campu ob Kolpi. Prišli bodo tudi člani bližnjih organizacij ZB iz sosednje Hrvaške. Organizacije ZZB iz Se- miča in okolice nameravajo organizirati izlet na Mirno goro. Razen tega bodo po vseh gričih na predvečer dneva vstaje zagoreli kresovi. Folklorna prireditev Turistično društvo Semič bo 15. avgusta organiziralo veliko folklorno prireditev, na kateri bo nastopila metliška glasbena folklorna skupina, domačin.: pa bodo prikazali semiško ohcet. Prireditev bo poleg doma Partizana, kjer bo tudi velika vrtna gasilska veselica. V nedeljo je bila otvoritev bifeja na campu v Podzemlju, ki bo posloval pod okriljem hotela Bela krajina v Metliki. Poslovodja novega bifeja Anton Veselic je že nekaj dni pred otvoritvijo kuhal črne kave in prodajal brezalkoholne in nekatere žgane pijače, ker so številni kopalci vedno bolj pogrešali gostinskih uslug. V novi stavbi so tudi slačilnice, ena tujska soba in gostinski prostor s točilno mizo. Tovarna BETI stoji na trdnih nogah Delovna disciplo - pomembna rezerva Direktor in računovodkinja ZORE: »V iskanju notranjih rezerv še nismo rekli končne besede« Kako kaže podjetju v novih Pogojih gospodarjenja, sta Pripovedovala direktor podjetja inž. Pečaver in računovodkinja Judita Jurejevo'č: — V naši lesno predelovalni industriji ZORA je 49,5<& Slavje na Šfrekljevcu V nedeljo, 25. julija, popoldne bodo na štrekljev-cu pri Semiču proslavi j aH 30-letnico gasilskega društva. Ob tej priložnosti bodo razvili tudi gasilski prapor in pokazali vaščanom, kaj vse so gasilci kupili s prispevanim denarjem. Po proslavi bo tudi prosta zabava, kjer bodo na ražnju pekli janjčke in točili res dobro kapljico, štrekljevčani vabijo pa to prireditev občane od blizu in daleč! D. F. Dobile jih v vseh trafikah? V založbi podjetja KOMPAS Ljubljana so pred kratkim izšle barvne razglednice semiške ohceti v dveh motivih, ki sta bila posneta lansko jesen pred Simoničevo kletjo na Podrebru. Te razglednice prodajajo v vseh belokranjskih trafikah, v Turističnem biroju Črnomelj, najbrž pa jih bodo vzele v prodajo tudi vse pošte v Beli krajini. Naročila v več-dih količinah sprejema Turistično društvo Semič. Za boljšo organizacijo dela Svet kolektiva občinske skupščine Črnomelj je nedavno imenoval posebno komisijo, ki proučuje sistemizacijo delovnih mest in boljšo organizacijo dela v občinski Upravi. Po podatkih, ki pa še niso dokončni, bi bilo mogoče, Predvsem z združevanjem delovnih mest in nekaj na račun rezerv, zmanjšati število zaposlenih za okoli 10 odstotkov. O vsem tem bo v kratkem razpravljal celotni kolektiv občinske skupščine. proizvodnje usmerjene v izvoz. Doslej smo dobivali za dolar od 950 do 1260 din, kakšen bo novi tečaj še ne vemo. Slabše bo za nas, če se bodo podražile prevozne u-sluge, elektrika in surovine, kakor je slišati. Z organi samoupravljanja smo se že lotili Iskanja notranjih rezerv. Zmenili smo se, da bodo obratni delavski sveti temeljito pregUedali možnost-; na svojem področju, hkrati preusmerjamo proizvodnjo in izboljšujemo organizacijo dela. V prihodnje bomo delali manj različnih izdelkov, tiste pa, ki jih bomo v proizvodnji obdržali, bomo izdelovali : v večjih količinah. Sprejeli smo tiudi 20 začasnih ukrepov v skladu z zakonom o delovnih- razmerah in zakonom o HTV službi, ki bodo v veljavi do sprejetja Metliški BETI se z gospodarsko reformo ne obeta nič slabega - V razgovoru z direktorjem tovarne Petrom Vujčičem smo zvedeli, kako se 300* članski kolektiv pripravlja na nove gospodarske ukrepe. novega pravilnika. Po novem je tako, da smatramo za samovoljno zapustitev dela Ca delavca tri dni ni v službo! Za vsak neopravičen izos a-nek od dela pa mora zaposleni povrn'ti nastal > materialno škodo, razen tega mu odtrgamo zaslužek. Zaradi nedisci.ne smo dvema že odpovedali pet pa j';h je dobilo odpoved, ker niso dosegali norm, četudi bi jih lahko. Rezultat teh odločitev se že kaže ' v občutno boljši delovni disciplin' nasploh, začela pa je naraščati tudi storilnost, celo pri doslej slabih delavcih. Rezerve še iščemo in v tem še nismo rekli končne besede. Zvišati storilnost, boljše organizirati delo in zmanjšati režijske stroške po obratili, to so resne naloge, uresničevati pa jih bo moral ves kolektiv. — Dosedanji izračuni, ki smo jih naredili, kažejo, da nas ukrepi za utrditev gospodarstva ne bodo prizadeli. Mi smo že pred tem marsikaj spremenili. Preusmerili smo proizvodnjo iz volnenih izdelkov v sintetične ter iz ročnega na strojno delo. Začetne težave so v glavnem že mimo, tako da se storilnost iz dneva v dan veča. Presežene izvozne obveznosti Izvozne obveznosti, ki nam jih narekujejo predpisi Zveznega sekretariata za industrijo, v znesku 199.000 dolarjev smo do 15. julija že krepko presegli z doseženimi 301.000 dolarji izvoza. Do konca julija bomo izvozili na Zapad še za nadaljnih 100.000 dolarjev blaga. Glede tega naš kolektiv ne bo imel težav. Rezerve že doslej nismo zanemarjali — Ali nam lahko našte-jete nekaj ukrepov v. odkrivanju notranjih rezerv? — V tehničnem pogledu smo uvedli precej sprememb. Prej smo vsakega delavca priučevali na svojom stroju, zdaj premeščamo slabše delavce na druga delovna mesta, boljši pa ravnajo z več stroji hkrati. Posebna komisija se u-kvarja s pripravo dela in je zadolžena za zmanjšanje zalog, spet druga skrbi za kadre in izobraževanje. Plavalni tečaj za otroke Društvo prijateljev mladine, TVD Partizan in osnovna šola v Metliki so skupno organizirali -plavalni tečaj za otroke, ki traja od 18. julija do 6. avgusta. Otroci se uče plavanja na metliškem kopališču ali pri mlinu v Križevski vasi, do tja in nazaj pa vozi šolski kombl. Prevoz Je brezplačen. Tečajniki dobe na kopališču tudi malico proti malenkostni odškodnini. Za otroke iz Metlike in bližnje okolice so plavalne vaje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. do 17. ure, za oddaljene in tiste, ki imajo manj časa, pa je plavalni tečaj ob nedeljah. Zamisel o plavalnem tečaju jo v-jekakor dobra, saj združuje koristno s prijatnim. Prav pa bi bilo, da bi obiskovalo plavalni tečaj čimveč vaških otrok, ki imajo manj možnosti za kopanje. 26. julija slavi Gradac svoj krajevni praznik in se pri tem spominja dneva, ko so 1942. leta Italijani v Gradcu in okolici požgali hiše ljudem, ki so sodelovali s partizani in hkrati številne prebivalce odpeljali v italijanska taborišča. Letos bo spomin na ta dan dobil še večji poudarek: 26. julija ob devetih dopoldne bo v gradaški dvorani seja skupščine občine Metlika, popoldne ob pol štirih pa bo pred spomenikom padlih slavnostno zborovanje. Gradac, ki mu je nekdanja železolivarna že v prejšnjem stoletju dala industrijski pečat, je svoje napredne delavske tradicije ohranil tu-id potem, ko je 1882 izgubil livarno. Napredno delavsko gibanje je bilo živo že pred prvo in še bolj pred drugo svetovno vojno, ko je v hiši št. 40 delala partijska tehnika Belokranjskega okrožja. Gradčane srečamo že v prvi belokranjski četi v jeseni 1941, potem pa je bilo vsa štirj leta znač'lno tesno so- delovanje vseh prebivalcev z narodnoosvobodilno vojsko. Po vojni se je Gradac razvil v prikupno naselje, zlasti odkar je lani skozenj stekla asfaltirana cesta in so letos asfaltirali tudi del ceste proti železniški postaji. Sredi vasi so kmalu po vojni postavili lep spomenik padlim borcem, lani pa je odbor Rdečega križa Slovenije dal sredstva za obnovo in preureditev dvorane v Gradcu, kjer je bil pred dvajsetimi leti ustanovljen slovenski Rdeči križ. Toda še važnejše je to, da so se v Gradcu po vojnj obnovila oziroma na novo razvila obrtna podjetja, ki dajejo zaslužek domačim in o-koliškim prebivalcem. Tako je Pečarija, ki je po vojni zaposlovala 3 ljudi, imela lani 14 zaposlenih, ki so dosegli 20 milijonov bruto produkta. Njihovi kamini in visoke peči so znane daleč po Sloveniji in Hrvatski. Prav tako zaposluje obrat »Lepila« s Suharja v Gradcu v svoji mizarski delavnici 18 -v glavnem kvalificiranih moči, ki izdelujejo sobno, predvsem pa stavbeno pohištvo. Tudi ti imajo odjemalce širom po Sloveniji, pa tudi v Karlovcu, Zagrebu, Novem Sadu in drugod. Vedno lepše se razvija obrtno kamnoseško podjetje »Marmor«, ki bo v kratkem pričelo izkoriščati svoj lastni kamnolom na Javorcu pri Podzemlju. Danes zaposluje podjetje 9 ljudi, ki bodo svoj letni plan 14 milijonov bruto prometa znatno presegli, saj imajo že sedaj sklenjenih pogodb za več kot omenjeno vsoto. Dejavnost te kvalitetne delavnice je usmerjena predvsem na izdelavo partizanskih spomenikov in obaiežij in so letos že postavljeni ali pa bodo še nastali pod njihovimi dleti partizanski spomeniki v Podzemlju, na Vinici in Krvavč-jem vrhu, v šentjoštu pod Gorjanci, Prevolah, Zdinji vasi, Jurni vasi, Brusnicah, Beli cerkvi, Javorovici, v šenfclovrenou na Ponikvah pa okoli Kočevja v Livoldu, Fari, Strugah in še drugod. V Gradcu je lani poslovna enota metliškega Mercatorja okusno opremila novo poslovalnico, blagovni in denarni promet pa je dvignila tudi metliška Kmetijska zadruga z vsakotedenskim odkupom prašičev in telet in Gozdno gospodarstvo v Novem mestu, ki v Gradcu redno odkupuje hlodovino, železniške prage in jamski les. Letos so Gradčani — po podatkih je v marcu v kraju živelo 425 prebivalcev — pričeli urejati tujske sobe, zato pa je tembolj pereče vprašanje vodovoda. Menda niso še do kraja izdelani načrti, pa tudi denarnih sredstev primanjkuje, če bodo prebivalci dobili še prepo-trebno vodo — danes se poslužujejo kapnic in Lahi-nje! — in če bo v gradu metliško podjetje »Komet« odprlo svoj obrat konfekcije, bo Gradac zares dobil še trdnejše osnove za svoj na-^ daljnji razvoj. -ar — Kako je organizirana administracija v vašem podjetju — ali tu nimate rezerv? — Na 100 delavcev pride 7 uslužbencev, kar je znatno manj kot v drugih kolektivih sorodne stroke. Tu rezerv ne moremo iskati. — Koliko časa porabite pri vas za proizvodni postopek? Ali se v tem približujete evropskemu povprečju? — Dobro so mi znane razmere pri eni največjih tovarn naše stroke, pri tovarni Triumph v Zapadni Nemčiji. Po zadnji primerjavi s tem podjetjem smo METLIŠKI TEDNIK jih v proizvodnem postopku došli, faktor obračanja sredstev pa je pri nas že malo večji. — Kakšen je odnos med osebnimi dohodki in storilnostjo? — V preteklih letih so bili osebni dohodki v našem kolektivu med najnižjimi v občini, ker jih nismo hoteli dvigati brez skladno povečane storilnosti. Marsikdo nas je zaradi tega karal, zdaj se je pokazalo, da smo imeli prav. Zaslužki so že precej večji, ker je narasla storilnost in še narašča. Drevi kres nad Metliko Pred dnevom vstaje bodo nocoj ob 20.30 na Veselici nad Metliko prižgali kres, ob katerem bo o pomenu praznika govoril predsednik občinskega odbora SZDL tovariš Ivan Žele. Sodelovala bo tudi metliška godba. PRIDITE — Veselica vas vabi! Zbor volivcev v Metliki V petek, 23. julija ob 20 30, bo v Metliki v kino dvorani ZBOR VOLIVCEV, na katerem bodo navzoči razpravljali o novih gospodarskih ukrepih in o gradnji nove šole v Metliki. V nedeljo, 18. julija, .je bilo odprto novo kopališče v PODZEMLJU pri McrtCVki. Kopališče"* oskrbuje hotelsko gostinsko podjetje iz Metlike. Pridite, topla Kolpa vas vabi! Belokranjski Gradac praznuje IZ fll ■£ T L I Š K I -H arhivov m zapisov Zapisnik Županije v Metliki dne 2. velk. travna 1871 pričujoči podpisani. Franc Jurman mestni stražnik naznani: V nedelo zvečer 30. pr. m. sem jest u krčmi Jožeta Omer-zu godbo in ples slišal, in ker je bila že 11 vura sem jest ženi kerčmarja zaukazal de ma godba nehati in tudi več ne vina davati, ob 1/2 12 vuri sem pa spet jest in gospod Josef Hrehorič Janez Čavlo-vič i Janez Radkovič sopet u omenjeno krčmo stopili in prepovedali godbo in plez ali use to ni krčmarica ubogala tako da so gostniki še čez polnoči do 3/4 2 vuri noter bili in pili. f Franc Jurman Fr. Furlan Kerčmar zavoljo omenjenega prestopka za 1 f u revno denarnico plačati. 5/5 1871. Zapisnik Županije v Metliki dne 31. Maja 1871 pričujoči podpisani Franjo Jurman mestni stražar naznani. Po ukazu županstva je bilo meni naročeno da imam po vseh vulicah mesta na dan 30. t. m. pri obdržavanji tu-kajšniga sejma, obznaniti vsim taistim kteri tabak kadijo de se imajo tega na ulicah zdržati. Po veči del opo-minajn tega oznanila se niso oni zdržali ampak le kakor s silo so naprej tabak kadili kterim sim bil primoran feife pobrati ktere si. županstvu v številki 10 predložim Furlan f Franc Jurman Katherine Spaak, belgijska filmska igralka, se na Otočcu odlično počuti. Čeprav jo producent ljubosumno skriva pred novinarji, nam je vendarle uspelo narediti tale posnetek. Na vprašanje, kako je prišla k iilmu, je malo pomislila pa povedala: »Pravzaprav cisto slučajno: vskočila sem namesto bolne prijateljice ...« (Foto: Dolenjski list) Zapisnik Županije v Metliki 12. Rožnika 1871. pričujoči podpisani. Franz Jurman mestni stražar naznani! Včeraj svečer sem bil jest ses drugimi mestnim stražniki na straži, in kakor je 12 vura odbila sem na cesti pred gosp. mestniga župana hišo razsajočiga Janeza Konteta našel in ga opomnil de se ima na počinek spraviti, nato mi odgovori da gdo hoče njemu kaj sturiti, jast bom sam se odgovoro: Po moji povelji od županstva sem jest taistega sabo usel in čez noč u sapor mestne ječe del, to so vidli Jože Slobodnik, Jože Kompare, in Miko Papeš z Metlike. Furlan f Franjo Jurman Zavoljo ponočniga nemira skoz ponočni zapor kaznovan. Furlan Podpis nečitljiv Zapisnik Županije v Metliki dne 2. Augusta 1871 pričujoči: podpisani Franc Jurman mostni stražar naznani: Včeraj svečer sem jest kakor že po navadi ponočno stražo obvršaval na ktero morajo tudi meščani priti; in po zapovedi stražara Korena niso včeraj na zapovedano stražo peršli kakor; Janez Radkovič štv — in Martin Radkovič i Josef Mihelčič z Me tlike. Furlan f Franc Jurman Obravnava bode dne 9. t. m. ob 9 vuri razpisana in toženi zavoljo nepokorščine z silo žandar ja pripeljani, županija v Metliki dne 7. Augusta 1871 -nskeT^ *»« v počastitev ojjfc■ Oneva vstaje slo- kulturno deiaSIt ^^iS^rS^l^^liS^^^S06 so v Novem mestu v P^K,plSarni Zavoda za no S&dh onSa^^kf^L£«£P2S?' kjer je-^ino KRKA)' v dru^ dolenjs^ah pa pri družbe. C var in Šturm: dolenjska prvaka Zaključnega dolenjskega prvenstva balinarjev v dvojicah se je udeležilo 8 najboljših dvojic: 5 iz Novega mesta, 2 iz Krškega in ena iz Trebnjega. Rezultat tekmovanj v dveh skupinah: A) — 1. Cvar-šturm, 2. Legiša-Mohorič, 3. Bele-Macele, 4. Jarc-Venta. Skupina B) — 1. Šuštaršič-Škafar, 2. Vovko-Hren, 3. Tuma-Gelb, 4. Turk-Pavlin. Finalni del sta pokazala predvsem dva dvoboja: škafar-šušta-rič (Celuloza, Krško) sta odpravila Železničarja v postavi Legiša-Mohorič s 13:6. Odločilen je bil dvoboj med Cvarom-šturmom (13. maj) in Vovko-Hrenom (Pionir). Tesno je zmagala prva dvojica s 13:11, predvsem po zaslugi odlično razpoloženega Cvara. Hren in Vovko sta nato premagala Železničarja, Cvar in šturm pa Ska-far-šuštariča s 13:5. V odločilni igri za drugo mesto sta Vovko-Hren premagala Škafarja in Šu-štariča s 13:9. Skupaj z zmagovalcema Cvarom in Sturmom sta se tako uvrstila v zaključno tekmovanje za republiško prvenstvo, ki bo v Novem mestu 31. julija in 1. avgusta. Turistična nedelja 18. julija Te dni, ko je turistična sezona na višku, so tudi dolenjske asfaltne in druge poti preplavljene z avtomobili vseh znamk in registracij. Samo v Dolenjskih Toplicah se je v nedeljo ustavilo več kot 300 avtomobilov in avtobusov. V odprtem bazenu so imeli 1200 kopalcev. Temperatura vode je bila 31, temperatura zraka pa 30»C. — V odprtem bazenu v Šmarjeških toplicah so prodali 708 vstopnic, okoli zdravilišča in v drevoredu pa je parkiralo blizu 160 avtomobilov. Temperatura vode v odprtem bazenu je bila 30«C, prav toliko kot temperatura zraka. Vse postelje v hotelu so zasedene. — Na Otočcu je bilo tokrat nekaj manj prometa kot sicer, ker so naši ljudje po večini že na dopustih, tuji gostje pa se še ne vračajo proti domu. Večji obisk pričakujejo čez kakšnih 14 dna. Aorji PIONIRJA: toi v Sloveniji .a^0 to nedeljo je bilo v republiško prvenstvo ,,v četvorkah; dolenjske ggilftS* zastopala PIONIR in 2*^ iz Novega mesta. v'te?kkrnovanju je Zelezai' ^Sh**1 Ingrad s 13:4, nato P*J£L5 Skalo 13:3 in kopr-s*$v^m valom s 13:6. - V dr^^Mni je pionir premagal o^.^a&no s 13:3 1x1 P°štar-J£l ji" V finalnem tekmova-bl??ir Premagal Kras s l3:!^«eubil s Trnovim s 13:9, Ki» h. zgubil še tekmo s S^Mu '?• — V končnem vrst-ggilU 3e pIONIR zasedel od-niesto, kar pomeni ve-mič. DOlenjskih balinarjev. Wj t °T fo samo še Žaba in Tr-n£' J>rXJMbl-'ane ter Branik !n le tokrat igral v ^1 ti tS^Vovko-PlantanrVen-tf-iJ^NlCAR je bil zaradi C* količnika šele 12. in * *e je s tem uvrstil na ?T"enstvo, ki bo 31. av-P Mariboru. -en. Okrožno javno tožilstvo NOVO MESTO razpisuje delovno mesto - honorarne snažilke Osebni dohodek po dogovoru. Nastop možen takoj. I. Publiško strelsko kovanje gluhih ?Ms*,uhih Slovenije je v ne-đ'V?; Julija, priredila v No-v^gl,» na pokriti tr/.nici prvo ftU {J? strelsko tekmovanje siki rSlco i (155). Med po-»*KS .le bil najboljši Vinko rti^h Celja s 145 krogi. — t6 M °var"ju so udeleženci SU D>. Proti Otočcu in Kostanje- NESREČE Ncjprej v most, nato še v tovornjak Izredno smolo je imel 14. julija ob 14.45 Janez Prosenik, ki se je s svojim vozilom med prehitevanjem tovornjaka TAM 4500 z nezmanjšano hitrostjo najprej zaletel v most na Mirni, nato pa še v mimoidoči tovornjak, škode je za 1,000.000 dinarjev, na srečo pa se je nesreča končala brez človeških žrtev. Drag pogovor s sopoinico Na ovinkasti cesti med Zbura-mi in šmarjeto je 16. julija ob 12.40 močno zaneslo osebni avto, ki ga je vozil Alojz Dolenšek iz Slavonske Požege. Dolenšek se je med vožnjo pogovarjal s sopotnico, zato je prepozno opazil, da je zavil v levo. Krmilo je sunkovito obrnil v desno, vendar je bilo že prepozno, ker je avto že trčil v usek in se prevrnil na levi bok. Na ovinku sin zavozila 18. julija ob 5. uri sta se iz Gradca, kjer sta popivala, peljala na motorju JAWA Janez Brodarič in Anton Pezdirc. Namenjena sta bila v Novo mesto. Namero jima je preprečil ovinek pri Gerbčevi gostilni v Metliki, kjer je motor spodneslo. Pri padcu si je Brodarič zlomil desno nogo, Pezdirc pa se je hudo opraskal. NSU v JAW0 - Vipavec v bolnišnici Na cesti v Loki pri Črnomlju sta se 18. julija ob 9.45 zaletela motorista Vinko Vipavec in Pavel Butala, oba iz Tribuč. Vipavec se je na JAWI pripeljal po levi strani ceste in se zaletel v Butala, ki je pravilno po desni vozil motor NSU. Pri trčenju sta motorista padla. Vipavec si je pretresel možgane in dobil poškodbe na levi nogi, Butala pa si je precej odrgnil kožo. Na motorjih je za 200.000 dinarjev škode. VOLKSVVAGEN v zemlji, Zagrebčana v bolnišnici 18. julija ob 11.55 je Ludvik Hintermaver iz Zahodne Nemčije s Volkswagnom na avtomobilski cesti pri Podgračenu neprevidno prehiteval osebni avto Zagrebčan-ke Vladke Kokot. Nemško vozilo je trčilo v zagrebško, in sicer tako močno, da je Kokotovo odbilo na levo stran ceste. Voznico in sopotnika, ki sta bila ranjena, so prepeljali v brežiško bolnišnico. Nemški avto se je prevrnil in se po drsenju po boku kakšnih 24 metrov dalje zaril v zemljo, vendar pa potnikom ni bilo nič. Vozili sta se hudo poškodovali, saj so ocenili škodo kar na 1,500.000 dinarjev. S »ličkom« po levi v nesrečo Na cesti med Jordan kalom in Ivanjo vasjo sta se 12. julija ob 19.15 trčila osebni avto Fiat, ki ga je vozil Franc Lakner, in osebni \ okswagcn, s katerim je potoval Jože Kužnik iz Ljubljane. Lakner je v desnem nepreglednem ovinku vozil pa sredi ceste, ko je pripeljal pravilno po desni Kužnik. škode je za 200.000 dinarjev. V Novem mestu so prestreqli utopljenca 17. julija je Krka v Novem mesta naplavila moško truplo. Ugotovili so, da gre za Petra Veselica, 32, iz Broda pri Novem mestu, ki je odšel zdoma že 8. julija in se ni več vrnil. Domnevajo, da si je pokojni sam vzel življenje. VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD * VIHARNA POMLAD * VIHARNA POMLAD * VIHARNA ?M ★ VIHARNA POMLAD 113. — Tresočo se od groze so Nemci Francko vzeli s seboj. Gnali so jo mimo požganih hiš in skednjev, pri Livku m Brlecu. Pri nas, kako je pri nas, kje so naši, kje so naši — je trepetala Francka. Trepetala je, ko je videla pozgan tudi svoj dom. Upala je, da bo zagledala svoje domače zvezane in ujete. Toda Nemci razen nje mso vodih nikogar s seboj. Včasih zažgejo s hišami tudj.., Zgrozila se je... so }u T\.Ne.mci so J° odgnali s seboj v Kamnik. Ko m> odhajali, je za vrhovi ugašal dan. Na zahodnem nebu, jasnem m cistern, je visel samoten oblak, ki ga je zahajajoče sonce pordečilo s krvjo. Dolge sence so se plazile okrog počrnelih zidov Livkove, Brlecove in Smonkar-jeve domačije in iz zoglenelega tramovja se je vil pod neme oblake tenek dim, poslednja živa priča nasilja podivjanih esesovcev. * ~ Naslednje štiri dni je Francka preživela v kamniških zaporih. Zasliševali so jo, hoteč iz nje izvleči vse, kar je vedela o partizanih, toda njena usta so bila kot zakljenjena. Molčala je četrti dan, v četrtek so jo izpustih. Razjokala se je od sreče, ko je našla vse domače žive in zdrave, čeprav jim ni ostalo drugega kot pozgani zidovi, so Smonkarjevi kmalu za prvo silo popravili dom. Kfi }n^lvljenje je teklo naprej. Spet so prihajali te- {^jteJ? obveščevalci in nekega večera se je pri Smon- j 5o t% sPet pojavil Noč. Zalezel se je v seno in spal g J#v^fLteme' P°tem Pa se Je pošteno napokal žgan- I ifl^O ^odpravil naprej. Rudi, ki naj bi nesel v parti- j Zfih "Olnišnico na Osredek zavoj sanitetnega ma- 1 tJ^Jk ^ vprašal kurirja, ali sme kos poti z njim. I r MvoliL. OBRTNO SERVISNO PODJETJE P0SAVJE BREŽICE Cesta bratov Milavcev 14-a razpisuje po sklepu delavskega sveta podjetja za soboto, 24. julija 1965 JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO STANOVANJSKE HIŠE V LEVSTIKOVI ULICI 6 Dražba bo na licu mesta v Levstikovi ul. 6 za družbeni sektor ob 8. uri zjutraj. Ce do 10. ure ne bo ponudnikov, bodo pri dražbi lahko sodelovali zasebniki. Ponudniki družbenega sektorja so dolžni priložiti pooblastilo in bianco bariran ček kot jamstvo, zasebniki pa morajo pred začetkom dražbe položiti varščino v višini 10 odst. od začetne cene. Varščina se bo ponudnikom, ki na dražbi ne bi uspeli, vrnila. Od zasebnikov je kot prvi ponudnik sedanji stanovalec, ki stanuje v tem stanovanju. Vse informacije dobite na upravi OSP Posavje Brežice Cesta bratov Milavcev 14-a v dopoldanskih urah. Komisija za nabavo in odtujitev osnovnih sredstev pri CESTNEM PODJETJU V NOVEM MESTU NOVO MESTO, LJUBLJANSKA CESTA 8 razpisuje LICITACIJO za prodajo STANOVANJSKE HIŠE Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM IN ZEMLJIŠČEM v Spodnjih Ložinah št. 1 pri Kočevju Izklicna cena: 500.000 din. Licitacija bo v petek, 6. 8. 1965 v Spodnjih Ložinah št. 1 ob 9. uri. Prednost do nakupa imajo gospodarske organizacije in ustanove. VSEM KMETOVALCEM NA SVOJEM PODROČJU POŠILJA OB LETOŠNJEM DNEVU VSTAJE PRISRČNE ČESTITKE Z NAJLEPŠIMI 2ELJAMI Kmetijska zadruga SEVNICA! SMEH STOLETIJ Tik pred začetkom koncerta, ki ga je obiskal tudi pruski kralj, so gledalci opazili, da je dirigent Liszt v veliki zadregi. Ves nesrečen je gledal, kam je založil partituro, brez katere koncerta ni mogel začeti. Nazadnje se spomni, da jo je položil na sedež v prvi vrsti •in ko pogleda tja, vidi veličastno in debelo damo, ki sedi na partituri. Liszt pogleda kralja, ki nestrpen čaka na začetek, in damo, ki niti ne sluti, v kakšno nesrečo je spravila dirigenta. Tedaj se domisli, pogumno stopi k baronici in ji smehljaje reče: »Oprostite, baronica, toda partitura, na kateri vi sedite, ni napisana za pihala.« Na Studijskem potovanju po Nemčiji je vadil v manjšem mestu z orkestrom svojo rapsodijo. Toda na nekaterih odstavkih so ga trobila kar trgala po ušesih. Nenehoma je slišal napačne tone. Ko je slavnega dirigenta minila potrpežljivost, je vrgel taktirko ob tla in zakričal: »Gospodje, to ni koncert, to je mačja godba!« Tedaj je prvi trobentač mirno vstal in dejal: »Maestro, te godbe nismo mi skomponi-rali!« * Ko se je znani dramatik poročil s precej priletno igralko, ga je vprašala: »Zakaj pa nisi za poroko oblekel fraka?« »Frak nosim samo pri premierah,« se je odrezal Molndr. * Pri znamenitem madžarskem fiziku Rolan-du Ebtvosu je delal kandidat izpit. Eotvos mu da v roke daljnogled in ga vpraša: »Kakšen daljnogled je to?« Nesrečen Student seveda ne ve, kam bi uvrstil zapleteni daljnogled, gleda skozenj, ga poskuša razstaviti in sestaviti, spet pogleda skozenj in ga nato vrne fiziku z besedami: »Prav izvrsten daljnogled, gospod profesor.« Mdigreh es g qe8h — Prišel je na Ulico republike, krenil čez most in ves čas, ko je stopal k Chaboto-vemu domu, je srečal komaj dve osebi. Chabot je stanoval v stari hiši, ki jo je mladi Maigret nekoč občudoval, še zmerom je bila enaka, iz sivega kamenja, s štirimi stopnicami pred vhodom in visokimi okni, sestavljenimi iz malih štirikotnih Sip. Skozi zavese je prihajalo malo svetlobe. Pozvonil je, zaslišal drobne korake po modrem tlaku hodnika. V vratih se je odprla linica. — Je gospod Chabot doma? — je vprašal. — Kdo je? — Komisar Maigret. — Vi ste, gospod Maigret? Prepoznal je glas Roze, služkinje pri Chabotovih, ki je bila pri njih že pred tridesetimi leti. — Takoj vam odprem. Samo toliko počakajte, da sna-mem verižico. Obenem je zavpila v notranjščino. — Gospod Julien! Vaš prijatelj gospod Maigret je prišel... Kar naprej, gospod Maigret... Gospod Julien je šel to popoldne na postajo ... Bilo mu je žal, ko vas ni bilo. Kako pa ste prišli? — Z vlakom. — Hočete reči, da ste se pripeljali z večernim potniškim vlakom? Medtem so še odprla neka vrata. V pramenih oranžne svetlobe je stal velik suh mož z nekoliko sključenim hrbtom, ki je bil oblečen v domač suknjič iz rjavega žameta. — Si ti? — je rekel. — Seveda. Pravi vlak sem zamudil. Pa sem se pripeljal s slabšim. — In prtljaga? — Imam jo v hotelu. — Se ti je zmešalo? Treba bo poslati ponj o. Saj je bilo popolnoma jasno, da bo!š stanoval tukaj. — Poslušaj, Julien ... Bilo je čudno. Moral se je potruditi, da je nekdanjega tovariša poklical po krstnem imenu, in zvenelo je nenavadno. Celo to, da sta se tikala, kar ni šlo samo po sebi. — Le vstopi! Upam, da še nisi večerjal? — Sem, sem. V Hotelu de France — Naj sporočim gospe? — je povprašala Roza. Maigret se je vmešal. — Gotovo že spi? — Pravkar je odšla gor v sobo. Vendar ne leže v posteljo pred enajsto ali polnočjo. Povedala ji bom ... — Po nobeni ceni. Prepovedujem, da bi jo motili. Tvojo mater bom pozdravil jutri zjutraj. — Ne bo ji všeč. Maigret je računal, da je gospa Chabot stara vsaj že sedemdeset let. Na tihem mu je bilo žal, da je prišel. Kljub temu je od dežja težki pov**-nik obesil na stari obešalnik, stopil za Julienom v njegovo pisarno, medtem ko je Roza, ki ji je bilo sami več kot šestdeset let, čakala, kaj ji bodo naročili. — Kaj boš pil? Star konjak? — Če hočeš. Roza je razumela sodnikova nema znamenja in odšla. Vonj hiše se ni spremenil in tudi to je bila stvar, ki jo je Maigret nekoč občudoval, vonj lepo oskrbovane hiše, v kateri je parket polo-ščen in kjer kuhajo dobro. Prisegel bi, da noben kos pohištva ne stoji na drugem mestu. — Usedi se. Veseli me, da te vidim ... Skoraj je že hotel reči, da se tudi Chabot ni nič spremenil. Prepoznal je njegove poteze, njegov izraz. Ker sta se postarala oba, se je Maigret slabo zavedal, kaj so naredila leta. Vseeno pa se ni nič manj začudil nad nečim medlim, omahljivim, nekoliko slabotnim, česar pri prijatelju ni nikoli opazil. Ali je bil tak že nekoč? Ali Maigret takrat tega ni videl? — Cigaro? Na kaminu so bile v celem kupu škatel. — še zmerom kadim pipo. — Saj res. Pozabil sem. Jaz ne kadim več dvanajst let. — Ti je ukazal zdravnik? — Ne. Nekega dne sem si rekel, da je neumno delati dim in ... Vstopila je Roza s pladnjem, na katerem sta bila steklenica, pokrita z drobnim kletnim prahom, in en sam kristalni kozarec. »—Piješ tudi ne več? — Nehal sem v istem času. Samo pri obedih malo vina, pomešanega z vodo. Ti pa se nisi nič spremenil. — Se ti zdi? — Videti si čudovito zdrav. Zares sem vesel, da si prišel. Zakai ni bil videti popolnoma odkritosrčen? — Tolikokrat si mi obljubljal, da se boš oglasil tukaj, potem pa si se v zadnjem trenutku opravičil, tako da ti priznam — nisem te preveč pričakoval. — Vse se zgodi, kot vidiš! — Kako gre ženi? — Dobro. — Ni šla s teboj? — Kongresov ne mara. — Je šlo vse lepo v redu? — Veliko smo pili, veliko govorili, veliko jedli. — Jaz potujem zmerom manj. Začel je govoriti s tišjim glasom, ker so se v zgornjem nadstropju zaslišali koraki! — Z mamo je potovati težko. Ne morem pa je tudi več puščati same. OTIlimilininiimtllllllllllllllllllilllllllillllMHMHMHMMMMMMIlllli u i'l i n H llllllllilHIiinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllI — Mogoče je pa zdaj oseka? Z novo kočo na Vimolu je lovski turizem Bele krajine precej pridobil. Kočo so v celoti udarniško zgradili elani lovske družine Smuk iz Semiča. Ob tem uspehu so jim mnogi iz srca čestitali, celo »raubšici«, ki so se «i udeležili otvoritve koče ... Koliko kdo zasluži v kočevski občini Povprečni mesečn; osebni dohodki v industriji v kočevski občini so se letos v obdobju januar — maj povečali v primerjavi z enakim obdobjem lani za 43,9 odstotka, od 40.448 na 58.190. Najbolj so se povprečni mesečni osebni dohodki v tem času povečali v Kočevskem ti-vku — za 83,7 odstotka ali od 40.033 lani na 73.552, v n?kstilani so se povečali za 'M odstotka, Melaminu za 0 odst.( Rudniku za 42,7 i otka (povprečni meseč-zaslužck v prvih petih "aecih je bil tu 79.540 di- -jev) itd. V kmetijstvu so bili v prvih petih mesecih leta pov-u rečni mesečni osebni dohodki (51.376) za 30,3 odstotka večjd kot v enakem obdobju lanskega leta, v gozdarstvu za 45,3 odstotka (54.715 din) večji, gradbeništvu za 29,5 odstotka večji (povprečje januar — maj 44.210 din), v prometu so se povečali za 69,9 odstotka (od 38.116 na 64.752 din), v tr-gvini so bili povprečni osebni dohodki v petih mesecih večji od lanskega enakega Pohod članov ZR0P V nedeljo je krenilo iz Kočevja nad 30 avtomobilov na pot proti Vrhniki. Mestna organizacija združenja rezervnih oficirjev in pod-oficirjev je v sodelovanju z organizacijo ZB iz Kočevja organizirala tehnični zbor v vojni pošti Vrhnika, pohod pa Je bil organiziran zaradi izpopolnjevanja znanja v vojaških veščinah ter spoznavanja z drugimi organizacijami ZROP. Pohoda se je udeležilo preko 100 članov organizacije, v koloni avtomobilov pa je bila tudi saniteta, intendanca, mehanična delavnica in drugo, kar so potrebovali na poti. Mimogrede so se ustavili še v Velikih Laščah, kjer so se s predstavniki tamkajšnje organizacije na kratko pomenili, na Turjaku pa so obudili spomne na zlom bele garde za grajskim obzidjem jeseni 1E>43. leta. K spomeniku so položili tudi venec. obdobja za 36,2 odstotka (55.526 din), v gostinstvu so se povečali za 37,9 odstotka (na 42.196 din), v obrti za 31 odstotkov, na povprečno 41.823 dinarjev (najnižji povprečni osebni dohodki v letošnjih prvih petih mesecih so v Čevljarstvu in Pletilj-stvu — 27.273 oz. 27.469. V Čevljarstvu so bili maja 36.000 din, v Plc-tiljstvu pa januarja 27.830 in maja 27.078 dinarjev). V stanovanjski in komunalni dejavnosti so bili povprečni osebni dohodki v obdobju januar — maj 39.361 dinarjev in so večji od lanskega enakega obdobja za 30,8 odstotka. Se pravi, da so bili v prvih petih mesecih leta v gospodarstvu pov- prečni OD 5-4.371 ali za 42,6 odstotka večji od enakega obdobja lani. Povprečni dohodki v prvih petih mesecih leta so bili v šolstvu 66.092 dinarjev ali za 51,2 odstotka večji od lanskih prvih mesecev, v kulturno prosvetnli dejavnosti so se povečali za 59,4 odstotka (na 45.815), v zdravstvu za 35,8 odst. (na povpr. 76,636), socialnem skrbstvu so se povečali za 12,8 ods. (na 43.260 din), telesnovzgoj-ni dejavnosti za 39,1 odst. (68.042 din), v družbenih organizacijah za 32,5 odst. (na povprečno 68.182 din), upravi in drugih družbenih organih za 40,7 odst. (na 68.411) itd. F. G. V Kočevju -190 litrov krvi V dneh 8., 9. in 13. julija je bila v Kočevju krvodajalska akcija. Čeprav niso dosegli predvidenega odvzema krvi, je akcija vendarle uspela- Upoštevati je namreč treba, da je bil odvzem krvi organiziran sredi leta, ko je veliko ljudi odsotnih ali pa imajo polno dela. Za odvzem krvi se je prijavilo 733 ljudi, odzvali so se 603, 190.510 litrov krvi pa je oddalo 559 krvodajalcev. Prav v tem času je krvi močno primanjkovalo, saj so jo sproti porabili. Zaradi letne sezone in obilice dela so odvzem krvi v Kočevski Reki preložili na jesen. Ob tem je treba vsekakor spregovoriti tudi o odnosu nekaterih občanov do te hu- KOČEVSKE NOVICE mane akcije. Mnogi so prihajali, da bi darovali kri, z zavestjo, da bo prav njihova kri morda že jutri rešila življenje človeku. Vsak, ki je že kdaj dobil tujo kri, se vedno odzove vabilu Rdečega križa, veliko pa jih je, ki nočejo o krvodajalstvu niti slišati, čeprav so nekoč dobili transfuzijo. Tako je bilo v Nemški loki; aktivistka RK je prišla k nekemu delavcu, doma iz Bosne (nekoč je že dobil tujo kri) in mu rekla, če bo daroval kri. Omalovažujoče je odvrnil, da je ne da. Ko ga je vprašala, kako bo tedaj, če bo sam potreboval transfuzijo, je dejal, da mu jo morajo dati! Rdeči križ Kočevje se toplo zahvaljuje vsem občanom, ki so se odzvali vabilu za oddajo krvi, prav tako pa vsem podjetjem, ki so omogočila svojim zaposlenim udeležbo v akciji ter vsem aktivistom RK za nesebično in požrtvovalno pomoč. V petek seja skupščine v Kočevju V petek se bosta sestala oba zbora občinske skupščine Kočevje. Odborniki bodo obravnavali poročilo sveta za šolstvo o problematiki šolstva v občini, poslušali obvestilo o spremembah v gospodarskem sistemu, sprejeli odlok o samoupravljanju v upravnih organih občine ter odlok o premijah na kravje mleko. V petek bodo med drugim govorili še o ude- ležbi občine pri dodelitvi kreditov za člane ZB in dopolnili program dela skupščine za 2. polletje. O seji bomo poročali podrobneje prihodnji teden. KOČEVJE: Sprejem za narodne heroje V četrtek, 22. julija dopoldne, bo organizacija Zveze borcev iz Kočevja priredila v hotelu Pugled slavnosten sprejem za narodne heroje in spomeničarje. Na slovesnost so povabili 18 spomeničarjev TE DNI V KOČEVJU B PIVA V TEH VROČIH DNEH, zlasti še ob nedeljah, v kočevskih gostiščih zmanjkuje. Gostinci imajo na zalogi izgovorov na pretek: skladišča imajo inventuro, glavna zaloga nima urejenega prevoza, vprašanje embalaže ni urejeno itd. Precej teh pripomb gre na račun TRGOPRO-META. Morda pa bi le kazalo odpreti v Kočevju kakšno zasebno gostišče, ki bi prav gotovo ustvarilo zdravo In živo konkurenco, piva pa bi bilo najbrž nato v vseh gostiščih vedno dovolj. B VELIKO IZLETNIKOV Je pritegnilo v Kočevje lepo vreme. Ogledujejo si mesto, mnogi pa obiščejo tudi Bazo 20 na Rogu. Vodiče za izlete posreduje uprava muzeja NOB. Iz Postojne je 7 avtobusov pripeljalo več kot 180 invalidov in upokojencev, ki so obiskali tudi Rog. Prišli so tudi izletniki iz Radgone in Maribora. V Kočevju so prespali, naslednji dan pa obiskali Bazo 20. 9 V VROČIH POLETNILH DNEH, ko je čas dopustov, odhajajo tudi naši prebivalci bodisi v tujino, bodisi v domače turistične kraje. Počitniška zveza, taborniki, društvo prijateljev mladine in delovni kolektivi prirejajo taborjenja ln letovanje v več izmenah. V Šelcah ima dom oddiha KGP, drugi spet na Belem križu pri Piranu in v raznih obmorskih krajih. Filatelisti so jo mahnili na Dunaj, kjer so obiskali svetovno filatelistično razstavo, nato pa se vrnili domov preko Tirolske in Italije. Prosvetni delavci so odšli v Budimpešto, Prago ln na Du-• r.aj. Skromnejši izletniki odhajajo v planinsko kočo na Mestni vrh ter v Dol ob Kolpi. Q V PETEK SE JE /ACELA GRADNJA NOVE SOLE v Kočevju. Podjetje ZIDAR ureja gradbišče, kot povedo, pa bo šola do dogovorjenega roka gotova. a SODOBNO KNJIGARNO JE ODPRLA v Kočetju pretekli teden Državna založba. V treh oddelkih (knjižni, papirniški in eden za šolske potrebščine) je kupcem na voljo lepo razporejeno blago. Nova prodajalna bo veliko pomenila zlasti aa šolsko mladino. ■ V PAVILJONU PRI STARI POSTI je te dni začela poslovati slaščičarna. Odprl jo je Rafet Multezon. Razen slaščic so naprodaj mlečni izdelki, burek, sadni sokovi in druge brezalkoholne pijače. H ZDRAVSTVENI DOM DOGRAJEN. Nedavno je bil končno dograjen novi zdravstveni dom v Kočevju. V njem so uredili že bolniški oddelek, ki naj bi po prvotnih načrtih bil zgrajen šele v tretji fazi, vendar je za nadaljnjo gradnjo zmanjkalo denarja. V novi dom se bo zdravstvena služba kmalu preselila. 0 GRADNJA POKOPALIŠČA. Novo pokopališče ob Črnomaljski cesti že dalj časa postopoma gradijo. Zvedeli smo, da bo kmalu urejeno toliko, da bodo jeseni lahko na njem že prvi pokopi. Težaw@ i izvozom v ribniškem INLESU Polletni proizvodni plan presežen za 3 odstotke. Uvedba 42~urnega delovnega tedna v obratu v Dolenji vasi je uspela, saj je prav ta obrat v tem času dosegel najlepše rezultate. Z uvedbo skrajšanega delovnega časa v ostalih obratili bo treba izkoristiti številne še neodkrite rezerve. Zastoji v izvozu. iz Kočevja in okolice, 3 narodne heroje in svojce treh padlih herojev. Povabljenci, katere bo v imenu organizatorja pozdravil predsednik občinskega odbora ZB Tone Šimenc, bodo dobili lepa spominska darila. Kolesarska reprezentanca vadi v Kočevju Kolesarska zveza Jugoslavije je odločila, da se bo 10 najboljših kolesarjev pripravljalo za mednarodno dirko »Po Jugoslaviji« letos namesto v Kranjski gori v Kočevju/ Priprave bo vodil trener ljubljanskega »Roga« Zvone Zanoškar. V Kočevje so že prispeli reprezentanti Valenčič, Skerlj, Ukmar, Boltežar, Santavec, Hvasti, Zivokič, Belic, Pavlic in Čuh-rič. Stanujejo v hotelu Pugled. ■ _ A. Arko Asfalt v Podgorski ulici Te dni pregledujejo cestišče Podgorske ulice v Kočevju. S sondiranjem bodo ugotovili, kakšna je podlaga ceste in kolikšni bi bili stroški za asfaltiranje. Ce je podlaga dovolj trdna, bo asfaltiranje seveda cenejše. V tem primeru bodo še letos asfaltirali vso ulico, če pa bodo potrebna večja dela, bodo začasno asfaltirali le del ceste, mimo stolpičev. Kolektiv lesnega kombinata INLES v Ribnici je v prvem polletju naredil za dve milijardi 290 milijonov dinarjev izdelkov ali za 62 milijonov več, kot predvideva polletni proizvodni plan. Najbolje je planske obveznosti izpolnjeval obrat v Dolenji vasi, kjer delavci že tretji mesec delajo po 42 ur tedensko. Skrajšani delovni teden so v kombinatu najprej uvedli v tem obratu, na podlagi izkušenj ter podrobnega snemanja delovnih mest še v ostalih obratih pa, bodo v naslednjih mesecih uvedb skrajšani delovni čas tudi drugod. Kljub skrajšanemu delov- Tane Kozlevčcir - častni občan V petek bo v Ribnici razen nastopa ansambla Tamburice iz ZDA še ena slovesnost; v odmoru med koncertom bo predsednik občinske skupščine podelil članu Slovenskega okteta Tonetu Kozlevčarju diplomo častnega občana Ribnice. Podelili mu jo bodo »us' taprav' Ribn*čanje« v zalivalo in priznanje, »k' je ponjesu ribnš'ko pajs^m po us'h dežjalah sveta«. Ena najlepših pesmi, ki jih oktet poje, je prav ribniška »Sm Ribnčan Urban«, s katero so zgodbo o šegavem krošnarju Ribničanu ponesli že skoro po vsem svetu. Kjerkoli so gostovali, po največjim mestih sveta, je Urban iz Ribnice — poje ga Tone Kozlevčar — »vžgal« in nemalokrat so jo morali ponavljati. »Vsak narod ima svojega kroš-njarja, ki simbolizira narodovo veselost, šegavost,« pripoveduje tov. V petek 2?. julija bo končan prvi del letošnjih "poletnih kulturnih prireditev ribniškega festivala, nadaljeval pa se bo v prvih dneh septembra. Prvi del prireditev bodo zaključili mladi gostje iz ZDA, The Pittsburgh Junior Tam-buritzans. Začetek ansambla sega v leto 1957, ko je 12 študentov zaprosilo dirigenta Johna Greguricha, naj bi jih proučeval v igranju tambu-ric. Kmalu nato so priredili prvi koncert, ki je vzbudil veliko zanimanje med mladimi ljudmi jugoslovanskega Kozlevčar. »Morda je ribniška pesem o iznajdljivem krošnarju prav zaradi tega tako domača poslušalcem po vsem svetu . . .« Zdaj, ko krošnjarjenje vedno bolj zamira, saj se le še redki ukvarjajo z njim, bo ostal kmalu samo še Urban. In so sklenili Rib-ničanje, da bo Tone Kozlevčar tudi po tej plati postal pristncj.ši Urban, ko bo dobil z diplomo častnega občana »domovinsko pravico« v deželi Urbanovi. Občinska skupščina bo na seji 27. julija sprejela odlok o častnem občanstvu, Tone Kozlevčar pa bo tako postal prvi častni občan Ribnice. RESKTO rodu. Zdaj ima ansambel že 60 članov, nastopli pa so že po številnih državah ZDA, Kanadi, kot prva skupina te vrste pa so* letos nastopili tudi pred podpredsednikom ZDA. Poleg Johna Greguricha vodi ansambel še Violet Rupar-cich; njen oče je doma iz Retij v Loškem potoku, mati iz Roba pri Velikih Laščah Zadnje leto živi v Ljubljani in študira našo folkloro. Ne davno je v razgovoru pove dala, da-je naša folklora res nično bogata in da jo naši DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA STORITVENIH OBRTI »KOVINAR« KOČEVJE VOŠČI VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA 22. JULIJ — DAN VSTAJE! 22. julija: proslava na Grmadi Ribniška občina bo dan vstaje slovenskega naroda proslavila z odkritjem spominskega obeležja na Zuko-vem pod Grmado. Spominsko obeležje bodo odkrili v spomin na 13 žrtev, ki so tu padle in v spomin vseh domačinov, ki so dali življenja za svobodo. To bo tudi centralna občinska proslava ob 22. juliju in 20-letnici osvoboditve. V počastitev 22. julija bo 23. jđija nastopil v Ribnici zbor mladih tamburaše v iz ZDA. Sprememba statutov Statutarna komisija pri občinskem sindikalnem svetu v Ribnici se je v zadnjih dneh sestala že dvakrat in razpravljala o spremembah in dopolnitvah statutov -in pravilnikov z novim zakonom o delovnih razmerjih. Ugotovili so, da bodo morali v kolektivih začeti kaj skrbno in hitro opravljati to pomembno nalogo. Sklenili so, da bodo s pomočjo delavske univerze čimprej priredili seminar za predstavnike podjetij in ustanov, na katerem se bodo podrobno pomenili, kako statute uskladiti z novimi zakonskimi določili. nemu času je obrat v Dolenji vasi dosegel v prvih šestih mesecih leta lepe rezultate, saj so že dosegli 57 odstotkov letnega plana. To po-* meni, da so odkrili številne notranje rezerve in da kar najbolje izkoristijo za delo odmerjeni čas. Nedvomno je tudi v ostalih obratih kombinata še veliko neizkoriščenih možnosti, ki jih ho treba, posebno ob sedanjih gospodarskih spremembah, temeljito izrabiti- Večje težave ima INLES pri izvozu, saj so v prvem polletju izvozili le za 500.000 dolarjev izdelkov, kar je približno 35 odstotkov letnega plana- Preoej težav naslaja tudi zaradi slabih odpoklicev inozemskih kupcev, pravijo pa, da bo treba v naslednjih mesecih napeti vse sile, da bodo lahko nadomestili zamujeno in izpolnili izvozni plan. Mednarodna rokometna tekma v Ribnici V soboto 24. julija ob 17. uri, bo v Ribnici na rokometnem igrišču za domom Partizana mednarodna prijateljska rokometna tekma. Gostovali bosta moška in ženska rokometna ekipa kluba Helas iz Haaga v Holandiji in se pomerili z rokometnima ekipama domačega Partizana, ki sicer tekmuje v ljubljanski rokometni conski ligi. To bo že drugič, da nastopa v Ribnici rokometna ekipa iz tujine; lansko "teto je prav tako gostovalo moštvo iz Holundije. Nabližnjc mednarodno srečanje so ribniški rokometaši že dalj časa vneto pripravljajo. mladi rojaki v Ameriki gojijo in ohranjajo z veliko (ljubeznijo. Mladi tamburaši iz ZDA bodo nastopali v petek ob 20. uri v letnem gledališču v gradu, če-bo pa slabo vreme, v dvorani. Med odmorom bo zapel tudi Slovenski oktet. Organizator — Ribniški festival — vabi občane, naj si nastop rojakov iz Amerike ogledajo. Zebre in parkirišča v Ribnici, Delavci Komunale so v Ribnici te dni po ulicah zaznamovali zebraste prehode za pešce. Ta novost bo vse-' kakor zahtevala od pešcev večjo discipliniranost, kar bo njim samim v korist. Označeni prehodi so bili nujni spričo vedno večjega prometa". Hkrati so v Ribnici določili tudi parkirne prostore za motoma vozila, ki so bili vsaj tako potrebni kot prehodi za pešce Parkirni prostori so pred zadružnim domom, pred gostiščem »Cene«, ob Bistrici in še nekaterih mestih. RIBNICA: v' petek tamburaši iz lil Novo v Brežicah B V SOBOTO, 17. JULIJA so se v prostorih občinske skupščine sestali svet za šolstvo, svet za delo in svet za socialno varstvo s predstavniki občinskega zavoda za zaposlovanje delavcev. Obravnavali so možnosti za zaposlovanje oziro-fna nadaljnje šolanje absolventov °snovnih šol. Spričo pomanjkanja Učnih mest je stanje zelo kritično in vse kaže, da bodo morali ostati za nekaj časa doma celo tisti, ki jim je zavod že zagotovil izučitev v poklice. ■ IZVRSNI ODBOR OBČINSKE-GA ODBORA SZDL je na seji 19. iulija razpravljal o mednarodnem Političnem položaju in prilagajanju delovnih organizacij spremembam v našem gospodarstvu. Na dnevnem redu je bila razen tega ocena tekmovanja krajevnih organizacij SZDL; člani odbora so potrdili nagrade najboljšim. ■ NA ŽIVILSKEM TRGU je bito v soboto spet živahno vrvenje. Stojnice so bile bogato založene s solato, stročjim fižolom, z grahom, jajci, s sirom in smetano, z novim krompirjem in južno zelenjavo. Mokri ških piščancev nI bilo naprodaj, zato pa so jih kar precej Prinesle na trg kmetice. Zabeležili '•smo naslednje cene: zelena solata 120 din kg, stročji fižol 300 din kg. grah 120 din kg, jajca 40 din, sir s smetano 140 din merica, krompir 100 do 110 din kg, piščanci 800 do 1000 din. Pred dobrim mesecem smo pisali, da je podružnica SAP v Brežicah obnovila čakalnico. Potniki se kljub temu v toplih dneh zadržujejo raje zunaj, a tem nimajo kam sesti Vse kaže, da jim je mesto letos odreklo gostoljubje. Lani in še prej so bile na parkira-lišču vedno klopi, letos pa ni prav nobene. Najbolj utrujeni posedajo kar po travi pred gimnazijo ali pa si pomagajo tako kot ženica na sliki levo, ki je sedla kar na potovalni kovček. v tovarni pohištva se kopičijo zaloge Delno preusmeritev na domače tržišče ni prinesla bistvenega izboljšanja -Naročil primanjkuje že vse leto - Neutečena notranja organizacija In tehnologija podražujeta proizvodnjo - Proučevanje tržišča je ena izmed najpomembnejših nalog v prihodnjih mesecih Tovarna pohištva v Brežicah je v minulih letih delala predvsem za zunanja tržišča. Izvažala je celo do 90 odstotkov svoje proizvodnje. Letos pa se je položaj precej spremenil. Cene polizdelkov so pri nas močno porasle in vplivale na cene konč-> nih izdelkov. Tovarna pohištva ni. mogla v tujini več tekmovati z drugimi ponudniki. Njen izvoz včasih ne krije niti proizvodnih stroškov, ker se cene na zunanjih tržiščih že dve leti niFO spremenile. Podjetje je zaradi tega preusmerilo del proizvodnje za domaČi trg. Od januarja do 1113 j a je prodalo skoraj polovico izdelkov doma, toda ob zamrznjenju cen se je tudi ta prodaja ustavila. Tovarna dobiva malo naročil in letni plan najbrž ne bo uresničen. Zaloge se kopičijo zara- BREŽIŠKE VESTI di splošnega zastoja v prodaji. Njihova vrednost dosega tudi do 90,056.000 dinarjev. Hkrati s povečanimi zalogami se porajajo nove težave x zaradi pomanjkanja skladiščnih prostorov. Tovarna pohištva je razen tega doživela več nevšečnosti zaradi reklamacij, člani kolektiva zatrjujejo, da prihajajo reklamacije pretežno zaradi s^abe kakovosti uporabljenega materiala. Spričo omejenega uvoza so bili prisiljeni kupovati lake in druge kemične proizvode od domače industrije, s tem pa so oškodovali predvsem sebe in omajali ugled podjetja pri kupcih. Brez krivde kolektiva so torej nastali nepredvideni dodatni stroški, ki se jim niso mogli izogniti. Niz težav, ki dnevno spremljajo proizvodnjo v tem podjetju, izvira gotovo tudi iz neutečene notranje organizacije in tehnologije. Rekonstrukcija je bila lani sicer zaključena, vendar proizvodnja še ni dovolj prilagojena novim pogojem. Podjetje tudi ni moglo pravočasno nabaviti vseh strojev, da bi lahko sproti odpravljalo oz- ka grla in moderniziralo proizvodnjo. V največjo zadrego pa spravlja tovarno in njen kolektiv že nekaj mesecev nazaj pomanjkanje naročil. Trenutno teče delo sicer popolnoma normalno, toda stroji, ki bi lahko proizvajali v treh izmenah, obratujejo le osem ur na dan. Pred kolektivom so torej odgovorne naloge, med katerimi je proučevanje tržišča ena najpomembnejših, ne gre pa tudi zapostavljati nenehne skrbi za zadostno število strokovnjakov v podjetju. Jožica Tcppev Prva nagrada gre v Pileče Pet najboljših krajevnih organizacij SZDL v občini Brežice je nagrajenih - Povsod so pridobili precej novih članov Socialistične zveze 15. julija je bilo zaključeno tekmovanje - krajevnih organizacij SZDL v brežiški občini, ki je trajalo od začetka januarja. Tekmovanje je razpisal izvrši odbor pri obč. odboru SZDL z namenom, da bi se organizacije SZDL v tem obodbju utrdile in povečale članstvo. Nadzorni odbor je te dni pregledal delo vseh organizacij v občini in ugotovil, da so najboljSi v Pišecah, nakar si sledijo po vrsti organizacije na Veliki Dolini, v Pečicah, na Jesenicah in na Globokem. V Pišecah so v tem obdobju pridobili 272 novih članov, kar pomeni izreden uspeh. V Socialistično zvezo je v tem okolišu vključenih 81 odst. volivcev, število člastva so znatno povečali tudi v o-stalih organizacijah. Na Veliki Dolini je bilo ob zaključku tekmovanja vključenih v SZDL 53 odst. volivcev, v Pečicah 80 odst., na Jesenicah 79 odst. in v Globokem 63 odstotkov. Pohvalo za prizadevno delo zaslužita razen tega organizaciji v Sromljah in Kapelah. Obč. odbor SZDL bo organizacijo v Pišecah nagradil z magnetofonom, krajevni organizaciji na Veliki dolini in v Pečicah z radijskim sprejemnikom, krajevni organizaciji na Jesnicah in v Globokem pa z gramofonom. Zmanjšana davčna bremena v Brežicah V brežiški občini so spremenili stopnje občinske dohodnine v prvem, drugem in tretjem davčnem okolišu - 0 znižanju v četrtem okolišu bodo odločale krajevne skupnosti - Večja posestva naj bi bila manj obremenjena Skupščina občine Brežice je na seji 1. julija sklepala o znižanju občinske dohodnine od kmetijstva. Novi izračuni katastrskega dohodka kažejo pri starih stopnjah izredno velik porast. Zaradi prevelike obremenitve kmetovalcev, skupščina ne bo vztrajala pri stopnji, ki jo je določila na pomlad. Pričakova-vati je tudi slabšo letino in prebivalci na vasi bodo že zaradi tega precej prizadeti. Pri obdavčitvi ima odslej odločujočo vlogo sestav zemljišča, s tem pa je zagotovljena večja pravičnost pri razporejanju davčnih bremen.^ S sklepom skupščine je v prvem okolišu stopnja znižana od 22 odstotkov na 18 odstotkov, v drugem okolišu od 17 odstotkov na 15 odstotkov jn v tretjem okolišu od 11 odstotkov na 10 odstotkov. V četrtem okolišu so se zbo- ri volivcev odločili za 6-od-stotni krajevni prispevek. O morebitnem znižanju skupščina ne more odločati, priporočila pa je krajevnim skupnostim, naj uredijo po svoji uvidevnosti in presoji, če je pri kom ta prispevek višji od lanskega. I Spremenjena obdavčitev skuša doseči, da bi bili večji kmetje manj obremenjeni in da bi lahko pridelovali več tržnih presežka*/. Pravočasno in odkrit®! - je pozval predsednik če odborniki niso pravilno obveščeni, ne morejo glasovati za učinkovite rešitve — Skupščina potrebuje okrepljeno analitično službo Poročilo prisilnega upravitelja o položaju v Komunalnem obrtnem podjetju v Sevnici je na zadnji seji občinske skupščine izzvalo vročo razpravo. Povod zanjo je dala tudi informacija o krmelj-ski zadrugi. Odborniki so odločno zahtevali, da občina okrepi službe, ki so namenjene gospodarstvu, sicer se bo še vedno dogajalo, da bo skupščina zaradi nepoučeno* sti ukrepala" prepozno in brez pravega učinka! Tovariš Cimperšek je na primer omenil, da ni bilo prav, ko je ha pomlad skupščina sprejela poroštvo za 5 milijonov posojila, ki ga je tedaj najemalo Komunalno podjetje za investicije. O podjetju tedaj ni imel nihče jasne predstave in ker odborniki niso vedeli, so glasovali za jamstvo. Spet drugi odbornik je pripomnil, da' skupščina še do danes ni prejela poročila o likvidaciji »Maroka« podjetja, ki ga je nasledilo Komunalno obrtno podjetje. Od tega sta minili dve leti in likvidacijska komisija bi morala skupščino že zdavnaj seznaniti s to zadevo! Predsednik skupščine tov. Knez je v razpravi med dru- ET izpostava v Sevnici Delokrog elektrotehnične izpostave v Sevnici sega od Dobja in Planine, od Loke in Hotemeža preko Šentjanža, Cirnika, Mokronoga in Mirne do Ponikve pri Trebnjem. Elektrificirana so z malimi izjemami že vsa naselja tega področja. Kolektiv elektrotehnične izpostave šteje 40 ljudi in dela v urejenih pogojih: v •sodobnem poslopju blizu mostu čez Savo imajo poslovne prostore, razpolagajo pa tudi z vso potrebno opremo. S. K. gim dejal, da so tudi kolektivi včasih nepravilno informirani, čeprav bi morala vsaj računovodska služba seznanjati zaposlene z resničnimi podatki o uspehu ali neuspehu podjetja. Povedal je še, da se kaj rado dogaja, da podjetja postavijo za pogoj svojega uspeha zmanjšanje dolžnosti do občine oz. njeno pomoč. V resnici pa se prav taka podjetja ne trudijo za izboljšanje organizacije dela in ustreznejšo zasedbo delovnih mest. Tokratna razprava v sevni-ški občinski skupščini napoveduje konec površnosti in samegibnemu dviganju rok, saj so doborniki jasno povedali, da zahtevajo o položaju v gospodarstvu pravočasno in pravilno obveščanje. In ko je predsednik pozval prisotne: »Tovariši, bodite odkriti!« se je verjetno marsikdo zamislil nad tem, da je do sedaj kot predstavnik podjetja v želji za njegovo dobro tudi kdaj glasoval za polovične rešitve v skupščini. Skrili so nevarna kolesa Ali se lastniki takšnih koles zavedajo, da ogrožajo svojo varnost in varnost drugih? V Jugotaninu so 13. junija pregledali vsa kolesa, s katerimi se vozijo ljudje na delo. Komisija je ob pregledu ugotovila, da se lastniki koles le malo menijo za varnost sebe in drugih na cesti. To dokazujejo številni primeri koles brez zavor, brez zvonca in brez luči. Treba bo še veliko truda za razširitev prometne vzgoje po podjetjih, saj je prav v tem največ kršilcev prometnih predpisov. Lastniki koles se teh pomanjkljivosti zavedajo, u-krenejo pa nič. Medtem ko je komisija v Jugotaninu pregledovala prvo kolesarnico, so iz druge kolesarske lope ljudje hitro poskrili nekaj koles za Sevniščicp. Tega kajpak niso mogli napraviti neopazno in tako je komisija odkrila tudi najbolj pomanjkljivo opremljena kolesa. Akcija v Jugotaninu je pokazala, kako potrebni so taki občasni pregledi in komisija bo v kratkem obiskala tudi druga podjetja v občini. S. Sk. Anketa gospodarstev V republiški anketi sodeluje tudi 10 gospodarstev iz Loke, ki dajejo zavodu za statistiko podatke o razvoju gospodarstva. Anketiranci so dobili julija nagrado v znesku 3790 dinarjev v bonih, ki jih lahko vnovčijo prj bližnjem trgovskem podjetju. Brezplačno prejemajo tudi Kmečki glas ali Našo ženo Sk. SEVMSKI VESTNI K Če si priden, zaslužiš 2500 dinarjev na dan Krmeijska zadruga ga je v nasadih v Šentjanžu pridelala 19 ton - Obiralci dobro zaslužijo - Dnevno pošljejo za predelavo v Gabrovko po dve da tri tone črnega ribeza v V ribezovih nasadih v Šentjanžu in Breškem ljudje ne pomnijo tako dobre letine, odkar so zasejane plantaže. Jagode so izred no lepe in človeku se nehote vsili primerjava s češnjami. Pridelek so obirali 14 dni. V nasadih je bilo vsak dan 50 pridnih obiralcev iz bližnje okolice. Minulo sredo sem se srečala z njimi v Breškem, Mali Branko Keber pri obiranju ribeza. Od doma sta odšla z bratcem že navsezgodaj. Mama jima je dala s seboj južino, žejo pa sta si gasila kar v bližnjem studencu precej daleč od Šentjanža. Branko Keber, prikupen osemletni fantiček, mi je brž povedal, da si z bratcem pridno služita denar z obiranjem ribeza. »Koliko pa si ga že danes nabral?« sem ga vprašala. »13 kilogramov,« je hitro odgovoril in povedal, da dobi za vsak kilogram po 50 dinarjev. »In kako boš porabil pri-služeni denar?« »Shranil ga bom,« je odgovoril in že stekel za bratcem, da ne bi zaostal za njim. Med obiralci je bilo tisti dan še veliko šolarjev. Nekateri so prejšnja leta nabirali borovnice, letos pa so se raje odločili za ribez, ker bolje zaslužijo. Ob nedeljah je v nasadih še zlasti živahno. Takrat pridejo obirat cele družine. Delo je vodil mladi inženir agronomije Albin Je-šelnik, ki je te dni nastopil službo pri zadrugi. S pridelkom je bil zelo zadovoljen. Povedal je, da najbolj pridni obiralci zaslužijo tudi po 2500 dinarjev dnevno. Celoten pridelek znaša okoli 19 ton, v enem dnevu pa ga naberejo dve do štiri tone. Slo venija-sadje ga odkupuje po 220 dinarjev, pridelek pa pošiljajo sproti v Gabrovko za predelavo v ri-. bezov sok. J. T. Na pol preurejena stavba na Resi? Najprej načrti o otroškem vrtcu, pozneje pa o krojaški delavnici, toda iz obojegu nič - 4 milijoni sredstev naloženi v odkup stavbe in v njeno preureditev, ležijo brez haska, v Krškem pa vlada očitno pomanjkanje poslovnih prostorov za obrt... V novem stanovanjskem naselju na Vidmu, ki mu pravijo Resa, je v levem robu napol prenovljeno gospodarsko poslopje. V dveh na surovo adaptiranih prostorih je urejen strop, po zidu so potegnjene električne instalacije, tam slonijo že izdelana in zasteklena okna, ki jih je tre- VESTI IZ KRŠKE OBČINE ba le še vstaviti, sicer pa je okoli stavbe popoln mir. človeku se nehote vsili vprašanje: kdo le je začel to stavbo preurejati in zakaj je na pol opravljeno delo opustil? Zgodba je stara in treba je poseči nazaj v leto 1962. Takrat so stavbo namenili ustanovi otroškega varstva, ki je v tem koncu Krškega še danes zelo potrebna. Stavba bi bila nadvse primerna za to, saj je okoli dovolj drevja in tudi za mamice z malčki ne bi bila preveč oddaljena. Celo anketo o tem, ali so za otroško ustanovo ali ne, so razpisali na tem koncu Vidma. Izmed 70 anketiranih gospodinjstev se jih je 69 odločilo za, eno samo pa je bilo proti. Kot je slišati, prav zaradi nasprotovanja enega gospodinjstva do uresničitve načrtov ni prišlo. Leta 1964 je nato dozorel načrt za krojaško delavnico stanovanjske skupnosti, ki naj bi delovala v preurejeni stavbi. Delavnica naj bi prevzemala naročila po meri, v enem prostoru pa bi deloval v kooperaciji s tovarno perila LABOD iz Novega mesta konfekcijski obrat. Zaposlil bi lahko v dveh izmenah 60 do 70 ljudi. Stavbo so odkupili in začeli s preurejanjem. To je bilo lani septembra. Za razna gradbena dela so porabili poldrugi milijon. Novi zakon o krajevnih skupnostih je dela zavrl. Krojaška delavnica, ki naj bi delovala v teh prostorih, se je razformirala. Bivša stanovanjska skupnost je še v začetku letošnjega leta izločila na svoj investicijski sklad za dokončanje del 1 milijon din. 250 tisoč din od tega so po sklepu sveta posodili javnemu kopališču za nabavo nove peči. Na pol dograjeni prostori zdaj samevajo. Z majhno adaptacijo, ki bi veljala največ poldrugi milijon, bi v stavbi lahko uredili prostore •bodisi za ustanovo otroškega varstva, bodisi za obrtno delavnico. In prav po obrtnih uslugah je v Krškem veliko povpraševanje. Na pol opravljeno delo na zapuščenem gradbišču v Resi Krškemu gotovo ni v ponos, pa tudi tistim ne, ki začetih načrtov niso speljali do konca! 42-urni delovni teden Po zakonitih predpisih morajo vse delovne organizacije do 8. aprila 1966 pripraviti Tamburaši iz ZDA V soboto, 24 julija ob 20. uri gostuje na kopališču Celuloze v Krškem ansambel »mladih pitts-burških tamburašev« iz ZDA. Za koncert mladih Jugoslovanov iz Amerike vlada/ v Krškem veliko zanimanje, saj bo občinstvo doživelo redko priložnost poslušati narodne zvoke v izvedbi znanega ameriškega ansambla. ukrepe, ki so potrebni za prehod na 42-urni delovni teden. Postopek potrjevanja progra mov delovnih organizacij za prehod na 42-urni delovni teden, je približno enak postopku pri sprejemanju in potrjevanju statutov. O izdelanih programih morajo najprej obširno razpravljati kolektivi in njihovi samoupravni organi, nato programe potrdi občinska skupščina, potem pa jih sprejmejo delavski sveti. V štirih letih od potrditve programov bo moral biti v kolektivih uresničen 42-urni delavnik. Delovne organizacije v občini Krško morajo vsake tri mesece občinski skupščini poročati o tem, kako pripravljajo programe za prehod na 42-urni delovni teden. Iz servisov je zraslo obrtno podjetje Servisi nekdanje stanovanjske skupnosti v Krškem so prerasli v obrtno podjetje - Krajevna skupnost se ne sme več ukvarjati z obrtno dejavnostjo rilo 4 milijone 300 tisoč din čistega dohodka. Nova krajevna skupnost se ukvarja zaenkrat samo s servisnimi uslugami, ki jih nudi hišnim svetom pri njihovem finančnem poslovanju. Asfalt proti Brestanici Cesto proti Brestanici in Senovem bodo začeli še letos asfaltirati. Letos bo asfaltiran del ceste proti Brestanici (približno do odcepa za tovarno IMPERIAL) in cesta proti Senovem od odcepa za termoelektrarno do križišča proti Vel. Kamnu (pri Kuneju). Asfaltiranje bo potekalo z občinskimi sredstvi, ker pogajanja o ustanovitvi medobčinskega cestnega sklada niso uspela. Stanovanjska skupnost v Krškem je kot predhodnica nove krajevne skupnosti imela 7 obrtnih servisov. To so bili: kemična čistilnica in pralnica, obrat družbene prehrane, čevljarski, krojaški in šiviljski servis, servis za vzdrževanje javnih hiš in javno kopališče. Vsi servisi skupaj so lani ustvarili za približno 53 milijonov din prometa. Za letos so imeli v načrtu promet v skupnem znesku 64 milijonov din, vendar zaradi reorganizacije ne bo ustvarjen. Zaradi novih zakonitih predpisov o krajevnih skupnostih, je morala KS Krško opustiti servisne dejavnosti. Obrat družbene prehrane je po ugibanju, ali naj se združi z bifejem v tovarni papirja in celuloze, končno prev- zelo gostinsko podjetje Hotel Sremič. Iz obrtnih servisov: kemična čistilnica in pralnica, čevljarski, in šiviljski servis, servis za vzdrževanje hiš in javno kopališče je bilo ustanovljeno samostojno obrtno podjetje. Krojaški servis je bil razpuščen, ker niso bili ostvarjeni načrti o kooperaciji s tovarno perila LABOD iz Novega mesta. Obrtno servisno podjetje je zdaj na rednem obračunu. Kot povedo sami, so k sreči še pred odlokom o zmrz-njenju cen povišali cene storitev, tako da zdaj nekako rinejo. Upajo, da bo zdaj v sezoni promet boljši. Do 31. marca letos je obrtno servisno podjetje opravilo za 10 milijonov 300 tisoč din prometa in pri tem ustva- Mirenska šola - manj 4 učilnice Nova mirenska šola ne bo imela 12 učilnic, kakor so predvideli, temveč samo 8. Tako je sklenila občinska skupščina v Trebnjem potem, ko republika ni odobrila svojega prispevka k tej gradnji. Občina je za mirensko šolstvo zagotovila premalo sredstev in s tem ni izpolnila pogoja za pomoč republike. Predračun za šolo, ki jo bodo gradili v treh etapah in ne v dveh, kot je veljalo do zdaj, so zmanjšali od 247 na 180 milijonov dinarjev, to pa pomeni, da bo imela šola štiri učilnice manj. Z dejstvom, da je ostala neizkoriščena priložnost, da bi Mima že skoraj dobila primerno šolo, je zdrknilo v vodo tudi upanje, da gradnja ne bi preveč bremenila občinskega proračuna. Upanje res Mladina v anketi Mladi komunisti pri občinskem komiteju ZKS in občinski komite ZMS v Trebnjem sta začela te dni anketirati mladince in mladinke, ki so zaposleni v delovnih organizacijah ali pa se preživljajo na kmetijah. Anketni listi vsebujejo 26 vprašanj o tem, kako živijo mladi, kaj jih teži in kaj razveseljuje, kakšna so njihova hotenja in pogledi na svet. Analiza ankete bo pomemben napotek za delo z mladimi. še ni povsem izgubljeno, ker pa občina letos nima kdo ve kako rejene proračunske mošnje in se še ne ve, do kdaj bo in če bo sploh »prišla« do denarja, ostane vprašanje odprto. Bolj kot kdajkoli pa je jasno, da bo moral občinski proračun rešiti tudi vprašanje te gradnje, četudi je blaga premalo in tudi škarje ne bodo napravile čudeža, zlasti ne, ker je potreb neprimerno več kot možnosti. Na mirensko šolo bo treba pogosteje misliti, nedvomno tudi zato, ker si šolniki že zdaj belijo glave, kam z otroki. Jeseni, in poslej vsako leto, pa bo šoloobveznih otrok na Mirni še več. Nekaj tednov je že od takrat, Trebanjcem pa je še dobro v spominu jutro, ko so zagledali pod spomenikom za cerkvijo, razbite vaze. Ponoči so se nad spomenikom, posvečenim vojakom v prvi svetovni vojni, znesli neznani zlikavci in tako oskrunili kulturnozgodovinsko znamenitost pa tudi ugled kraja, četudi na vazah, ki so del spomenika, -sledovi nasilja ne bodo preveč opazni, bo dogodek vendarle spominjal na ostudni vandalizem. USPEH NA OSNOVNI ŠOLI V TREBNJEM Izdelalo 383 dijakov, napreduje jih 447 V gramoznici, pri odcepu avtomobilske ceste pri Krškem, je začelo Cestno podjetje iz Novega mesta letos graditi svojo asfaltno bazo. Tamkajšnji gramoz je zelo primeren za izdelavo asfalta, kraj pa je pri roki tudi za prevoze asfaltne mešanice na razna delovišča. V dveh pečeh lahko pripravijo od 32 do 36 ton asfaltne mase na dan, eno izmed obeh peči pa kanijo prodati. Trebanjska šolska mladina je letos zadnjikrat gulila klopi v stari šoli. Spričevala so zdaj že razdeljena, pa tudi v šoli so že izračunali vse odstotke. Letos je v trebanjsko osemletko hodilo 549 učencev, ki so bili razdeljeni v 18 oddelkov. 383 ali 69,77 odstotkov jih .je izdelalo brez nezadostne ocene, še nadalnjih 64 pa jih je napredovalo v višji razred, ker jim to dopušča zakon. 102 učenca bosta tudi prihodnje leto obiskovala isti razred — seveda v novi šoli! Kakšen je bil uspeh dijakov zaključnih razredov? Od 57 jih je izdelalo 45, ostali pa bodo poskušali srečo na popravnih izpitih. Precej se jih je Pohod na Debenc V počastitev dneva borca je ZB NOV Trebnje priredila ekipno tekmovanje v patrol-no-orientacijskem pohodu na Debenc. Proga je bila dolga 4 km. i" B odločilo za nadaljnje šolanje. Dosti jih bo odšlo na gimnazijo (predvsem boljši dijaki) in v strokovne šole. Med fanti je veliko zanimanje za mehanike, dekleta pa so v anketo pogosto zapisala, da bodo nadaljevale šolanje na srednji medicinski šoli. Matična šola v Trebnjem trna še pet podmžničnih šol. Na Čatežu napreduje 64 otrok tki.banjski; NOVICE od 75, kolikor jih je obiskovalo to šolo, v Dobrniču jih od 127 napreduje 110, v Dol. Nemški vasi-bo v višji razred hodilo 135 do 159 otrok, v Knežji vasi 49 od 64 in v šentlovrencu 114 od 142. V prvi razred je v Trebnjem vpisanih letos 56 malč kov, v podružničnih šolah pa od 10 d- 30 Jeseni v novo šoio Letošnja jesen bo prinesla Trebnjemu pomembno prireditev. 4. septembra, na dan občinskega praznika, bodo odprli novo šolo. Tega se zlasti veselijo učenci in učitelji, ki so vrsto let čakali na sodobne učne prostore in pogoje. Novo šolsko poslopje ima razen prostornih učilnic tudi telovadnico. Ob selitvi se bodo oddahnili vsi, poleg učencev in šolskega kolektiva pa predvsem predstavniki občinske skupščine, ki so si prizadevali, da bi čimprej omogočili otvoritev Naposled so se le oglasili buldožerji na cesti Trebnje — Mirna, ki jo je začelo novomeško Cestno podjetje pred kratkim rekonstruirati. Letos bodo predvidoma uredili dva kilometra ceste, kar dovoljujejo sredstva, ki jih je za modernizacije svoje najpomembnejše ceste v mirenski dolini priskrbela trebanjska občina OBISK V NOVOMEŽKIJNDUSTRIJI OBUTVE mmimm . .-.m.........■■ i.m..........■...... ,«,„,,., mm m ^ Prvo polletje: presežen proizvodni plan Zaradi novih gospodarskih ukrepov niso mogli uvoziti obdelovalnih strojev. Za dobrih 32 odstotkov večja proizvodnja kot v enakem obdobju lani. 208 zaposlenih: povprečni osebni dohodek 42.000 din V razgovoru z direktorjem Rudijem Bergerjem in raču-novodjo Rolandom Tučkom smo razbrali, da teče proiz vodnja v njihovem podjetju normalno; težave imajo lepVj nabavi usnja in reprodukcijskega materiala. Proizvodnja je bila v prvi polovici leta za dobrih 32 odstotkov večja kot v enakem obdobju lani, pa tudi profizvodni plan je v polletju presežen. V drugi polovici bodo skoraj gotovo nastopile težave, saj so vezani na uvoz surovih kož, kjer so že nastopili zastoji. Industrija obutve prodaja svoje izdelke po vsej Jugoslaviji, niso pa si še priborili svojega prostora na tujem tržišču. Vzrok leži v tem, da ne morejo prevzeti velikih naročil, ker bi sicer izgubili domače tržišče. Nesreč pri delu so imeli lani 16, v prvi polovici letos- Kazen je 30.000 din! 30.000 dinarjev ali manj bo moral plačati vsakdo, ki se bo izognil brezplačnemu, toda obveznemu fluorografi-ranju, ki bo v novomeški občini letos od 2. do 23. avgusta. Občinska .kupščinaje sprejela poseben odlok, po katerem se bodo morali fluo-rografirati vsi 24 in več let stari občani. Zadnje fluoro-grafiranje v novomeški občini je. bilo leta 1961 njega leta pa 7, medtem ko se je število izgubljenih delavnih dni od lanskih 1764 po večalo letos na 1907. Število zaposlenih se je zaradi fluk tuacije zmanjšalo za 13 procentov. Zdaj je v Industriji obutve 208 zaposlenih, delovna zavest pa se je kljub temu povečala in seveda tudi storilnost. Povprečni osebni dohodki so se letos dvignili na 42.000 din. Novomeška tovarna kooperira s Pekom in Kopitarno v Sevnici in ima že zdaj prodane vse svoje izdelke do konca leta. if^tnujHiffHMHHttimmuimiHHiunmiintiiiiiMiutuuiuiuiutiuiiiiiiHinin I Razstava otroških I risb podaljšana I Razstava »NOVO ME-| STO V OTROŠKI RIS-I BI«, ki je v Dolenjski ga-i leriji 3. julija vzbudila 1 tako prijetno pozornost, f bo zaradi zanimanja jav-I nosti do nadaljnjega po-1 daljšana. Novomeščanom, I ki si razstave še niso og-§ ledali, obisk toplo pripo-f§ ročamo; spoznali bodo j »čudovito fantazijo o No-p. vem mestu«, kakor je ob tj obis'Ti razstave navduše-j§ .no zapisal v knjigo obi-g skov naš veliki rojak, 1 mojster Božidar Jakac. 1 Ključ za vstop v galeji rijo dobijo obiskovalci v g pisarni Dolenjskega mu-1" žeja. Tovarišici Nuši v spomin Globoko- se je pretekli teden zarezala v naša srca in čustva grenka bolečina: iz naše srede je za vedno odšla draga tovarišica NUŠA SMER-DU, profesorica telesne vzgo je na novomeškem učiteljišču in znana javna delavka, ki je vse svoje plodno življenje posvetila vzgoji mladine in njenemu zdravju. Množica No-vomeščanov je počastila nje no zadnjo pot in ji izkazala spoštovanje in ljubezen, kakršne je bila vredna za svoje plemenito življenjsko delo, ki Pa je kruta, dolgotrajna bolezen veliko prezgodaj zaključila: S tovarišico Nušo smo izgubili dragoceno osebnost, kateri poklic nikdar in nikjer ni pomenil samo uradni na-siv, temveč je bil zanjo vseskozi življenjski klic po ohranitvi zdravja, telesne svežine in lepote mladih, doraščajo-čih ljudi, kakor je dejal eden izmed govornikov ob odprtem grobu. Z lastnim zgledom, s pisano in govorjeno besedo si je nenehno prizadevala uresničevati znano tisočletno geslo: »Zdrav duh v zdravem telesu«. Posebno pomembna so bila ta njena prizadevanja pri vzgoji mladega učiteljskega kadra. In zares: leto za letom so odliajali iz novomeškega učiteljišča mladi učitelji in učiteljice, prežeti s plemenitimi nameni nuditi mlademu rodu okoli se be vse najboljše, predvsem pa tudi zdravo, razgibano, živah no in igrivo mladost. S tovarišico Nušo smo izgubili dragocenega aktivista množične telesne vzgoje. Nag njenost za tako delo in življe nje je prinesla že iz znane napredne Papeževe družine v Novem mestu. Vojna, katere se je udeležila kot zavedna Slovenka, ji je preprečila uresničitev mladostnih želja, zato pa je po osvoboditvi po leg rednega dela z Izrednim študijem postala profesorica telesne vzgoje. Bila je ena izmed prvih rednih profesorjev novega učiteljišča na Dolenjskem in je na njem plodno vzgajala mlade rodove, dokler ji bolezen ni preprečila koristnega dela. Pa še med boleznijo je nenehno spremljala, vse javno in predvsem prosvetno-športno življenje domačega mesta in pokrajine ter pri tem kljub bolečinam vneto sodelovala tako prt zadnjem velikem srečanju dolenjske mladine v Novem mestu kot na zletu bratstva in enotnosti v Karlovcu. Iskreno se je veselila uspehov nastopajočih in zato smo še posebno žalostni, ko se spominjamo njenih učinkovitih, lepih vaj, ki smo jih gle dali v množični izvedbi še pretekli mesec v Karlovcu in malo pred tem v Novem me stu. Delo tečajnikov v plavalni šoli je spremljala z bolniške postelje in pomagala z bogatimi izkušnjami. Kljub težki bolezni pa je ob vsem tem nenehno mislila na družino in skrbela za otroka. S čudovitim samoprema-govanjem je kljubovala bolezni in se poslovila od nas kot zgledna vzgojiteljica, ljubeča, skrbna mati in dobra žena, spoštovana in cenjena od vseh, ki so jo poznali In z njo delali. Njenim dragim, ki so z njo izgubili vse, izreka vsa javnost globoko sožalje in ob bridki, nenadomestljivi izgubi iskreno sočustvovanje. Tovarišico Nušo bomo ohranili za vedno v naših srcih' Zaradj novih gospodarskih ukrepov so morali odstopiti od nakupa obdelovalnih strojev, ker imajo premajhna obratna sredstva. Poudariti velja, da bi morali stroje uvoziti. Sredstva, namenjena za nakup, so prenesli na obratna sredstva. Industrijo obutve v Novem mestu novi gospodarski ukrepi niso posebej prizadeli, pa tudi posebnih olajšav ji niso prinesli. Proizvodnja teče normalno, delavci pa niso zaskrbljeni, ker vedo, da morajo sami poiskati skrite rezerve, če hočejo tudi vnaprej imeti take ali pa še lepše uspehe. Mirko Smonkar 13. julija je po kratki, toda mučni bolezni umrl v novomeški bolnišnici miličnik Mirko Smonkar, doma iz Šentjanža pri Mariboru. Kot elektromehanik je po odsluženju vojaške obveznosti postal miličnik in je od 1. januarja 1957 služboval na Postaji LM v Novem mestu, čeprav je miličniška služba naporna in terja od človeka'veliko odgovornosti in odpove- dovanj, je bil pokojni Mirko znan kot veder, nasmejan in skromen fant. Pri stanovskih tovariših in pri občanih na terenu si je znal ustvariti ugled, zato je užival spoštovanje na vsakem koraku. Pokojnikova priljubljenost se je pokazala tudi na pogrebu, saj so ga 15. julija pospremili na zadnji poti na šmihel slcem pokopališču številni občani, znanci, prijatelji in sta novski kolegi. Uslužbenci po staje LM Novo mesto in službe notranjih zadev na Do lenjskem bomo pokojnega Mirka težko pozabili, ohranili pa ga bomo v najlepšem spominu. Zafarske ruševine svarijo! V Žužemberku je bilo v soboto dopoldne okoH 9.40 čutiti kar močan potresni sunek. Škode ni bilo, pač pa se je zrušilo nekaj kamenja z ruševin na Zafari. To jo ponoven opomin, da je treba -uševine že vendar enkrat odstraniti! Še letos bomo dogradili šolo O pomanjkanju učilnic in drugih nujnj potrebnih prostorov v žužemberški osemletki smo že pisali; tokrat povemo le, da je občinska skupščina že najela posojilo za dograditev šole. Domača krajevna skupnost bo razpisala še krajevni samoprispevek za nabavo opreme. V delovnih kolektivih o .ijeni že razpravljajo. Dograditev šole je prevzel novomeški Pionir. M. S. Lekarna v Dol. Toplicah V kratkem bodo končana rdarska in inštalaterska de- Na obisku pri starem tovarišu Ludvik Medvešček in Louis Beniger V četrtek, 15. julija, je prišel na obisk v Novo mesto glavni urednik slovenskega dnevnika »Prosveta«, ki izhaja v Chicagu v ZDA, gospod Louis Beniger. Zdaj je bil po več kot 50 letih življenja v tujini že drugič pri nas. »V Novo mesto sem prišel zato, da bi pozdravil našega starega tovariša Ludvika Medveščaka, ki živi v 2abji vasi. Ameriški Slovenci ne bomo nikoli pozabili njegovega dela v eleve-landski SNJP, kjer je bil vodilna sila kar 40 let. Njegov sin Milan je še zdaj upravnik pri našem časopisu. Očetu sem prinesel njegove pozdrave, pa tudi sam sem čutil, da ga moram obiskati Takih mož kot je Ludvik v naših vrstah čedalje bolj pogrešamo ...« »Kakšen pa je vaš recept za — slovenščino? Kako to, da po vseh teh letih med Amerikanci še vseeno govorite tako lep jezik?« »Veliko berem Cankarja, Finžgarja, Zupančiča, Gregorčiča in druge naše mojstre lepe besede, pa tudi delo pri časopisu mi bogati besedni zaklad, V redakciji se pogovarjamo v glavnem po slovensko ...« »Kaj ste čutili takrat, ko je letalo preletelo jugoslovansko državno mejo?« »človek postane nedopovedljivo gi-njen. Globoka čustva ob misli na domovino, rojstni kraj in svojce se ne dajo kar tako opisati. Treba jih je doživeti. Pred štirimi leti sem bil prvič tukaj s podobno skupino. Dežela je v tem času neverjetno napredovala. Lepe" nove zgradbe, dobre ceste in številni avtomobili so dokaz hitrega gospodarskega razvoja. Najbolj pa so mi všeč lepote Dolenjske, Savinjske doline in Pomurja. Tako lepih krajev je malo na svetu...« »Prihodnje leto boste praznovali 50-letnico .Prosvete'. Ali se že kaj pripravljate na ta jubilej?« »Seveda; sestavljamo program prireditev, organizirali bomo kampanjo za pridobitev novih naročnikov — za nagrade pa bomo najbrž dah izlete v Jugoslavijo, kar vse naše ljudi zelo vleče. Tudi moja želja je, da bi spet prišel, tokrat z družino ...« Gospod Beniger se je v nedeljo vrnil v ZDA s skupino izletnikov iz Chi-caga. m. Kmalu trgovina s kmetijskimi stroji Namesto konfekcije bodo poslej v lokalu zadružne stavbe v Novem mestu prodajali kmetijske stroje in nadomestne dele zanje - Informacijo o tem ste daia direktor KZ Novo mesto inž. Jože Tanko in vodja kooperacijske službe Jože Pelko — Zaradi tega, ker se kmetovalci vedno bolj zanimajo za mehanizacijo, smo se odločili v našem lokalu na Cesti komandanta Staneta, ki smo ga doslej oddajali podjetju KROJAČ, urediti trgovino s kmetijskimi stroji in nadomestnimi deli. Te stvari smo prodajali že dalj časa v naši trgovini z reprodukcijskim materialom nasproti Košakove gostelne, vendar je bilo tam ' premalo prostora. Kmetovalcem nismo mogli razkazati, kaj sploh imamo na zalogi. Novi lokal smo že začeli urejati po načrtu inž. Marjana Lapajneta. — Kaj vse boste kupcem nudili? , la v lokalu za topliško lekarno. Preurejanje se je vleklo že v nedogled, ker ni bilo dobit; potrebnega materiala. Pričakujemo, da bo nova lekarna kmalu odprta. *D. G. Na sejmišču v Novem mestu 19. julija so kmetovalci pripeljali ua novomeški sejem 493 prašičkov, prodanih pa je bilo 328. Kupci so bili predvsem iz bližnjih krajev, povpraševanja ni bilo kdo ve koliko, zato je cena nekoliko padla od zadnjega sejma. Manjši prašički so šli v promet po 5.000 do 10.000 din, za večje pa se je gibala cena med 11.000 in 20.000 dinarji. V nedeljo na Mehovo! Planinsko društvo Novo mesto priredi v nedeljo, 25. julija, izlet na Mehovo. Udeleženci se bodo peljali z avtobusom do Badovinca, nato bodo šli peš do Pod-grada, na Mehovo in skozi Uršna sela do Dol. Toplic, kjer jih bi spet čakal avtobus za povratek v Novo mesto. — Razne vrste kosilnic, škropilnic, kotle za žganje-kuho in tudi druge večje in manjše kmetijske stroje ter orodja. Razen tega bomo dokaj založeni z nadomestnimi deli za kmetijske stroje domače in tuje izdelave. — Boste prodajali za dinarje alS za devize? — Samo za dinarje. Kmetovalci v zadnjem času precej uvažajo tuje stroje za kmečka dela, vendar ne bodo naš] nič dražji, celo cenejši, zlasti za tistega, ki tujo valuto kupi. Mi bomo stroje nabavljali neposredno v tovarnah, zato bodo odpadli zaslužki posredniških podjetij in blago bo znatno cenejše. — Kdaj bo nova trgovina odprta? — Računamo, da bodo vsa dela gotova konec avgusta. Novomeška kronika B KNJIŽNO RAZSTAVO Trdinovih spisov je 14. julija odprla v svoji avli Studijska knjižnica Mirana Jarca. Prikazana so vsa dela in pomembnejše izdaje oziroma ponatisi izpod peresa znane ga dolenjskega pripovednika, ki se je pred 135. leti rodil v Mengšu ln umrl pred 60. leti v Novem mestu. Razstava bo odprta do 14 septembra. B KUP LESENIH ODPADKOV na Prešernovem trgu pove očividcu, da so popravljali delavnico Splošnega čevljarstva, ki je na tem kraju. Verjetno pa je že čas, da bi podobna navlaka, ki je v Novem mestu ni malo, zginila s cest. Kaj je res potrebno, da pokažemo turistom vse, kar premoremo? B KOLIKOR JEZIKOV ZNAS, toliko ljudi veljaš, tega pa novomeški gostinci, vsaj vsi ne, očitno ne priznavajo. Namesto, da bi nemško aH angleško in tudi francosko govorečemu gostu hitro po stregli, ostajajo v zadregi, ker ne razumejo »žlobudranja«. Gostinci bi se mogli na raznih jezikovnih tečajih, ki jih prirejajo v mestu, hitro naučiti vsaj toliko tega ali onega tujega jezika, kolikor ga potrebujejo pri strežbi. Marsikje so gostinci tudi turistični informatorji, no, to pa bi bila za novomeške gostince ie prenuda (?) zadeva. In vendar bi navali tudi na to misliti! B STAREJŠI MOSK1, ioma v okolici Bršlina, ki je minulo ne- deljo brcal v zaprta vrata delavnice za strokovno popravilo nogavic v Kastelčevi ulici 1, je očitno pozabil, da imajo tudi obrtniki ob nedeljah dan oddiha. Ko se vrata pod brcami le niso vdala, je zajahal kolo in se (očitno vinjen!) odpeljal. Mimoidoči, ki so videli prizor, so se hudo zgražali, saj navadno odpiroma vrata z rokami, ne z nogami. BI FRANCOSKI MLADINCI, ki taborijo ob Krki pri Otočcu, večkrat obiščejo Novo mesto v skupinah. Najraje kupujejo razglednice in spominke, pijejo pa malinovec, limonade in sokove. Težko pa je s sporazumevanjem, ker v mestu naletijo le na malo-katerega domačina, ki zna francoski. B ZELO DOBRO je bila zadnji ponedeljek založena novomeška tržnica. Naprodaj so bile kurmue po 280 din kg. zelje po 90 din, karfiola po 250 din, koleraba pa 30 din komad, krompir po 150 riin. Lisičke so prodajali na merice po 80 din, jurčke po C00 din kg, jajca po 50 din, borovnice po 300 din liter, jabolka po 150 din kilogram in mleko 90 din liter. Prav dobro so šle v promet tudi lepe prlmorukc bnv-kve po 400 din kg. m GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: -Marija Berkopec s Par tizanske 7 — dečka, Magda Jaki z Zagrebške 15 — deklico, Milka Kalem iz DefrančeskLjeve ulice 1 — Darka V TEM TEDNU VAS ZANIMA Tedenski koledar Petek, 23. julija — Branislav Sobota, 24. julija — Kristina Nedelja, 25.julija — Jakol) Ponedeljek. 26. julija — Ana Torek. 27. julija — SergeJ Sreda, 23. julija — Zmago Četrtek, 29. julija — Marta ČESTITKE Ljubi mami Anici Uiti iz Brezovice želi za njen praznik vse najlepše hčerka Cvetka z družino, Aljanca in Rrrnardka pa ji pošiljata koš pozdravčkov! Amaliji TeropittS iz Ragovrga 2 želijo za njen 00. rojstni dan vse najlepše in najboljše mož Franc in otroci z ilu/in.imi. A Dragi nas Vinko! Za 40-letnico Tvojega rojstnega dneva in scdemletnico družinskega življenja Ti želimo vso srečo, zadovoljstvo in zdravje, da bi tudi v bodoče lahko uspešno opravljal svoje skrbi polno in težavno poslovanje. Hkrati iskreno želimo, da bi se Tebi in nam izpolnila prisrčna želja: da bi Ti osebno čestitali in Te objeli v rojstni hiši! To ti iz srca želijo in Te iskreno pozdravljajo, kakor tudi Danielo in hčerke — mama in ata, Marija z družino, Jože z dužino in Toni — Levstikovi iz Hudega konca pri Ortneku na Doleniskem. Ljubi mami Ani Srebrnjak s Hrušice 17 želijo za njen praznik vse najlepše hčerki Nežka in Lojzka z možem Janezom, Andrejka ln Milen ca pa ji pošiljata koš poljubčkov! Dragi botrci Anici Strajnar s Teike vode iskrene čestitke za njen praznik — njena Hernurdka ter ostali Zupančičevi. Ob nenadni smrti naše mame MARIJE ŠALEHAR-PAJK se iskreno zahvaljujemo vsem rojakom, prijateljem sosedom in znancem iz domačih krajev in tujine, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljuje mo Splošni bolnišnici v Novem mestu, Rdečemu križu v Trebnjem in drugim organizacijam. Htaležni otroci: hčerka Olga iz Nemčije, zet Vasilij iz Holandijc, sin Lojze, Tone z družino. Mari z družino iz Maribora, bratje in sestre, sestrične in vsi drugi sorodniki. .Trebnje,-13. julija 1965. Ob prerani izgubi našega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka JOŽETA PENCE posestnika iz Dol. Mokrega polja, se zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo g. zdravniku iz Šentjerneja in zdravstvenemu in strežnemu osebju bolnišnice Novo mesto za skrb in nego v času zahrbtne bolezni. Iskreno se zahvaljujemo vsem gasilcem za udeležbo na pogrebu, častno stražo ter poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvala tudi go- spodu župniku iz Šentjerneja za sočutje in ganljive besede. Topla hvala vsem sosedom in vaščanom ter kolektivu ISKRE Šentjernej. Žalujoči: žena Pepela, sinova Janez i n France z družinama, hčerke Mirni, Pepca in NeUta z družinami, sestre Tepca. Micka in Nežka ter ostalo sorodstvo. Mokro polje, 15. julija 1965. Ob bridki izgubi mojega moža, očeta in starega očeta JOŽETA SENIČARJA iz Malega Slainika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so med njegovo boleznijo in ob smrti sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, ga spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili vence in cvetje. Zahvaljujemo se strežnemu osebju bolnišnice Novo mesto, posebno pa dr. Mastenovi za trud ob njegovi neozdravljivi bolezni. Zahvala gasilskemu družtvu, organizaciji ZB. društvu interniranoev Smolenja vas in tovarni zdravil KRKA Novo mesto za poklonjene vence in vse, kar so v težkih trenutkih storili za nas. Prisrčna hvala vsem! Žalujoči: žena Ana in sinovi Jože. Albin, Ciril in Milan z družinami. Ob bridki izgubi mojega ljubega moža, očeta in starega očeta LUDVIKA ŽAGARJA iz Novega mesta, ki nas je prerano zapustil, se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ob izgubi sočustvovali z nami. Posebno ss zahvaljujemo uslužbencem železnice za govor, primanju dr. Koscu za lajšanje bolečin v zadnjem trenutku življenja ter vsem sorodnikom in prijateljem, k! so mu darovali vence in cvetje. Neutolažljiva žena Lojzka, otroci z družinami, brat Janez in ostalo sorodstvo. Vabilo uporabnikom družbenega premoženja KOMUNALNA BANKA K0V0. MESTO obvešča, da je upravni odbor banke s sklepom na svoji seji 17. julij« 1965 prevzel funkcijo ustanovnega odbora in začet s pripravami zb sklie zbor« KOMERCIALNE BANKE v smislu drugega odstavka 174. člena Zakona a bankafc In kreditnih poslih (Ur. I. SFRJ §t. 12/65). UPRAVNI ODBOR KOMUNALNE BAMKE V NOVEM MESTU zato vabi VSE UPORABNIKE DRUŽBENEGA PREMOŽENJA oziroma vse IMETNIKE ŽIRO RAČUNOV PRI SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA d« sklenejo p*g»#fee za vsestranski in trajni poslovni odnos s KOMERCIALNO DANKO k* pravnim naslednikom KOMUNALNE BANKE NOVO MESTO v smislu 48., 50. in 51. člena Zakona o bankak m kreditnih poslih. Banka sklepa pogodbe z deponenti, ki so sklenili sprejeti iniciativo upravnega odbora Komunalno banke Novo mesto, vsak dan od 7. do 12. ur« v prostorih Komunalne banke Novo mesto, Trdinova ulica 2. PRODAM vseliivo adaptirano hišo z lokalom za mirno obrt, v centru Sevnice. Cena ugodna Jože Božič, Mizarstvo, Sevnica. PRODAM motorno kolo Jawa 175 cem, tip 195ii. Naslov v upravi lista (664/65). PRODAM bencinski motor Deutz 8 KS, v brezhibnem stanju. Jože Bašelj, Gor. Kamenje 5, Otočcc. PRODAM dobro ohranjeno manjšo slamoreznico in desni vzid-ljiv štedilnik. Marija Gorše, Ribnica 214. PRODAM kuhinjsko opremo in razne kose pohištva. Ogled dopoldan. Jevšček, Ragovska 3, Novo mesto. PRODAM skoraj nov češki pralni stroj. Zagore, Mokronog 23. PRODAM NOV mali kombiniran mizarski stroj. Maks Kerin. Otavec. p. Črnomelj. KUPIM MLINSKO kolo (pavč nik, železen V Štine, mlin, Novo mesto. GOSPODINJSKO pomočico, lah ko tudi začetnico, sprejme takoj Ljudmila Omerzel, Pekarna Krško! SOBO IN KUHINJO oddam za varstvo dveh otrok 8 ur dnevno. Anica Jakše, Regerča vas n. h.. Novo mesto. V SOBTO, 17. julija 1965, sem izgubila v gostilni Zaje (Milan Badovinac) na gorjanski cesti zlato žensko ročno uro. Ker mi je ura nadvse drag spomin, prosim poštenega najditelja, da mi jo vrne proti vi-oki liagradi v vrednosti ure. Naslov v upravi lista (674/65). ZDRAVU I-CK ROGAŠKA SLATINA — Pred jedjo in po njej ste prisiljeni misliti na svoj želodec, ki ga morda zdravite brezuspešno z raznimi medikamenti. Ste še poskusili s preizkušenim in učinkovitim prirodnim zdra vilom: rogaškim »Donat« vrelcem? Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri Trgovskem podjetju »HMEIJNTK« — telefon 21-129 in ».STANDARD:; — tel. 21-158. MLADA ZAKONCA brez otrok iščeta prazno sobo v okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista fR77/fir.>. BRK.Z1CF.: 22. julija jugoslovanski film »Skopje 63«. 23. in 24. julija ameriški barvni film »Zajtrk pri Titaniju«. 25. in 26. julija Halijansko-lrancaski barvni film »Z ognjem in mečem«. 27. in 28. julija čehoslovaškl film »Ikaria XB-1«. črnomelj: 23. in 25. julija mehiški film »Crni orel«. 27. ln 28. julija nemški film »Draga, ostani z menoj«. DOL. TOPLICK: 24. in 25. julija italijanski film »Roko in njegovi bratje«. 28. julija francoski film »Nepredvideno«. KOČEVJE — »JADRAN«: 23. dO 25. julija ameriški barvni film »Jeronimo«. 26. in 27. julija španski barvni film »Mati, poslušaj mojo pesem«. 28. in 29. julija nemški barvni film »Skrivnost ipsilona«. KOSTANJEVICA: 25 julija ameriški barvni film »Štirje apo-paliptični jezdeci«. 28. julija ruski film »Tahir in Zuhra«. METLIKA: 22. julija jugoslovanski film »Marš na Drino«. 24. in 25. julija ameriški film »V zna menju zoroa«. 26. julija danski film »Vampir«. 28. julija švedski film »Hudičevo oko«. SEVNICA: 24. in 25. julija nemški film »Ne pošiljaj žene v Italiior:. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ou o.ii 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00 ure. PETEK, 23. JULIJA: 8.05 Zabav ni zvoki 8.35 »Naglo puške smo zgrabili«. Slovenske instrumental-ne skladbe za soliste in ansambel. 10.35 Naš podlsitek — John Faulk-ner: Spomini na brata Wllliama — II. 11.15 Nimaš prednosti! 12.06 Samospevi za mladino. 12.30 Kmetijski nasveti — prof. Prano Remc: Naša brezplačna letna doba. 14.05 Orkestralni pejsaži naše domovine. 15.25 Zabavni intermezzo. 15.30 »Na našem kraju žita klosaju. . .0 1705 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Revija slovenskih vokalnih solistov, ansamblov in orkestrov zabavne glasbe; 20.30 Zborovske skladbe P. I. čajkovske-ga. 21.00 četrt ure z ansamblom Mojmira Šepeta. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 24. JUIJJA: 8.05 DomaČe pesmi in napevi. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — Marjan Mr.rinc: Straho-petulus — XTIT. 9.30 Igrajo domače pihalne godbe 10.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 11.15 Nimaš prerlno-sti! 12.05 Po-pop. arije z znamenitimi pevci. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Lidija Vladimirov: Novost za prakso Iz poljedelstva pri nas in v tu- r. 14.05 Trideset minut z goda-14.35 Naši pnMnšalrt čestitajo in pozdravlin'o. 15 20 Zabavni in-torme»o. 15.30 Nastopata moški m ženski zuot OFU »Svoboda« Hrastnik p. v. V. Malovrha. 17.05 Gremo v kino. 18.15 Melodije tega tedna. 18.45 S knjižnega trga 20.00—21.10 Sobotni poletni večeri v plesu in ob 20.30 Henry Cecil: Obe plati postave 3. epizode: Ni na jedilnem listu. 21.10 »Glasba ne pozna meja« II. del zaključnega koncerta v ljubljanski hali Tivoli. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 25. JULIJA: 7.15 »Zari na nebu jutra svit.. .« 8.05 Mladinska radijska igra — Tone Seliškar: Bratovščina sinjega galeba. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Jože Verbič: Le malo nas je ostalo. 11.45 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 14.00 Naš promenadni koncert. 15.30 Humoreska tega tedna — R. Goetz: Gledališki spomini. 16.00 — 19.00 Nedeljsko športno popoldne. 20.00 Mojstrske partituro Hector Ber-lioz: Fantastična simfonija. 21.10 Melodije raznih narodov — 6. oddaja: Italija. 22.10 Plesna glasba. PONEDELJEK, 26. JULIJA: B.05 Dobri znanci ln Trio Avgusta Stanka. 9.00 Za mlade radovedneže. 9.30 Jutranji konrnert z godali in klavirjem. 10.15 Slovenski samospevi 10.35 Naš podlistek: W. Fauikner: Postala Pennsvlvania — I. 11.15 Nimaš premosti! 12.05 Igrajo slavni plani-ti 12.30 Kmetijski nasveti — ini. Dare Bemot: Možnosti skladiščenja sadja v manjših količinah. 14.05 S poti po Italiji. 15.20 Zabavni intermezzo. 15.30 Poje zbor primorskih akademikov »Vinko Vodopivec« p. v. Antona Nanuta. 17.05 Koncert ob 17.05. 18.45 Novo v znanosti. 20.00 Izbrali smo vam. 21.10 — 22.50 Rezervirano za koncert s festivala v Dubrovniku 22.50 Literarni nok turno. TOREK. 21. JULIJA: 8.05 Od meiodije do melodije. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — Marjan Marine: Straho-petulus — XV. 9.30 Pol ure z domačimi orkestri in ansambli zabavne glasbe. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Obisk pri skladatelju Marjanu Kozini. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Janez Sitar:. Kako poteka urejanje novih sadovnjakov. 14.05 Havdnovo skladbo v raznih zasedbah 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Koncert ob 17.05. 18.15 Popevke s tekočega traku. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 20.00 Majhen recital violončelista Cirila Skerjan-ca. 20.20 Radijska igra — Claude Denys-Pierre Nivolet: Bnitove pu-čitnice. 22.10 Plesna glasba. SREDA, 28. JULIJA: 8.05 Zabavni zvoki. 9.00 Svet skozi sončna očala 9.15 Pojo mladinski zbori. 10.15 Iz »15 otroških pesmi« Petra Iljiča Cajkovskega. 10.30 Človek ln zdravje. 11.15 Nimaš prednosti! 12 05 Zborovski operni prizori. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Lojze Hrček- Priskrbimo si pravočasno cepljenke za obnovo vinogradov. 14.05 Iz koncertov in simfonij 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Koncert Ob 17.05. 18.15 Iz fonot'-ke radia Knrvr 20 00 GJaoo-mo Puccini: LA BOHEME. Opera v 4 dejaniih. 22.10 Od popevke do popevke ČETRTEK, 49. JULIJA: 8.05 Dopoldanski domači pele-mele. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — Marjan Marine: Stra-hopetulus — XVI. 9.30 Zabavni zvoki. 10.15 Pojo solisti mariborsko opere 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Jean Baatisto Lully: Baletna suita 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Erik Eiselt: O nihanju staleža prašičev. 14.05 Hrvatski samospevi. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intermezzo. 15.30 Koncert tujih pihalnih godb. 17.05 Koncert ob 17.05. 18.15 Turistična oddaja 20.00 četrtkov večer -domačih pesmi in napevov. 21.00 Lirika skozi čas — Stara Grčija in stari Rim. 22.10 Nočni akordi. RADIO BREŽICE PREDGRAD: 25. julija Švedski film »Hudičevo oko«. RIBNICA NA DOL.: 24. in 25. julija ameriški barvni film »Pred strelom«. NOVO MESTO — »KRKA«: 22. julija gostovanje ameriških Slovencev. 23. do 26. julija jugoslovanski barvni film »Marš na Drino«. 27. Julija ameriški film iz leta 1939 »Avanture Clsca Kida« (gostovanje jugoslovanske klnote- ČETRTEK, 22. JULIJA: 90.0 do 11.00 — Program ob dnevu vstaje s čestitkami delovnih kolektivov. PETEK, 23. JULIJA: 20.00 dO 21.15 —- Obvestila in glasbena oddaja Izbrali ste sami. NEDELJA, 25. JULIJA: 10 30 -Poročilo s taborjenja brežiških tabornikov v Bohinju — Turistične novice — Obnašaj se spodobno — Na vlaku in v avtobusu — Za naše kmetovalce — Strniščni posevki — Igrajo vam domače vize — Pozor, nimaš prednosti! Obvestila in spored naših kinematografov. 13.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 27. JULIJA: 20.00 — Ne smemo pozabiti ~- čestitke — Od torka do torka v brežiškem kinu — Obvestila •— Glasbena oddaja: Umevanje instrumentalne glasbe. ke). 23. julija ameriški film tal 1941. leta »Na divjem aahodu«. SODRA2ICA: 24. in 25. julija angleški film »Expresso Bongo«. STARA CERKEV: 24. tal 25. Julija italijanski barvni film »Rimska sužnja«. STRAŽA: 24. In 25. julija mehiški barvni film »Jaz pustolovec« . MOKRONOG: 24. in 25. julija italijanski film »Orientalke«. Obvestilo naročnikom in bralcem Dolenjskega lista Ko vam danes izročamo v roke 800. številko našega pokrajinskega glasila Socialistične' zveze, bi radi ob tem skromnem jubileju zapisali kaj bolj razveseljivega, kot so spodnje vrstice — vendar nima smisla tajiti rev in težav, s katerimi se naš domači tednik še vedno ubada. Seveda ste že uganili, o čem bo tekla beseda: o denarju, ki ga potrebujemo za izdajanje časnika, a ga je — žal ne po naši krivdi — spet premalo, da bi lahko imeli vsak teden 12 strani Dolenjskega lista. Prihodnji teden bomo lahko izdali samo 8 strani našega tednika; za večji obseg nimamo sredstev, saj nam osem občin dolguje s 15. julijem nič manj kot 6,071.960 dinarjev. To pa pomeni za poletne mesece: 8 številk ali 8 tednov življenja Dolenjskega lista. Kje tiče vzroki za tako stanje? Uprava našega lista je do 16. julija dosegla že 105 odst. lastnih dobodkov: pobrala je skoraj vso zapadlo naročnino za I. polletje, presegla je plan dohodkov iz reklamnih in malih oglasov in nekaterih drugih virov dohodkov. Žal pa medobčinsko pogodbeno sofinanciranje ne poteka tako ugodno: samo občina KRŠKO je do 15. 7. 1965 v celoti poravnala svoje pogodbene obveznosti do lista, ostalih 8 občin pa nam dolguje večje ali manjše zneske (od 95.280 din do 2,371.680 din) oz. skupno dolgujejo s 15. julijem že 6,071.960 dinarjev. Nekatere občinske skupščine že več mesecev ne izpolnjujejo svojih pogodbenih obveznosti do uprave lista, hkrati pa terjajo, da mora biti obveščanje občanov na njihovem področju kar najboljše. Dolenjski list je v poletnih mesecih odvisen predvsem od pogodbenega sofinanciranja občin, ki naš tednik izdajajo. Žal nimamo denarja, da bi namesto občin sami financirali izhajanje našega pokrajinskega časnika, niti ne moremo v te namene najemati bančnih kreditov. Zato smo prisiljeni za zdaj omejiti obse glista na 8 strani, v kratkem pa bomo morali izdajati samo 4 strani tednika. V kolikor občine ne bi spremenile svojih odnosov do lista, bodo področni občinski odbori SZDL v kratkem razpravljali tudi o začasni ukinitvi Dolenjskega lista. Tiskarni v Ljubljani moramo račune plačevati v 8 dneh po prejemu, nimamo pa nobene rezerve, s katero bi lahko tednik >ami financirali. Zato prosimo naročnike in ;»ralce, da z razumevanjem sprejmejo obvestfio o skrčen ju obsega lista. KOLEKTIV UREDNIŠTVA IN UPRAVE ZDRAVSTVENI DOM TREBNJE razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: V ZDRAVSTVENEM DOMU TREBNJE: motornega kolesa »PANI« ženskega kolesa bojlerja garderobne stene več stolov, omar, pultov, klopi, obešalnikov, zabojev za drva. pisalnih miz, umivalnikov itd. V ZDRAVSTVENI POSTAJI MOKRONOG: motornega kolesa — moped »TOMOS« bojlerja umivalnika, več stolov, okenskih okvirjev, omar itd. Licitacija bo 1. 8. 1965 v Zdravstvenem domu Trebnje, ob 8. url, v Zdravstveni postaji Mokronog pa ob 14. uri. Pogoji licitiranja bodo objavljeni pred začetkom licitacije. DOLENJSKI LIST uaS'1'NJlKj lcm iZDajavKLji. občinska od Don SZDL Bre. Boo. Črnomelj, KocVrje. Krško. Metlika. Novo mesto Ribnica. Sevnica ln rrebnje OREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Cone Gotolk igiavm m odgovorni urednik). Kia Bačer, France Grivec, Miloš Jakopec, Marjan Moškon Joti ca rc-ppev u> Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtes — Posamezna Štev 40 din — Letna naročnina 1200 xn, poilfitna 600 din; plačljiva je vnaprej. Za Inozemstvo 2400 din - Tekoči račun pn rx>družnlci NB r Novem mestu: 600-11-00841 - NASLOV UREDNIŠTVA IN OPRAVE Novo mesto. Glavna trg 3 - Poštni predal 33 -Telefon 21 227 - Rokopisov ln fotografij ne vračamo -TISKA časopisne podiet.jo DELO v LJubljani