Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 25.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
{
m a
Leto XXXVI. - Štev. 37 (1819)
Gorica - četrtek 27. septembra 1984 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Kristus jih kliče, ljudje jih potrebujejo
»Začeti je treba, v tem je vsa skrivnost uspeha,« je svoj čas dejal papež Pij XI. Za vsako akcijo, ki bi jo radi uspešno opravili, je potreben dober začetek. Samo tak dobro premišljen in načrtovan začetek je lahko poroštvo za uspeh. To velja tudi za Leto duhovnih poklicev, ki so ga 8. septembra začeli po vsej Sloveniji, pa tudi drugod, kjer Slovenci živimo.
ČAS BOŽJEGA USMILJENJA
Pripoveduje evangelist sv. Luka, da je naš Gospod na začetku svojega delovanja prišel tudi v Nazaret, kjer je bil vzrejen. »Po svoji navadi je šel sobotni dan v shodnico in je vstal, da bi bral. Dali so mu knjigo preroka Izaija. Odprl je knjigo in našel mesto, kjer je bilo pisano: "Duh Gospodov je nad menoj; zato me je mazilil. Poslal me je, da ubogim oznanim blagovest; da naznanim jetnikom oprošče-nje in slepim pogled, da zatirane izpustim na prostost in oznanim leto božjega usmiljenja« (Lk 4, 16-19).
Kar je nekoč napovedal prerok Izaija, se je s Kristusovim nastopom in delovanjem začelo izpolnjevati, kakor stoji zapisano v evangeliju (Lk 4, 21). V moči Sv. Duha je Kristus duhovno ubogim oznanjal evangelij, ujetim v grehu prinesel odrešenje, nevednim in zaslepljenim odkril resnico, zatirane v suženjstvu sebičnosti in sovraštva izpustil v svobodo novega življenja in ljubezni. S tem se je začelo leto božjega usmiljenja.
Da bi se to leto nadaljevalo vsa stoletja do konca sveta, je Kristus Cerkvi in posebno svojim duhovnikom v Cerkvi naložil isto poslanstvo. Ljudem naj oznanjajo in prinašajo, kar jim je prinesel Kristus. Toda, bo imela tudi Cerkev na Slovenskem vedno dovolj duhovnikov, ki bodo ljudem oznanjevali leto božjega u-smiljenja in nadaljevali Kristusovo poslanstvo?
V	letu 1983-84 smo praznovali sveto leto odrešenja. Upamo, da je bilo to leto tudi za nas čas milosti, čas božjega obiskanja in leto božjega usmiljenja. Leto poklicev pomeni nadaljevanje tega časa s posebnega vidika, tudi v zvezi s svetovnim Letom mladine 1985.
Slovesni začetek Leta poklicev na Brezjah, Ptujski gori in Sveti gori je v vseh treh škofijah veliko znamenje za pomemben čas v verskem življenju našega naroda. Čakajo nas velike naloge, če bomo vedno bolj znali brati znamenja časa, razumeti božji klic in nanj odgovoriti.
»Namen Leta poklicev je, da poglobi zavest poklicanosti v osebnem, družinskem, krščanskem in družbenem življenju in zlasti, da poživi zanimanje za duhovniške in redovniške poklice,« je bilo rečeno že v napovedi slovenskih škofov, ki je bila objavljena v novomašni številki Družina.
Leto božjega usmiljenja pa naj se pokaže zlasti v tem, da nam Bog v prihodnosti da veliko novih duhovniških in redovniških poklicev, ki bodo zrasli iz naših družin, zoreli v naših župnijah in dozoreli v naši Cerkvi in bodo viden dokaz božjega usmiljenja.
O DUHOVNIH POKLICIH JE TREBA GOVORITI
Leta 1981 je bil v Rimu kongres o duhovnih poklicih. Objavljena je bila nato posebna listina, v kateri je med drugim rečeno: »Oznanjevanje božje besede je poleg molitve temeljna prvina dela za duhovne poklice. Božja beseda ima globok odnos do vsakega poklica. To je beseda, ki kliče, in sicer v živo. Zato je vsako srečanje z božjo besedo srečni trenutek za morebitni poklic. Vernik, ki se pusti prežeti z božjo besedo, zadobi novo zavest svojega poklica; gre za dialog z Bogom; čuti se izzvanega; odkriva bolj zavzete načine za sodelovanje z Jezusom za prihod njegovega kraljestva. Božjo besedo moramo oznanjati v primerni kate-hezi. Danes je veliko ljudi, posebno mladih, ki pomanjkljivo in nepopolno poznajo svoj temeljni krščanski poklic in posebne oblike za službo Bogu in Cerkvi posvečenega življenja. Zato je potrebna
kateheza, ki naj zna najprej voditi vernike, posebno mlade, da gledajo v krščanskem življenju odgovor na božji klic. Tako bo vsaka taka kateheza rodovitna za vprašanja poklicev. Posebna kateheza pa poudarja svojski značaj duhovniškega, diakonskega, redovniškega, misijonarskega, posvečenega svetnega poklica, da bi občestvo vernih dojelo njihov pomen za božje kraljestvo.«
Ze Pavel VI. je v Catechesi tradendae zapisal: »Kar se na primer tiče poklicev v duhovniško ali redovniško življenje, je gotovo, da so se številni prebudili pri dobri katehezi v otroški in mladostni dobi« (št. 39).
Kateheza mora dobro pojasniti bistveno razliko med skupnim duhovništvom, ki izhaja iz krsta, in službenim duhovništvom, ki izhaja iz svetega reda.
Posebno važnost zasluži v Letu duhovnih poklicev tudi razlaga sv. pisma. Svetopisemska kateheza pomaga dojeti globoko zavezo med Bogom in ljudmi, pripravlja nas, da sprejmemo božji klic in nanj odgovorimo s podaritvijo svojega življenja Bogu in božjemu ljudstvu. Ta kateheza nam predstavlja velike osebnosti stare in nove zaveze, ki jih je Bog poklical k sodelovanju pri uresničevanju zgodovine odrešenja, zlasti še Devico Marijo, ki je najpopolneje odgovorila na božje povabilo. Sveto pismo nam dalje kaže celo vrsto takih ljudi, ki jih je Bog vzgajal, da so mu lahko odgovorili.
Prav tako moramo pri katehezi prikazovati tudi resnično zgodovino Cerkve in skozi stoletja kazati na tiste osebnosti, ki so preoblikovale cela zgodovinska obdobja. To so bili še posebej redovni ustanovitelji. Ne bomo smeli prezreti velikih osebnosti naše domače zgodovine: Slomška, Baraga, Jegliča in drugih.
TREBA JE VEČ MOLITI
Razen prizadevanja za poglobljeno ka-tehezo mladih in odraslih bomo morali v Letu duhovnih poklicev posvetiti skrbi, da bi več in bolje molili za te poklice. Molitev za duhovne poklice ni le eno izmed poljubnih sredstev, temveč je bistveno sredstvo, ki ga Kristus od nas naravnost zahteva.
Gotovo smo tudi pri nas že doslej veliko molili za poklice. Molili smo po župnijah, po družinah, zasebno, pri čemer so se posebno odlikovali naši ostareli bratje in sestre. Letos pa se bomo še posebej trudili, da bi v ta stalni krog molivcev pritegnili še več ljudi. Ne smemo pa ostati samo pri tistih dnevih, ki so že nekako ustaljeni (prvi četrtki ali prve sobote), iskati bomo morali novih možnosti, da molitev za poklice prodre v različne vrste vernih, zlasti še med mlade.
SPREJETI MORAMO GOSPODA
Ko je Jezus v Nazaretu oznanil leto božjega usmiljenja, so se Nazarečani nad njim pohujševali, ga vrgli iz mesta in odvedli na rob hriba, da bi ga pahnili v prepad. In o Jezusu pravi evangelij: »On pa je šel po sredi med njimi — in je odhajal« (Lk 4, 30).
Kaj takega se med nami ne sme zgoditi. Trdno verujemo in zaupamo, da se bo v Letu poklicev zgodilo nasprotno: vsi, posebno družine in mladi, bomo sprejeli Gospoda. Jezus bo ostal med nami in prihajal bo na nov način, posebno v novih poklicih duhovnikov, redovnikov in redovnic, pa tudi očetov in mater in v vseh oblikah družbenih poklicev k nam in nas utrjeval v zavesti, da nas Bog kliče. Tako bo Leto poklicev zares leto božjega usmiljenja in s tem leto novega upanja v novo prihodnost.
Zadnji papeževi dnevi v Kanadi
Ko je sv. oče zapustil v nedeljo 16. septembra mesto Montreal, 'je prek Winni-pega, glavnega mesta zvezne države Ma-nitoba, žitnice Kanade, prispel na večer v Edmonton, prestolnico Alberte, kjer so največja ležišča petroleja v tej prostrani deželi. Tu je govoril predvsem o razkoraku med bogatim Severom in ubožnim Jugom. Naslanjajoč se na encikliko papeža Pavla VI. »Populorum progressio« je opozoril, da postaja Sever vedno bolj bogat, Jug pa vedno bolj reven, kar prinaša s seboj smrtno grožnjo za ves svet.
V luči Kristusovih besed bo Jug nekoč sodil Sever.
IZJALOVLJENO SREČANJE
V	Edmontu je papež dvakrat prenočil.
V ponedeljek 17. seiptembra naj bi obiskal prvotne prebivalce Kanade, Indijance »Den« in Eskime (Inuit) v kraju Fort Simpson, 500 km proti severu od Edmon-ta, nato pa se razvedril in odpočil ter obiskal tamkajšnji narodni park. Toda slabo vreme mu je vse to onemogočilo. Letalo ni moglo pristati v Fort Simpsonu, kjer ga je željno čakalo kakih pet tisoč domačinov. Kasneje je še enkrat, potem ko je zapustil Vančouver, skušal priti do toliko zaželenega kraja, a spet ni bilo mogoče.
Zato so objavili, kar je hotel zbranim Indijancem in Eskimom osebno povedati. Najprej je pohvalil misijonarje, ki so jim prinesli Kristusa in ovrednotili njihova kulturna izročila. Žal so bili v teku stoletij domačini ponovno žrtev krivičnega ravnanja novih prišlekov, ki so smatrali njih kulturo za manjvredno. Danes so se k sreči razmere spremenile. Prišla je ura, da se obvežejo vse zadane rane, odpravijo ločevanja, zgradijo novi odnosi v vseobjemajočem odpuščanju. Cerkev ob tej priložnosti slovesno razglaša njih pravice, pa tudi dolžnosti ter obsoja fizično, versko in kulturno zatiranje, kakor tudi vse, kar bi jih moglo oropati pripadajočih pravic.
NA TIHOMORSKI OBALI
V	torek 18. septembra je sv. oče dosegel skrajni kos Kanade ob tihomorski obali, kjer se je ustavil v slikovitem pristaniškem mestu Vancouver. Sv. mašo je opravil na letališču Abbotsford. Udeležencem je v pridigi dejal, da nas Kristus ljubi, a zahteva naš odgovor na to ljubezen. Sestal se je tudi v mestnem stadionu s 65.000 mladimi, ostarelimi in telesno ali duševno oviranimi. Tu je zlasti poudaril dar življenja. Treba ga je braniti, vse od spočetja dalje proti vsemu, kar ga ogroža kot so to lakota, vojska, mamila, alkohol, nečloveški pogoji za življenje, nasilje. Zlasti pa splav, ta nezaslišani zločin, ki ustvarja pogoje za prezir, zanikanje in uničevanje človeka.
SLOVESNI PRIHOD V OTTAWO
Papež je zapustil Vancouver v sredo 19. septembra v opoldanskih urah ter po štirih in pol ure prispel v Otaavvo, zvezno prestolnico Kanade. Mesto leži ob istoimenski reki in loči francosiko govoreči del od angleškega. Ustanovila ga je leta 1867 angleška kraljica Viktorija prav s tem namenom, da poveže francoske in angleške priseljence.
Vstop sv. očeta v Ottawo je bil slikovit. Mesto je z relko povezano s 7 km dolgim kanalom, kateri je pravzaprav reka, ki mesto preseka od severa proti jugu. Papež se je vkrcal v zanj zgrajen čoln s kabino iz stekla, na katerem je stal velik križ in v počasni vožnji dosipel v mesto. Na obrežju se je zbralo do 300.000 ljudi, ki so ga navdušeno pozdravljali. Naj povemo, da so v Ottavvi protestanti v večini (52 %).
Po izkrcanju in pozdravih s strani cerkvenih in civilnih dostojanstvenikov je Janez Pavel II. najprej obiskal bogomi-selne redovnice, ki živijo v strogi klavzuri in pripadaijo kongregaciji Služabnic Jezusa in Marije, kanadskega izvora. Sv. oče je s svojim obiskom (opravil je tudi sv. mašo in govoril) hotel predvsem dati pou-
SRrnUiv aonr predseMka Reaam
Severnoameriški predsednik Reagan je imel v ponedeljek 24. septembra na 39. zasedanju OZN v New Yorku pomemben govor, ki ga je svetovna javnost nestrpno pričakovala, saj so vsi hoteli vedeti, kaj misli o odnosih s Sovjetsko zvezo.
Reagan je bil v besedah zelo spravljiv. Dejal je, da ni možno glede nadzorstva oborožitve pa tudi drugih vprašanj kaj drugega kot so neposredna pogajanja. Predlagal je občasna posvetovanja med ZDA in SZ, vse spore na raznih zemeljskih območjih pa naj bi se reševalo na politični ravni. Sev. Amerika je pripravljena na takojšnja konstruktivna pogajanja, saj se zaveda, kako lahko obe državi v hipu uničita civilizacijo. Interesna območja spadajo v preteklost, ostajajo pa razlike med ameriškimi in sovjetskimi interesi. Reagan je tudi zaželel, da bi se pogajanja med obema stranema začela že letos ali najkasneje v začetku prihodnjega leta, vendar bo moral biti vsak sporazum vezan na možnost nadzorstva oboroževalne tekme in na bistveno znižanje jedrske oborožitve.
skrivnost. Dejstvo pa je, da je v svojem stanovanju v Londonu pustil vse svoje stvari in tudi ni dvignil svojega denarja, naloženega v banki.
Seveda so v Moskvi uprizorili ob njegovem povratku tiskovno konferenco, na kateri je Bitov govoril o svoji »ugrabitvi«, kako so ga agenti britanske obveščevalne službe mučili, izsiljevali in prisilili, da je dajal protisovjetske izjave.
Ostajata pri tej skrivnostni zadevi dve teoriji: ali je Bitov res pobegnil na Zahod in kasneje podlegel depresiji ter se vrnil v Sovjetsko zvezo (na konferenci je molčal na vprašanja tujih časnikarjev, kako se je vrnil), ali pa je Bitova Britancem nastavila sovjetska obveščevalna služba, da bi tako prišla do informacij in vpogleda v omenjeno službo. Če bo Bitov po tej tiskovni konferenci v javnosti izginil, naj bi veljala prva, če pa bo sprejet na svoje delovno mesto, je pa druga teorija neizpodbitna.
■	V New Yorku se je 19. septembra začelo 39. zasedanje Organizacije Združenih narodov. Na dnevnem redu je kakih 130 točk, ki so jih delegati posameznih držav prijavili v glavno razpravo. Teh delegatov je prek 150. Za predsednika letošnjega zasedanja je bil izvoljen Paul Lusaka iz Zambije. Letos je namreč prišla za to mesto po rotaciji, ki je v veljavi, na vrsto afriška celina.
Spet v Moskvi
Lani septembra je med drugimi prisostvoval filmskemu festivalu v Benetkah tudi danes 52-letni bivši kulturni urednik sovjetske revije »Literaturna Gazeta« Oleg Bitov. Nenadoma je tedaj izginil in šele čez nekaj tednov se je oglasil iz Londona, kjer je zaprosil in dobil politični azil.
Po 12 mesecih pa se je Bitov spet nepričakovano pojavil v Moskvi. Ali je bil ugrabljen ali pa šel tja prostovoljno ali pa pod vplivom domotožja (tam ima ženo in 15-letno hčerko), bo ostala verjetno
■	V Čilu so 19. septembra proslavili 174-letnico državne neodvisnosti. Pet škofov v svojih stolnicah v znak protesta zoper vladno nasilje ni hotelo opraviti zahvalne pobožnosti. Nadškof prestolnice Santiago, Juan Francisco Fresno, pa je verski obred opravil v prisotnosti najvišjih predstavnikov režima z generalom Pinochetom na čelu. Med govorom je pozval Čilence, naj se odpovedo nasilju, ker ne vodi k reševanju problemov in ker je človeka nevredno. Cerkev se zato obrača na vse dejavnike v državi, naj se opredelijo za pravo demokracijo, za mir, ki ga je moč doseči edinole z narodno spravo med vlado, opozicijo in drugimi sektorji v državi, za kar se čilski škofje že dolgo prizadevajo.
darka ikontemplaciji, ki presega akcijo. Blagroval je dežele, ki še imajo v svoji sredi te vrste redovnic. Cerkev smatra njihovo prisotnost za nekaj bistvenega v njenem življenju.
PRED POLITIKI IN DIPLOMATI
Na večer istega dne se je sv. oče podal v Hideau Hall, ki je rezidenca britanskega guvernerja. Ta predstavlja britansko kraljico, katera je vladar vseh držav, ki sestavljajo britansko skupnost. Trenutno je guverner gospa Jeanne Sauve, prisoten pa je bil tudi novi ministrski predsednik Brian Mulroney.
Takoj nato je papež sprejel člane kanadske zvezne vlade in diplomatskega zbora. Omenil je sence, ki prekrivajo mednarodne obzorje (prekinitev pogajanj o razorožitvi, poskusi s človeškimi zarodki, pomanjkanje svobode v mnogih državah). Dejal je, da je potrebno novo gledanje na mir, ki izključuje egoizem in narodnostno nestrpnost, Vključuje pa spoštovanje do vseh človekovih pravic.
»V mnogih državah je postal splav nekaj družbeno sprejemljivega in z lahkoto dosegljivega. Splav naj bi bil odgovor na mnoge probleme: nezaželena nosečnost, nosečnost neporočenih žena in deklet, prehitro naraščanje prebivalstva, revščina. Ne samo, da sedanja družba splav dovoljuje, ampak ga celo opravičuje. Kadar se sistematično zanika spoštovanje do življenja, zgubi človeška o-seba svoje dostojanstvo in je stalno ogro-
ZADNJI DAN BIVANJA V KANADI
Sv. oče ga je začel s srečanjem s kanadskimi škofi, ki jih je 127. Od teh je 77 s francoskega področja. Po prosti izmenjavi misli in mnenj, ki je trajala poldrugo uro, je papež opozoril na različne nevarnosti, ki ogrožajo družinsko življenje v Kanadi. Omenil je razkroj družine, ločitve, skupno življenje mladih brez poroke, zatekanje k protispočetnim sredstvom namesto da bi se ob samokontroli zasledoval dvojni namen zakona: ljubezen in odprtost do novih življenj. Tudi to pot je sv. oče omenil verska preganjanja in obtožil javna občila, da izvajajo zaroto molka, kar je treba na vsak način streti.
Zaključno sv. mašo je papež opravil na ravnici Le Breton. Dajal je, da je nujno potrebno ljudi zaščititi pred jedrsko smrtjo in lakoto. Tudi čas po zadnji svetovni vojni je poln spopadov in napetosti. Vse to se dogaja, ker prevladuje krivica in se premalo spoštuje človetkovo dostojanstvo. Zato je potrebno pospeševati pravičnost, če hočemo graditi mir.
JE IMELO TO POTOVANJE SMISEL?
Po končanem potovanju se prenekateri sprašujejo, ali je bilo vredno opraviti tako pot, ali ni šlo samo za razkazovanje papeža in zmagoslavne nastope. Mnenja so različna. Mi se pridružujemo stališču, ki ga je objavil katoliški dnevnik »Av-venire«.
Prvo neizpodbitno dejstvo je, da je od 25 milijonov prebivalcev, ki jih trenutno šteje Kanada, 11 milijonov katoličanov in od teh jih je štiri do pet milijonov papeža videlo od blizu in osebno poslušalo njegovo besedo. Drugo pa je, da so se ti katoličani, ki drugače živijo precej ločeno med seboj, našli na množičnih srečanjih, odkrili,	da	imajo	isto vero,	da jih je
mnogo. Bili so nekako prisiljeni, razgo-varjati	se	in razpravljati o	nakazanih
problemih.
In to je tretje, kar je papežev obisk prinesel kanadski Cerkvi: vznemirjenje ob problemih,	ki jih	je nakazal:	splav, človekove	pravice,	spoštovanje	prvotnega
prebivalstva, razorožitev, delo za mir. In še mnogo drugega. Čas »po papežu« bo lahko poln polemik, žolčnih razprav, a tudi razmišljanj in iskanja novih poti. Zato lahko rečemo: tudi ta pot sv. očeta ne bo zaman.	J.	K.
Nedelja, velik in suet dan
OKTOBER — MESEC ROŽNEGA VENCA
Bistvo rožnega venca je v tem, da nastopata Kristusov lik in usoda povezana z življenjem njegove Matere Marije. Molivec premišljuje petnajstero dogodkov iz Gospodovega življenja, vendar ne dogodkov kot takih, marveč iz srčnega utripa Matere, ki mu je bila med vsemi ljudmi najbližja. Tudi ne gre za navadno premišljevanje, ker ga morajo spremljati vedno spet ponavljajoče se besede: zdravamarije. To dvoje moraš združiti, v tem je posebnost molitve rožnega venca in treba se je tega naučiti.
Z rožnim vencem nenehno ponavljamo svoj klic po Marijini priprošnji, ki more učinkovito sprejeti vse težave, ki pritiskajo na človeško življenje. V rožnem vencu se s premišljevanjem pred nami razvija Marijino z Bogom izpolnjeno življenje, deležni smo ga in radujmo se njegove tople polnosti. Ob njem se umirimo, saj smo v Marijini bližini; hkrati nam odkriva pomen Marijinega lika; molitev se namreč s premišljevanjem usmerja v Kristusovo življenje, kolikor je postalo vsebina Marijinega lastnega življenja.
Komur je postal rožni venec domač, temu bo kakor spokojna, skrita dežela, kamor se bo odpravljal in se umiril, ali kapela, katere vrata so vedno odprta, da tam lahko odlaga, kar doživlja.	(Po Guardiniju)
OKNO V DANAŠNJI SVET
DUŠNOPASTIRSKA NAVODILA
V	sklepnem delu pastirskega pisma dajejo italijanski škofje duhovnikom in vernikom praktična navodila za pravilno praznovanje in ovrednotenje nedelje. Navajamo jih v izvlečku.
1. Cerkveni zapovedi o nedeljski prisotnosti pri sveti maši zadosti, kdor se udeleži svete maše na nedeljo ali zapovedan praznik ali na predvečer nedelje ali praznika. Verniki so se svete maše dolžni udeležiti. Kdor iz prezira sveto mašo o-pusti, težko greši. Kdor se je zaradi resnih razlogov ne more udeležiti, ga to žalosti. Kdor je površno pri sveti maši, ni deležen vseh bogatih darov svete maše.
2. Duhovnik, ki vzpodbuja vernike in starši, ki navajo otroke, da bi posvečevali Gospodov dan, bodo prepričljivi le tedaj, če govorijo iz lastne izkušnje.
3. Miza božje besede in Evharistije naj bo skrbno pripravljena, da bo sodelovanje prisotnih bogato in plodno.
4. Upravičena je želja tistih, ki po tednu dela in napetosti iščejo zunaj mesta trenutke bolj človeškega, bolj sproščenega in zdravega življenja. Odtod pa prihajajo nove težave za dušno pastirstvo. Ta način preživljanja nedelje prinaša škodo posameznikom in še prav posebej družinskim skupnostim, ker se odtujijo verskemu pomenu nedelje.
5. Cerkev zelo resno upošteva potrebe vernikov. Zato je uvedla v preteklosti najprej nedeljske večerne maše, potem še nedeljske maše v soboto zvečer. Postaja jasno, da vse to ne rešuje v zadostni meri tega vprašanja. Rešitev bi bila verjetno v tem, če bi bila sobota prosta dela in šolskega pouka. Velike množične prireditve naj bi se vršile v soboto. Nedelja bi ostala prosta za verske dejavnosti, za družino in za osnovne družabne odnose.
6. Naj se ne množijo preko mere nedeljske in praznične maše. Namen je sicer dober, da se da čim večjemu številu vernikov možnost, da so pri nedeljski maši. Vendar se tako drobi župnijska skupnost, duhovniki pa so preveč zaposleni, da jim zmanjkuje čas za druge dejavnosti, ki pripomorejo, da je praznovanje Gospodovega dne bolj plodno.
7. Prednost naj imajo župnijske maše. Maše za posebne skupine naj ne bodo na nedeljo, ampak kolikor je mogoče, med tednom. K tem mašam naj imajo dostop tudi drugi člani župnijske skupnosti. Krsti med nedeljsko mašo naj bodo le enkrat na mesec. Poroke naj ne motijo nedeljskega bogoslužja. Duhovniki naj navajajo vernike, da bi prihajali k spovedi izven nedeljske maše. Sami pa naj jim bodo na voljo ob bolj primernem času. Dnevi nabirk za skupne potrebe naj ne ovirajo bogoslužja ln de-deljske pridige.
8. V bogoslužju se praznični dan začenja s prvimi večernicami. Sobotni večer je v bogoslužnem pogledu že nedelja. Zato mora biti sobotna večerna maša od naslednje nedelje in z isto slovesnostjo kakor v nedeljo. Vedno mora biti pridiga. Nikoli naj ne bo večerna maša ie v soboto popoldne ali od istega dne.
9. Maši po radiu ali po televiziji često pobožno sledijo bolniki, ostareli in tisti, ki osebno ne morejo v cerkev. Prav tem lahko nudi veliko duhovno korist.
Vedeti pa je treba, kdor je iz resnih razlogov zadržan, ga cerkvena zapoved ne veže. Ni mogoče zadostiti cerkveni zapovedi s spremljanjem maše po radiu ali televiziji. Prinaša pa sodelovanje pri maši po radiu ali televiziji velike koristi. Neposredno poslušanje božje besede in pridige more navajati k molitvi. Bolnik in ostarela oseba se more duhovno združiti s tistimi, ki so v cerkvi pri maši, more sodelovati pri prošnjah vernikov. Seveda manjka osebna prisotnost. Ni mogoče osebno prinesti daru k oltarju, možno pa je iz svojega življenja (bolezni, slabosti, upanja, bojazni) napraviti dar in ga pridružiti Kristusovemu.
10. Ob molitvi ima svoj prostor krščanska ljubezen do bližnjega. Nedelja je za mnoge kristjane dan, ko lahko posvetijo nekaj svojega časa sorodnikom, prijateljem, bolnikom in oddaljenim. Mnogi ljudje se šele ob takem obisku zavedo, da je tudi zanje nedelja. Egoizem počitnic naj ne ugasne te svetilke krščanske ljubezni in vere.
Nedelja je tudi dan za obisk popojnih na pokopališču. Ne gre za obujanje žalosti zaradi umrle osebe, ampak predvsem za dejanje vere in upanja, da ostaja vez, ki je smrt ne pretrga in da gremo nasproti tistemu dnevu, ki ne pozna teme, ne smrti in ne ločitve.
NEDELJA MORA POSTATI PRAZNIK
Da bo nedelja spet to, kar mora biti, bo potrebno mnogo časa in mnogo dela. Ne domišljajmo si, da se bo preteklost povrnila. Naša nedelja je drugačna kot je bila nedelja naših dedov in drugačna kakor bo ob koncu tega tisočletja. Kljub potrebnim družabnim spremembam kristjanova nedelja ne bo nikoli zgubila svojega duhovnega značaja, ki jo dviga nad vse druge dneve.
Truditi se moramo, da nedelji vrnemo njen pravi značaj in sicer značaj veselega praznika. Verjetno ne bo dovolj, da skrbimo za boljše obhajanje Evharistije, niti ne, da bo nedelja dan molitve, dan obiskov znancev, bolnikov in pokopališča. Vse to je potrebno, a ne zadostuje.
Zopet mora postati praznik. Praznik pomeni veselje, želja biti skupaj, si govoriti, podaljšati srečanje, skupno zauživanje hrane, počitek in tudi zdravo razvedrilo. Vse to izraža krščansko veselje. Noben praznik ni pravi, če ne izraža veselja, ki prihaja iz združenja z Bogom, ki gradi in podpira cerkveno skupnost in je znamenje upanja za svet.
Ne moremo povedati, kako se bo tak način nedeljskega praznovanja uresničeval v naših krščanskih skupnostih. Nakazali smo le pot. Župnijam, družinam, skupinam, ki jih podpira Kristusov Duh, je zaupana naloga, da s svojim pogumom in svojo iznajdljivostjo iščejo pot, kako Gospodovemu dnevu spet vrniti njegovo krščansko polnost.
(Konec)
Dobrotnik Ugande je postal duhovnik
V	stolnici v Bologni je škof iz Ugande Cipriano Kihangire posvetil v mašnika Vit-toria Pastorija, ki je sedaj star 58 let. Že pred leti je postal stalni diakon škofije Gulu v Ugandi. V preteklosti je veliko storil za pomoč potrebnim v Ugandi, saj je odposlal 4.000 ton živeža in zdravil. Znal je tudi zbuditi dobrotnike. Pomoč je pošiljal s posebnimi ladijskimi prevozi in z letali. Zato ni čudno, da ga je posvetil v mašnika ugandski škof in da je bilo prisotnih lepo število Afričanov. Don Vittorio, ki ga imenujejo tudi Vittorione zaradi njegove obilne postave, saj tehta nad 200 kg, je izredno podjeten in ga prav nič ne ovira njegova debelost. Kot duhovnik je vključen v škofijo Gulu v Ugandi.
Iz Slovenije
Mogočno srečanje mladih v Stični
V	soboto 22. septembra je bilo v Stični deveto veliko srečanje slovenske verne mladine. Posvečeno je bilo Leitu duhovnih poklicev, ki smo ga ta mesec začeli pod geslom »Poklicani smo k zvestobi«. Udeležilo se ga je okoli štiri tisoč mladih s svojimi dvesto duhovniki iz Slovenije, zastopniki iz Avstrije, Madžarske, Taizeja, Hrvaške, Koroške, Goriške in Tržaške.
Velika stiška bazilika je bila premajhna za tolikšno množico, ki je napolnila tudi samostanske hodnike. Veselega in zbranega vzdušja ni mogel skaliti niti neusmiljeni dež. Na programu je bilo najprej uvodno bogoslužje božje besede, podkrepljeno z navdušenim petjem. Nato so se mladi razdelili v okoli dvesto skupin. Pogovarjali smo se in razmišljali, kako naj mladi živimo svoje krščanstvo in ostanemo zvesti svojim koreninam kot živa znamenja božje prisotnosti v današnjem svetu. Sledil je odmor za kosilo in družabnost. Takoj zatem smo v cerkvi prisluhnili poročilom o pogovoru v nekaterih skupinah. Somaševanje štirih slovenskih škofov in skoraj vseh prisotnih duhovnikov je vodil nadškof Šuštar.
Tudi maša je bila v čudovitem vzdušju res doživeta. Ob koncu so sledili pozdravi predstavnikov udeležencev izven Slovenije. Ti so tudi na kratko orisali delo z mladimi v svojem okolju. Nadvse prisrčno je spregovoril p. Sebastian iz reda misijonarjev m. Terezije iz Kalkute. V imenu zamejcev je mlade nagovoril g. M. Markežič in podčrtal pomen skrbi za enoten slovenski kulturno-duhovmi prostor.
Zamejski mladini so takšna duhovna srečanja v veliko oporo. Širijo naša večkrat preozka obzorja, spodbujajo nas za odločnejše poglabljanje vere. Ob takšnih prijateljskih stikih se tudi mladini iz matične domovine lepše razjasni celotna zamejska slika. Škoda samo, da nismo pri tem aktivnejši in bolj številni!
Zaključna pesem Povsod Boga, naj iščemo povsod Boga je iz štiri tisoč mladih grl zadonela kot mogočna prošnja in vošči-
lo	vsem mladim Slovencem po svetu. Ob slovesu, ki mu kar ni hotelo biti konca, je bilo slišati pozdravne vzklike »Vidimo se na dnevih zbranosti, vidimo se prihodnje leto na tednu duhovnosti v Stržišču in seveda na jubilejnem 10. srečanju v Stični!« - Udeleženec
Prvi stalni diakon ljubljanske nadškofije
V	kapiteljski cerkvi v Novem mestu je v nedeljo 16. septembra sprejel diakonsko posvečenje geodet Franci Koncilija. V navzočnosti žene Marije, treh otrok, zbora duhovnikov in župnijskega občestva ga je posvetil ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar. V govoru je pojasnil to obliko službe Bogu in se zahvalil ženi, ki je s posebnim veseljem sprejela moževo odločitev, župnijsko občestvo pa povabil, naj novega diakona podpira s svojo molitvijo.
Število stalnih diakonov po zadnjem vatikanskem koncilu raste po svetu iz leta v leto. Statistika iz leta 1981 ve povedati, da jih imajo že vse celine: Evropa 1629, ZDA 5784, ostala Amerika 958, Afrika 156, Azija 68, Oceanija 52.
■	Na seji predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije v Ljubljani so prisotni prišli do zaključka, da so dozorele razmere za čimprejšnjo odpravo pologa za prehod meje s potnimi listi. Predvsem nagiba k temu položaj dinarja, ki že sam po sebi omejuje njegov odliv na tuje, poleg tega pa so bile poostrene v teku zadnjih dneh let carinske kontrole. Vse to, vključno z negativnimi političnimi posledicami, ki jih prinaša denarni polog, govori v prid njegove ukinitve.
■ Andreottijevo pojasnilo zahodnonem-škemu zunanjemu ministru Genscherju, da je z besedo »pangermanizem« mislil na tiste, ki so v Innsbrucku pozivali med povorko k priključitvi Južne Tirolske k Avstriji, je razburilo tudi avstrijske politike. Novi zunanji minister Gratz je dejal, da so Andreottijeve izjave ponesrečen poskus sebe oprati, bivši avstrijski kancler Kreisky pa je Andreottija obtožil nelojalnosti do Avstrije.
■ Na Sardiniji je Mario Melis, ki pripada Akcijski stranki Sardinije končno sestavil novo deželno vlado. V njej je šest odbornikov iz vrst PCI, trije iz Akcijske stranke in trije neodvisni levičarji, socialisti in proletarski demokrati pa so obljubili vladi zunanjo podporo. Nova vlada bo lahko začela delovati, ko bo prejela zaupnico v deželnem svetu. Medtem je socialistični podtajnik Martelli napadel zadržanje sardinskih socialistov in njihovo odločitev označil za »najbolj neumno od vseh«.
■ Češkoslovaški državljani so odkrili novo pot, kako priti v svobodo. Prek Madžarske dospejo v Jugoslavijo, za kar ne potrebujejo vizuma, iz Jugoslavije pa se skušajo na kak način prebiti v Avstrijo. Pri tem večkrat pride do družinskih tragedij. Tako je nedavno petčlanska družina skušala prebresti reko Muro pri Gornji Radgoni. Toda sreča je bila mila le najstarejši 15-letni hčerki, ki ji je z najmlajšo triletno sestro uspelo priti na avstrijski breg, očeta, mater in šestletno sestro je pa voda odnesla. Nekaj dni nato se je primer ponovil z manj tragičnim izidom. Mož s 6-letnim sinom je reko prebrodil, žena pa je bila preslaba in se je vrnila na jugoslovansko stran. Avstrijske oblasti so takoj posredovale pri jugoslovanskih, da dovolijo odhod tudi ženi. Beograd je na to pristal in žena je že prispela v Avstrijo.
■ Teroristična skupina »Istlamska sveta vojna« je izvršila nov samomorilski bombni atentat na pred nekaj meseci novozgrajeno poslopje ameriškega veleposlaništva v vzhodnem Bejrutu. Kombi ameriške izdelave z nizozemsko evidenčno tablico si je skušal izsiliti pot do poslopja, zaradi česar so straže začele na vozilo streljati. Šofer, ki je imel namen zapeljati v podzemeljsko parkirišče (tam bi bila eksplozija bolj učinkovita), je tako razstrelil 150 kg tritola že nekaj metrov pred poslopjem. Zaradi tega se je zrušilo pročelje veleposlaništva. Pri tem je bilo ubitih 24 oseb, med njimi dva ameriška vojaka, ranjenih pa 50. Ameriškega veleposlanika, ki se je prav v trenutku eksplozije pogovarjal z britanskim, je pokopal strop, a je bil le lažje ranjen. Ista teroristična organizacija je lani v podobnem atentatu že razdejala sedež ameriškega veleposlaništva v zahodnem Bejrutu.
■ V ekvadorskem glavnem mestu Quito je kmalu po vzletu strmoglavilo tovorno letalo s štiričlansko posadko ter padlo na stanovanjski blok. Pri tem je izgubilo življenje 48 ljudi, več kot 50 pa je ranjenih. Tudi od članov posadke ni nesreče nihče preživel.
Slovenci po svetu
Novi načelnik SLS-KD v zdomstvu
Zbor zaupnikov Slovenske ljudske stranke (SLS) - Krščanske demokracije (KD) je izvolil namesto v marcu umrlega načelnika stranke Miloša Stareta za njegovega naslednika dr. Marka Kremžarja iz Argentine, dosedanjega podnačelnika za Južno Ameriko. Volivna komisija, ki so jo sestavljali Jože Melaher, Anton Meglič in Lojze Bajc, se je sestala v nedeljo 19. avgusta 1984 v Baragovem domu v Clevelandu (ZDA), pregledala vse prejete voliv-
nice in ugotovila, da se je volitev udeležilo 93 zaupnikov. 66 od njih je glasovalo za dr. Kremžarja.
Novi načelnik slovenske krščansko demokratske stranke v tujini izhaja iz znane Kremžarjeve družine. Njegov oče France je bil nekaj časa tudi v Gorici, kjer je urejal »Primorski list«, kasneje je bil urednik pri dnevniku »Slovenec« v Ljubljani, kakor tudi pri tedniku »Domoljub«. Leta 1923 je bil izvoljen za narodnega poslanca na listi SLS.
Poročen je bil z učiteljico Slavico Abram z Goriškega. Imel je tri sinove: Marjan je bil duhovnik in je bil ubit, ko je obiskoval slovenske pregnance v Srbiji; Franc je skupaj s pesnikom Balantičem zgorel jeseni 1943 kot poveljnik domobranske postojanke v Grahovem pri Cerknici; najmlajši Marko (rojen leta 1928 v Ljubljani) pa je bil kot domobranec 27. maja 1945 vrnjen iz Vetrinja, a so mu prizanesli, ker je bil še mladoleten. Poslali so ga v zavod za politično prevzgojo, a je že leta 1946 pobegnil na Koroško.
Leta 1949 je prišel v Argentino, bil najprej tovarniški delavec, kasneje uradnik, se vpisal na ekonomsko fakulteto v Buenos Airesu ter doktoriral iz ekonomskih ved leta 1974. Zadnja leta opravlja službo ravnatelja slovenskega podjetja Herman Zupan S. A. Poročen je s Pavlo Hribovšek, sestro padlega domobranca pesnika Ivana Hribovška. Ima pet otrok: sina in štiri hčerke.
Dr. Kremžar je zelo aktiven na številnih področjih: je pisec številnih člankov in razprav, pisatelj raznih črtic,profesor na slovenskem srednješolskem tečaju, ki ga je leta 1961 ustanovil. Leta 1960 je postal član zbora zaupnikov SLS, sedem let nato pa je postal član strankinega načelstva. Izdelal je ob 90-letnici ustanovitve SLS (1983) posebno Deklaracijo, napisal Himno Sloveniji, ki se ipoje na slovenskih prireditvah ter vso izseljensko Slovenijo tudi politično utelesil v en skupni pojem in razširil našo domovino na ves svet.
Tudi naš list izraža novemu načelniku SLS najboljše želje z upanjem, da mu bo dano uresničiti njen program.
Življenjski jubilej kardinala Suenensa
Upokojeni nadškof belgijske nadškofije Mechelen-Brussel (Malines-Bruxelles po valonsko) kardinal Leo Jožef Suenens je 16. julija letos dosegel častitljivo starost 80 let. V duhovnika je bil posvečen leta 1927, leta 1945 je postal škof, mechelen-sko-brusselsko nadškofijo pa je prevzel v letu 1961.
Kardinal Suenens spada med najvidnejše osebnosti katoliške Cerkve po drugem vatikanskem koncilu, pa tudi na njem je kot eden od štirih izbranih moderatorjev imel zelo vidno vlogo.
Med koncilskimi očeti je. zbudil veliko pozornost s svojimi predlogi: zavzemal se je za dejavnejše uresničevanje načela zbornosti v cerkveni hierarhiji, zagovarjal stališče, naj škofje ob dopolnjenem 75. letu škofovsko službo preložijo na mlajša ramena — kar se dames že uresničuje — prizadeval si je za uvedbo stalnega dia-konata v Cerkvi dn vidnejšo vlogo laikov. Naslednje leto ga je papež Janez XXIII. imenoval za kardinala. Pozneje je opravljal razne odgovorne službe: bil je član Kongregacije za misijone. Kongregacije za zadeve svetnikov in komisije za reformo cerkvenega prava.
Kar je Suenens zahteval za Cerkev po svetu, je uresničeval tudi v svoji nadškofiji. Ustvaril je lik škofa, ki dopušča svobodo v Cerkvi. To pa mu ni prineslo le hvale, marveč tudi precej kritik, saj so mu mnogi očitali, da je preveč »popustil vajeti«. Sam se je imel za »moža upanja«, ne le po človeški presoji ali iz naravnega optimizma, marveč iz vere v navzočnost Svetega Duha v Cerkvi in svetu.
Kal Miku Šoiliaku v Marni Bistrici ni bilo všeč
V	nedeljo 16. septembra je bilo ljudsko zborovanje v vasi Žamarija v Zumberku (na vzhodni strani Gorjancev). Govornik je bil predsednik predsedstva centralnega komiteja Zveze hrvaških komunistov Mika Špiljak. Mož je najprej govoril o težavah, zlasti o inflaciji, ki tarejo sedanjo Jugoslavijo. Nato je omenil blagoslovitev pravoslavne cerkve v Jasenovcu in evharistični kongres v Mariji Bistrici. Ob kongresu se je še posebej ustavil in omenil nekatere stvari, ki so ga vznemirile.
Najprej: zakaj je katoliški tisk ponosno in navdušeno objavil, da se je zbralo
400.000	ljudi in še posebej poudaril, da je bil to največji shod Hrvatov. On, Špiljak, ve iz poročila prometnih organov, ki so dokaj natančno prešteli vsa prometna sredstva in kolone pešcev, da jih je bilo kakih 170.000. Zakaj objavljati številke, ki ne odgovarjajo dejstvom? In zakaj označiti ta shod za naj večji shod Hrvatov, ko so bili drugi (partijski) še večji. Ni pa špiljak povedal, da so na kongres ljudje prišli prostovoljno, brez prisile, kar se na partijskih ne dogaja.
Potem: zakaj je večina govornikov v Mariji Bistrici nenehno poudarjala, da je katoliška Cerkev edini predstavnik Hrvatov. Slovaški škof, ki živi v Vatikanu (msgr. Tomko) je celo, tako trdi špiljak, izjavil: »Ko boste prenehali biti katoličani, tudi Hrvatje ne boste več!« Torej, nada-
ljuje špiljak, vsi mi, ki nismo katoličani in ki ne verjamemo v to, nismo Hrvati. To je prilaščanje pravic, ki jih nimajo in ne morejo imeti katoličani. Kar je preveč, je preveč!
Podobno velja tudi za trditev, ki so jo med kongresom nenehno poudarjali, da lahko samo Cerkev omogoči pravo moralno vzgojo. Dalje, da vsi grehi in zlo tega sveta izhajajo iz tega, ker Cerkev nima dovolj vpliva na vzgojo. Očitno je, da je v tem obtožba socialistične družbe, da ona pravilne vzgoje ni zmožna. Tako stališče pa je za partijo nesprejemljivo, ker se ne more in ne namerava odreči svojim odgovornostim. Ce hočemo, končuje Špiljak svoje pritožbe, da bomo živeli v strpnosti še dolgo drug poleg drugega in še bolje drug z drugim sodelovali, bi bilo dobro, da bi tudi Cerkev o povedanem razmislila.
■	Trije Poljaki so se skrili v Bydgošou, na sovjetski meji, v tovornjak, ki je prevažal tekstilno blago. Vozilo je prešlo dve meji, poljsko-češkoslovaško in češkoslova-ško-avstrijsko. Po 800 prevoženih kilometrih in dveh dneh vožnje se je kamion ustavil v Stockerauu, 30 km severovzhodno od Dunaja. Skriti potniki so z vpitjem opozorili nase in bili tako osvobojeni. Oblasti imen ubežnikov, ki so stari od 20 do 24 let, niso hotele objaviti.
Dekleta gospodinjske šole v Št. Jakobu, ki izvajajo versko igro A. Rebule
»Sinja gora Horeb«
Izmenjava, da je učinkovita, mora biti obojestranska. To so ugotovili lansko jesen primorski in koroški kulturniki, ki so pripravili »Primorske dneve« na Koroškem. Tako je nastala prijetna dolžnost, da si s Korošci izmenjamo kulturne obiske. Določeni so za mesec oktober in sicer od 13. do 21. oktobra. V omenjenem tednu se bodo zvrstila gostovanja raznih skupin s Koroške, ki bodo zajela vse Slovence v Italiji: torej Koroška med vsemi rojaki v Italiji. Izdelan je program »Ko-riških dnevov«, ki bo naslednji:
SOBOTA 13. OKTOBRA
Na Opčinah v Finžgarjevem domu zvečer koncert otroških zborov' iz Škocjana in Št. Primoža.
V Števerjanu iprav tako zvečer: Zvezdica zaspanka, lutkovna igra. Izvaja skupina »Mladje« Koroške dijaške zveze.
NEDELJA 14. OKTOBRA
V Marijinem domu pri Sv. Ivanu, Zvezdica zaspanka, ob 17. uri.
V Marijinem domu v ul. Risorta ob 17.
uri: A. Rebula, Sinja gora Horeb. Svetopisemska enodejanka. Igrajo dekleta strokovne šole pri Št. Jakobu v Rožu.
Župnijski dom v Doberdobu: ob 11.30 Zvezdica zaspanka.
Štandrež: ob 16. uri koncert otroških
Stik z verniki matične domovine me vsakič obogati. Znova doživljam vernost družinskega zatišja. Ob njih dojemam polnost občestvenega krščanstva, saj vsi zajemamo iz istih virov zaloge za svoje življenjsko hranivo.
V	nedeljo 23. septembra je popoldne kar krepko deževalo, ko smo šli na Mirenski Grad, vmes se je tudi zlivalo kot iz škala in ljudje bi lahko ostali doma, kdo bi jim zaimeril v takem vremenu? Pa niso; napolnili so cerkev, da je od oltarja z lepim številom duhovnikov in množice vernikov do zadnjega fantiča pod korom, bilo čutiti eno samo srce in eno dušo. Da ne govorim o spovednicah, ki so bile ves popoldan oblegane.
Osrednja misel ljubljanskega pomožnega škofa Jožefa Kvasa je bila: Vsi smo odgovorni za luč ali temo v svetu. Kdor je iz nedeljskih beril o delavcih v vinogradu gojil dvome o lastni poklicanosti, je v škofovih besedah našel odgovor: Vključena nam je bila poklicanost že ob rojstvu, nato pri krstu, birmi, ob vstopu v zakon ali v službi Cerkvi — prebujati med ljudmi krščansko zavest poklicanosti, da smo na svetu luč, sol in kvas zemlje.
Za letošnje geslo Leta duhovnih poklicev — Ljudje te potrebujejo — velja, da ni niti prvih niti zadnjih; vsi, brez izjeme, smo poklicani in odgovorni za vse dobro, ki ga na svetu ni, pa bi ga lahko bilo.
12-letni Jezus v templju je zavestno poudaril vsebino svoje poklicanosti: »Ali ne veste, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« In Marijina izjava: »Glej, dekla sem Gospodova«, besede, ki se upirajo našemu mišljenju, pa so nam lahko vzpodbuda in vzor biti pripravljeni izpolniti svoje življenjske poklicanosti, ki niso vedno lahke in vesele.
Prispevali bomo torej svoj delež »poklicanosti« za svet, ki trpi na bolezni napredka, če ne drugače, pa vsaj z rožnim vencem v rokah!
Kdaj bomo doživeli pri nas, da se bo zvrstilo za ofer k oltarju toliko mož in fantov kot smo to videli na Mirenskem gradu ali pri procesiji na Homcu pri Slovenj Gradcu (ob seminarju ZCPZ) ali v Stranjah (pri župniku g. Gačniku) in
zborov iz Škocjana in Št. Primoža v župnijskem domu »A. Gregorčič«.
ČETRTEK 18. OKTOBRA Gorica: v Katoliškem domu ob 17. uri odprtje razstave koroškega tiska in srečanje celovške in goriške Mohorjeve družbe. Ob 20. uri Okrogla miza na temo: »Stiki z večinskim narodom«.
SOBOTA 20. OKTOBRA
V	Mavhinjah v gostilni Urdih koncert moškega okteta »Suha« iz Suhe pri Pliberku in ansambla »Korenika« iz Šmihela. NEDELJA 21. OKTOBRA Gorica: v Katoliškem domu ob 17. uri koncert mešanega zbora »Rož« iz Št. Jakoba v Rožu.
Ukve: ob 10. uri maša in po maši nastop pevskega zbora »Rož« iz Št. Jakoba v Rožu.
Slovenska Benečija: na kraju, ki ga bodo določili Benečani, nastop moškega Okteta »Suha« iz Suhe pri Pliberku in ansambla »Korenika«.
Nedoločen je ostal datum okrogle mize o šolstvu na dvojezičnih področjih; okrogla miza bo v Slov. Benečiji.
»Koroške dneve« prirejajo Slovenska prosveta iz Trsta, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Krščanska kulturna zveza iz Celovca ob sodelovanju domačih društev oz. pevskih zborov.
še kje drugje. Hvala Bogu, še je med našim narodom veliko zdravega in Bog ga ohrani v stanovitnosti do konca. - F. V.
Gledališka predstava v Romjanu
Na povabilo slovenskega pevskega zbora iz Ronk je v nedeljo 9. septembra gostovala v Romjanu dramska skupina PD Štandrež z veseloigro Jaka Štoke »Moč uniforme«.
Številna in hvaležna publika je spremljala igro z veliko pozornostjo in se prijetno zabavala ob komičnih situacijah, ki označujejo to Štokovo delo.
Po predstavi so članice zbora pripravile prijetno družabnost in izrazile željo, da bi še rade prisostvovale podobnim gledališkim predstavam.
V Novi Gorici odkrili kip dr. Besednjaku
V	nedeljo 23. septembra so v Erjavčevem drevoredu v Novi Gorici, kjer stoji že vrsta spominskih obeležij naših mož, odkrili doprsni kip politiku dr. Engelbertu Besednjaku. Kot že vse ostale, je tudi tega oksrbel Klub starih goriških študentov, izdelal pa ga je kipar N. Nemec.
O dr. Besednjaku in njegovem političnem delovanju je spregovoril dr. Drago Legiša, ki je prikazal tako predvojno kot povojno obdobje v Besednjakovem delu. Na spominskem obeležju pa je predvsem poudarjena Besednjakova borba za pravice Slovencev v rimskem parlamentu, kjer je bil poslanec.
Sledilo je nekaj recitacij gledaliških igralcev, »oktet »Vrtnica« pa je odpel več značilnih pesmi.
Seja deželnega tajništva SSk
Pred dnevi se je sestalo deželno tajniš-stvo Slovenske skupnosti. Na seji so člani izvršnega organa slovenske stranke obravnavali vrsto aktualnih političnih vprašanj. Posebej je bilo govora o problemih v zvezi z zakonsko zaščito in zadevnim postopkom v Senatu. Nadalje je tajništvo SSk razpravljalo o položaju v deželni upravi, zlasti še v zvezi s srečanji strank deželne večine, v kateri je tudi Slovenska skupnost. Beseda je tekla še o bodočih pobudah in srečanjih na raznih ravneh.
Enotna slovenska delegacija pri tržaškem podprefektu
V sredo 19. septembra je enotna slovenska delegacija obiskala tržaškega pod-prefekta dr. Mazzurca; prefekt dr. Mar-rosu je bil namreč odsoten. Namen obiska je bil vladnega predstavnika opozoriti na vrsto perečih vprašanj, ki zaskrbljujejo slovensko narodnostno skupnost. Tako so postale razmere na slovenski osnovni šoli na Katinari nevzdržne, zaradi česar so starši iz protesta prenehali pošiljati otroke k pouku. Nadalje je tržaška občinska uprava v pretežno slovenskih vaseh postavila samo italijanske krajevne table in tako kršila svoje lastne prejšnje sklepe in meddržavne obveznosti. Položaj Slovenskega stalnega gledališča (SSG) v Trstu je še vedno kritičen. Ne da se razumeti sodnega postopka, ki so ga sodni organi sprožili proti nekaterim slovenskim mladincem, ki so med enotno slovensko manifestacijo za globalni zaščitni zakon v Gorici opravljali redarsko službo. Tudi je slovenska delegacija naprosila podprefek-ta, naj tržaška prefektura posreduje v Rimu za sprejem pri predsedniku vlade Craxiju v zvezi z globalnim zašičtnim zakonom.
Podprefekt je glede Craxija odgovoril, da naj naša delegacija predloži pismeno vlogo, ki jo bo prefektura poslala v Rim skupaj s svojim poročilom; glede tabel je bil mnenja, da je treba vprašanje še preučiti; glede SSG je dejal, da je vladni komisariat v zadevi že večkrat posredoval v zadnjih lcttih; glede šole na Katinari je obljubil posredovanje prefekture; glede sodnega postopka zoper slovenske mladince v Gorici pa je rekel, da tržaška prefektura nima pristojnosti za neposreden poseg, kvečjemu lahko goriškega prefekta zainteresira v omenjeni zadevi.
Seja Sveta slov. organizacij
Na svoji zadnji seji dne 19. septembra se je izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij (SSO) ukvarjal predvsem s šolsko in kulturno problematiko. Odbor se je seznanil z napredovanjem priprav za Koroške dneve, ki bodo od 13. do 21. oktobra v tržaški, goriški in videmski pokrajini.
Na šolskem področju je bilo v ospredju vprašanje odprtja slovenske sekcije v goriškem tehn. zavodu za industrijo (ITI), ki se je zavleklo, kljub temu da obstajajo že vsa zagotovila in je zadoščeno vsem formalnostim. Gre samo za vprašanje dobre volje. SSO je sklenil pospešiti postopek za nadaljnjo obogatitev slovenske šole in bo poslal protestne brzojavke na pristojna mesta. Obenem je obravnaval problem katinarske šole in je izrazil solidarnost staršem, ki se zavzemajo za ustrezne pogoje pri vzgoji otrok.
Na kulturnem področju je odbor SSO obravnaval negativne vidike javnega finansiranja kulturne dejavnosti slovenskih društev na Goriškem. Ugotovil je, da je pomoč neustrezna in za Slovence tudi krivična in je zaradi tega sklenil sprožiti to vprašanje na pristojnih mestih.
Končno je SSO vzel v pretres težki položaj Slovenskega stalnega gledališča in se zavzel za nemoteno delovanje te za slovensko manjšino tako potrebne ustanove, ki je povezana s kulturno rastjo celotne manjšine, kolikor bolj je sposobna s pluralističnim repertoarjem privabiti
v	gledališče čim več pripadnikov naše skupnosti.
Novo izigranje Slovencev v Italiji
V Trstu poteka tekmovanje radijskih in televizijskih hiš 36 držav iz vsega sveta, ki se v kongresni dvorani Pomorske postaje potegujejo za letošnjo ugledno nagrado »Prix Italia«.
V četrtek 20. septembra zvečer je bil na sporedu prikaz tudi treh dokumentarnih filmov pod naslovom »Manjšine, bogastvo Evrope«. Ti filmi so nastali kot plod sodelovanja med petimi televizijskimi hišami (švicarska italijanska Tv, ORF -avstrijski radio, novosadska in ljubljanska Tv in RAI naše dežele). Te hiše so izdelale pet oddaj o manjšinah: o Ladin-cih v Švici, o petih narodnostih v Vojvodini, o gradiščanskih Hrvatih v Avstriji, o Madžarih v Sloveniji in Slovencih v Italiji. Oddajo o Slovencih, ki traja 30 minut, je posnela novosadska Tv.
In sedaj pride tisto, kar bode v oči: v četrtek 20. septembra, na dan naše deželne Tv so dobili mesto v sporedu film o Madžarih v Sloveniji, ki ga je pripravila
deželna RAI; nato film o Ladincih v Švici, delo ljubljanske Tv in še en film o Ladincih, skupna realizacija švicarske in avstrijske Tv.
Kaj pa film novosadske Tv o Slovencih v Italiji? Na tem večeru ni bilo zanj mesta, kajti javnosti ni treba vedeti, da ži-
vi	v Italiji številna slovenska skupnost. Znova se je pokazalo, da uradni Trst noče bisti most ali stičišče narodov. Zanj je zaprtost vase nekaj najbolj naravnega. In potem se vsi čudijo, da vsestransko propada.
Zlatomašniki
V	nedeljo 30. septembra bodo praznovali 50. obletnico mašniškega posvečenja stolni prošt L. Carra, M. Cociancich in N. Rigonat. Castitamo!
SSk o sedanjem položaju SSG
Kulturna komisija SSk je vzela z zadovoljstvom na znanje, da so bili že sprejeti ukrepi na raznih ravneh za rešitev izredno perečega finančnega stanja, v katerem se nahaja Slovensko stalno gledališče.
Tudi Slovenska skupnost je nastopila pri krajevnih upravah ter pri državnih in deželnih oblasteh, da se reši finančno vprašanje te slovenske ustanove. SSk se namreč dobro zaveda kulturnega in narodnega pomena gledališča za slovensko
Šport
Mednarodni odbojkarski turnir pokal »Olympia«
Češke Budejovice - 01ympia Terpin 2:0 (15 : 4, 15 : 2)
Naši fantje so začeli tekmo z dokajšnjo tremo, tako da se niso' niti prav zavedeli, ko se je končal set z zmago Čehov, ki niso igrali v popolni postavi. Gostje so pokazali enostavno, a učinkovito odbojko, brez naprezanja, vendar brez napak. Žogo so često pošiljali ker prek bloka Olimpijcev, ki so proti takemu nasprotniku bili brez moči.
VBU Videm - 01ympia Terpin 2:0 (15:7, 15:2)
Prvi set je potekal v znamenju precejšnje izenačenosti do polovice, potem pa je vrsta napak pri plavih pripomogla, da se je set končal s čisto zmago Videmča-nav. Tu je prišla do izraza glavna hiba 01ympie v tem predprvenstvu: tj. prejem servisa, za kar se bo moral trener Neubauer krepko truditi. V tej tekmi so Furlani nastopili brez Slamborja in Svvide-reka, vendar je v režiji blestel Ezio Lon-go, državni reprezentant mladinske ekipe. Drugi set je kljub rezultatu bil precej bojevit, vendar sta, kot rečeno, slab sprejem in netočna obramba pri 01ympii najbolj zgovorno kazala, da je med ekipama razkorak dveh lig.
Češke Budejovice - VBU Videm 3 :0
Šele v tej tekmi so gledalci prišli na svoj račun, saj sta stopili na igrišče popolni postavi obeh moštev in tokrat je prišla na dan izjemna kakovost igre češke ekipe, ki je skoraj brez truda pregazila Furlane. Ti so bili kakor začarani od lepih kombinacij nasprotnikov, ki so tolk-
li	od vsepovsod, in to s tako lahkoto, da je zglodalo, kot da se sprehajajo po igrišču. Niti odlično podajanje Slamborja ni bilo Videmčanom dovolj, da bi dosegli kaj več kot časten poraz; to pa pomeni za VBU dejansko uspeh, saj igra v italijanski A2 ligi še zdaleč ne spominja na odbojkarski Spektakel, kateremu smo bili priča s strani Čehov v telovadnici Kulturnega doma, ki je seveda bila za to pri-
narodnostno skupnost v deželi. Zato si bo prek svojih predstavnikov še nadalje prizadevala, da se najde dokončna rešitev temu dolgoletnemu problemu.
V pričakovanju, da se z letošnjo sezono najde trajna rešitev za nemoteno in uspešno delovanje, se SSk zahvaljuje gledališkemu osebju za vztrajnost in navezanost na gledališče.
SSk pričakuje, da bo letošnjo gledališko dejavnost odlikovala posebna skrb pri uresničevanju programa s kakovostno izvedbo programiranih del in da bodo kar naj večji napori usmerjeni v pridobivanje novih obiskovalcev. Gledališče bo moglo tako v polni meri opravljati svoje pomembno poslanstvo med slovensko narodno skupnostjo.
Prebeneg - Dolina
V noči med 18. in 19. septembrom so neznanci narisali srp in kladivo na cerkvena vrata na Prebenegu. Nekaj podobnega so skušali narisati tudi na steklo Marijine kapelice, a jih je kdo prestrašil. To pomeni, da bo moral župnik cerkvena vrata prebarvati.
Ali je to risanje izpit za črno ali rdečo izkaznico?
Misijon v Afriki
Po 14 letih pridnega dela in prizadevnosti je tržaška škofija izročila domači duhovščini, sestram in laikom postojanko-župnijo Nguviu v Keniji. Novo župnijsko cerkev ije v nedeljo 23. septembra posvetil tržaški škof Bellomi.
Tržaški pastoralni delavci, ki so bili do sedaj v Nguviu, bodo prevzeli v svojo oskrbo revno in obširno področje Iria-murai. Praktično bo treba začeti vse od kraja.
ložnost dosti premajhna, da bi sprejela toliko ljubiteljev odbojke. Ti so kljub slabemu vremenu napolnili dvorano do zadnjega kotička, to pa je tudi najboljša nagrada za trud organizatorja, tj. SZ 01ym-pio, ki ima zaslugo, da je privabilo kakovostno odbojko tudi na Goriško.
Zbornik »Draga 83«
Ob letošnjih dnevih v Dragi oz. na Opčinah je izšel tudi zbornik »Draga 83«. V njem so zbrana vsa lanska predavanja in posegi med debato. Predavali so: prof. M. Jevnikar »Pregled slovenskega revialnega tiska«. Gre za kratek in nepopoln pregled revij v slovenskem jeziku od prve take revije »Slovenska čbela« leta 1848 do zadnjih, »Zaliva« in »Celovškega zvona«.
Prof. Reginald Vospernik je na istem večeru predstavil najnovejšo revijo »Celovški zvon«, ki naj bi bila vseslovenska revija in bi zajemala celotni slovenski jezikovni in kulturni prostor.
Sledi predavanje dr. Ljubo Sirca o Sloveniji v 80. letih. Ljubo Sire je profesor ekonomije v Angliji in je zato svoje predavanje posvetil predvsem gospodarskim problemom v povojni Sloveniji in Jugoslaviji. Sirčevo predavanje so zelo dopolnili nekateri daljši posegi med debato.
V	zborniku je še pozdrav škofa Bello-mija in pridiga prof. P. Zablatnika s Koroške, ki je somaševal.
Temeljito in morda osrednje predavanje je imel v Dragi 83 prof. Janez Vodopivec s papeške univerze Urbaniana v Rimu. Prof. Vodopivec je znan kot temeljit poznavalec Cerkve in njenih problemov. Zato je njegovo predavanje »Kvas novega krščanstva« globoko razmišljanje o Cerkvi in kristjanu v sedanjem svetu. Torej tu in danes. Želeti bi bilo, da bi si ga prebrali in premislili vsi, ki se bavimo s problemi Cerkve in kulture danes.
Zbornik zaključuje predavanje prof. Re-ginalda Vospernika z naslovom »Na razvoju dveh kultur«. Predavatelj je posegel v položaj nas Slovencev v zamejstvu, ki živimo med dvema kulturama, med svojo domačo slovensko in med večinsko nemško oz. italijansko. Tudi v teni predavanju so izvirne misli o našem položaju med raznimi kulturami.
Zbornik je razmnoženina in se dobi v slovenskih knjigarnah.
Praznik na Mirenskem Gradu
Nova cerkev (na levi) v Nguviu v Keniji, ki jo je 23. septembra letos posvetil tržaški škof Bellomi. Ob njej na desni je videti staro cerkev
Težave z odprtjem slov. sekcije na zavodu ITI
Ko smo bili že vsi prepričani, da je problem okoli slovenske sekcije na industrijskem zavodu ITI v Gorici rešen, se je spet zataknilo. Ko je ravnatelj prof. Guadagni poslal v Rim predloge urnikov in programov za redno delovanje šole, ki jih je sestavil ob sodelovanju in podpori slovenskih ravnateljev prof. Sirka in prof. Renerja, je samo še čakal na formalno dovoljenje za odprtje nove sekcije.
Ker tega dovoljenja ob začetku šolskega leta ni bilo, je goriška pokrajina telefonsko in telegrafsko pozvala ministrstvo za šolstvo, naj pošlje pričakovano dovoljenje. Tu pa so se začele težave, kajti eden od funkcionarjev je spet pripomnil, da ni zadostnega števila dijakov za vpis (odlok o odprtju sekcije ni za letos več predvideval minimalnega vpisa dijakov), drugi pa je celo dejal, da dovoljenje lahko izda kar goriški šolski skrbnik. Slednji je spet izjavil, da mora Rim poslati dovoljenje. Na njegov telefonski poziv pa so na ministrstvu sporočili, da morajo temeljito pregledati programe, kar terja precej časa. Zadevi je v vsem tem času od blizu sledil pokrajinski odbornik dr. Špacapan, ki je o tem sproti poročal predsedniku Sindikata slovenskih šolnikov (SSŠ) dr. Šturmu. Zadnji predlog ministrstva je bil, da bi za letošnje leto, in to kot znak, da država goji resne namene, da bi do dejanskega odprtja sekcije res prišlo, slovenski dijaki obiskovali italijanski razred, vendar bi imeli nekatere predmete (slovensko slovstvo in zgodovino) v slovenščini.
Tega predloga pa SSŠ ni sprejel, zato je odbornik Špacapan dejal, da bo v najkrajšem času skušal organizirati srečanje z ministrom za šolstvo Falcuccijevo, da se zadeva dokončno uredi. Na dlani je namreč, da skuša Rim zavlačevati z birokratskimi zaprekami odprtje naše sekcije kot se' je pač že marsikdaj zgodilo ob podobnih primerih.
Nujno je zdaj torej, da se preveri, ali obstaja politična volja, da Slovenci pridejo do svojega pouka industrij sko-teh-nične smeri in da se o tem izrazijo vse stranke, tudi tiste, ki imajo po navadi polna usta obljub glede slovenske manjšine in njenega zaščitnega zakona.
Tečaji 150 ur
V teh dneh je zapadel rok za vpis v tečaje »150 ur« za odrasle, ki še nimajo diplome nižje srednje šole. Goriška pokrajina je v ta namen izdala poseben letak, ki je vabil k vpisovanju, in to v italijanskem in slovenskem jeziku, poleg tega pa je dnevno časopisje stalno prinašalo prispevke s srečanj o teh tečajih.
Tako srečanje je potekalo v petek 21. septembra v prostorih Espomego kot neke vrste snidenje vseh bivših tečajnikov 150 ur, in ob tej priložnosti je pokrajinski odbornik dr. M. Špacapan nagradil bivšo udeleženko, ki je potem nadaljevala z izobraževanjem in je v zadnjem času, kljub letom, družini in poklicu diplomirala za bolničarko.
V soboto 22. septembra pa je v pokrajinski sejni dvorani bil seminar za profesorje tečajev na temo »Kakšne so perspektive tečajev 150 ur«, ki sta ga organizirala goriška pokrajina in deželni inštitut IRRSAE za pospeševanje šolstva. Med predavatelji naj omenimo poseg iz-
vedenca CEDE iz Rima prof. Lichtnerja in uvodni govor, ki ga je imel naš pokrajinski odbornik dr. Špacapan; v svojem posegu je poudaril, da morajo tečaji izgubiti svojo izključno šolsko naravo in se odpirati na vsestransko izobraževanje s prirejanjem poučnih izletov, z obiskovanjem razstav in drugih kulturnih prireditev in v sodelovanju pri organiziranju krajevnih pobud.
Vesela vest za nas je seveda ta, da bo v letošnjem šolskem letu (po dveh letih premora) znova stekel tečaj 150 ur tudi na naši srednji šoli I. Trinko. V preteklih dveh letih namreč ni bilo zadostnega števila vpisov. Mislimo, da je tudi letošnje zanimanje goriške pokrajine prispevalo, da se je za pobudo odločilo zadostno število odraslih Slovencev.
f s. Hilarija Fatur
Pretekli teden smo pokopali notredam-ko s. Hilarijo, dolgoletno vratarico v Zavodu sester Naše Gospe v ul. sv. Klare. Bila je doma iz Zagorja na Pivki. Pred več kot 40 leti je vstopila v ta red in mu ostala zvesta do smrti. Svoje poslanstvo je vršila z veliko ljubeznijo, ko je sprejemala na samostanski porti vseh vrst ljudi.
Pogrebni obred je bil v cerkvi sv. Ignacija na Travniku ob veliki udeležbi. Od nje se je v italijanščini poslovil msgr. Soranzo, ki je vodil tudi sv. mašo, g. Danilo Cimprič pa v slovenščini. Sestre in navzoči verniki so ji zapeli v slovo »Marija, mati ljubljena«, ob grobu pa »Usmiljeni Jezus«. Naj počiva v Bogu, ki mu je zvesto služila. Notredamski skupnosti naše iskreno sožalje.
V	nedeljo 7. oktobra ob 14.15
bo v PODGORI
ob prazniku rožnovenske Matere božje
MARIJANSKA PROCESIJA
Slavnostni govor bo imel msgr. Andrej Simčič, bivši dekan v Solkanu. Med procesijo in po procesiji bo igrala godba na pihala iz Nabrežine. Sledil bo Praznik štrukljev z domačo kapljico in bogat sre-čolov za misijone. - Prisrčno vabljeni!
Sovodnje
Pomembna obletnica. Pred 80 leti so v Sovodnjah slovesno blagoslovili kip Brezmadežne. Blagoslovitve se je udeležila vsa vas s cerkvenimi prapori in slovenskimi zastavami. Kip je bil nato umeščen v kapelico poleg cerkve in ostal nepoškodovan tudi v času prve svetovne vojne, medtem ko so bili zvonik, cerkev in hiše naokrog vse porušene ali vsaj poškodovane.
Tisto leto, ko so cerkev na novo pozidali in cesto razširili, so kapelico podrli, kip pa za nekaj časa prenesli v župnišče, nato znova v cerkev, končno pa je dobil mesto v zidu zvonika, kjer je še danes. Marsikomu to ni bilo prav, saj je bil kupljen zato, da bi stal v kapelici in če ta po vojni ni imela več prostora ob cerkvi, naj bi se jo postavilo kje drugje v vasi.
Te vrstice naj bi vzpodbudile tiste, ki bodo čez 20 let doživeli stoletnico blagoslovitve kipa, naj to obletnico dostojno proslavijo. Mati božja jih bo gotovo za to nagradila.
Deželni sedež RAI za Furlanijo-Julijsko krajino
razpisuje natečaj za izvirne slovenske radijske igre z namenom, da bi pospešil nadaljnjo rast tovrstne ustvarjalnosti v slovenskih deželnih oddajah radia Trst A. Natečaj obsega tri kategorije: a) izvirna radijska igra; b) izvirna radijska igra za otroke in doraščajočo mladino; c) izvirna radijska igra v narečju.
Natečaja se lahko udeleže avtorji s stalnim bivališčem v Italiji. Predložena dela morajo biti izvirna in neobjavljena, oblikovno morajo ustrezati zahtevam radiofonskega medija.
Določene so naslednje nagrade: a) izvirna radijska igra: prva nagrada lir 600.000, druga nagrada lir 450.000, tretja nagrada lir 300.000; b) izvirna radijska igra za otroke in doraščajočo mladino: prva nagrada lir 400.000, druga nagrada lir 300.000, tretja nagrada lir 200.000; c) izvirna radijska igra v narečju: prva nagrada lir 400.000, druga nagrada lir 300.000, tretja nagrada lir 200.000.
Avtorji morajo poslati svoja dela s priporočeno poštno pošiljko najkasneje do 31. januarja 1985.
Interesenti lahko dvignejo izvod pravilnika natečaja na deželnem sedežu RAI -Slovenski sporedi - ul. Fabio Severo 7, Trst.
OBVESTILA
Listnica uredništva. Zaradi pomanjkanja prostora smo morali dva dopisa zaradi njune dolgosti (Poletna kronika - Mačkolje in izlet pevskih zborov Novi Sv. Anton in Sv. Jakob, Trst na Gorenjsko) odložiti za prihodnjič. Dopisnike, ki poročajo o izletih, pa prosimo, da se ne raztegnejo preveč, ker ima naš list le štiri strani.
Mlade organiste obveščamo, da bo v nedeljo 30. septembra ob 14. uri srečanje z njimi v Novi Gorici pri cerkvi Kristusa Odrešenika. Vabljeni tudi mladi pevovodje iz zamejstva.
Seja ZSKP bo v ponedeljek 1. oktobra ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici. Vabljeni vsi predstavniki društev in organizacij.
Zobozdravnik dr. Igor Franko bo začenši s 1. oktobrom sprejemal za prvi pregled po novem umiku le ob četrtkih od 10. do 12. ure.
Odbor PD »Štandrež« sklicuje redni občni zbor, ki bo v sredo 3. oktobra ob 20.30 v župnijskem domu »Anton Gregorčič« v Štandrežu. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva.
Tečaj ritmične telovadbe. Tudi letos prirejata PD Štandrež in ŠD Velox tečaj v ritmični telovadbi, ki bo ob četrtkih od 15. do 17. ure v občinsiki telovadnici v Štandrežu. Tečaj, ki ga vodi kot prejšnja leta prof. Nataša Sirk, se bo začel v četrtek 27. septembra ob 15. uri. Ritmične telovadbe se lahko udeležijo otroci od 5. do 14. leta. Prijave sprejema Anica Pavio v Štandrežu, ul. Tabai (tel. 21003). Kdor se namerava udeležiti tečaja se lahko tudi prijavi kar v telovadnici v četrtek 27. septembra ob 15. uri.
Kontovel. V nedeljo 30. septembra bodo na Kontovelu obhajali praznik župnijskega zavetnika sv. Hieronima. Sv. maša bo ob 16. uri. Po maši srečanje v župnijskih prostorih.
Barkovlje. Na praznik rožnovenske Matere božje imajo praznik v Barkovljah. Ob 8. uri bo sv. maša, po maši običajna procesija z Marijinim kipom.
DAROVI
Za Katoliški glas: Marija Giacuzzo 5.000; dr. Drago Štoka 25.000; M. B., Trst
20.000 lir.
Za nagrobnik prof. Bekarja:	Jožica
Smet 10.000; Marilka Koršič 50.000; Mirjam in Irena Brumat 100.000; Marija Man-tegna 50.000. (Popraveik: dr. Jože Vrtovec iz Gorice je dal 100.000, ne pa 10.000 lir kot je bilo zadnjič objavljeno.)
Za kapelico v Cerovijah: naimesto cvetja na grob Celestine Pernarčič so darovali: družina Pernarčič, Mavhinje 80.000, sorodniki iz Krmina 34.000, Pavla Legiša, Cerovlje 10.000, družina Alojz Antonič, Cerovi je 20.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Marija Dolenc v sipomin na starše 50.000; Edi Guštin ob krstu sinčka Petra 50.000; Pavel Poropat, boter ob istem krstu 50.000; družina Majde in Dragota Daneu 50.000; Edvard Guštin ob krstu vnuka Petra 30.000; Darinka Segulin-ČOk, botra ob istem krstu 30.000; N. N. ital. jezika 25.000; Marija Mahnič-Coccoli v spomin na mamo Terezijo 20.000; Ana Jurca-Sosič 20.000; Marija in Ivanka v spomin na starše, brate in sestro 20.000; Aldo Pešce 2.000; razni
35.000 lir.
Za cerkev na Banah: Karla, Vera in Karmela Ferluga 30.000 lir.
lMWit
Spored od 30. sept. do 6. okt. 1984
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Uhač in njegova druščina«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek... 14.10 Nediški zvon. 15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Nediški zvon. 9.00 Glasbeni mozaik. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Literarni listi. 12.00 Gledališki spomini. 13.20 Cecilijanka 83: mešani zbor L. Bratuž,dekliški iz Doberdoba in mešani iz Vrtojbe. 14.10 Otroški kotiček.
15.00 Ta nenavadni šolski dan. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.10 Nagrajeni zbori na tekmovanju Seghiezi. 18.00
V	svetu znanosti.
Torek: 8.10 Dosje Koprivišče. 8.40 Slovenska lahka glasba. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Zapiski na robu. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Mladi mladim. 16.00 Športna tribuna. 17.10 Nagrajeni zbori na tekmovanju Seghizzi. 18.00 Ciril Kosmač: »Tan-tadruj«. Groteskna balada.
Sreda: 8.10 Športna tribuna. 8.40 Slovenska lahka glasba. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Liki iz naše preteklosti. 13.20 Komorni zbor RTV Ljubljana. 14.10 Povejmo v živo. 16.00 Od Milj do Devina. 17.10 Glasbena kronika s Hrvaškega. 18.00 Poezija slovenskega zahoda.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 8.40 Slovenska lahka glasba. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Zapiski na robu.
12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Povejmo v živo. 16.00 Na goriškem valu. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturna srečanja.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 8.40 Slovenska lahka glasba. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Prisrčne pozdrave iz... 13.20 Nediški puobi. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 V svetu filma. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.10 Mi in
glasba. 18.00 Kulturni dogodki. 18.30 Nabožna glasba.
Sobota: 8.10 Kultur ni dogodki. 8.40 Slovenska lahka glasba.10.10 Koncertni in o-perni spored. 11.30 Beležka. 12.00 »Glas od Rezije«. 11.10 Otroški kotiček. 15.00 Glasbeni portret Urbana Kodra. 15.20 V svetu valčka. 17.10 Dober glas gre v vsako vas.
18.00	France Bevk: »Kozorog«.
DAROVI
Za Slovensko Vincencijevo konferenco v Trstu: v spomin pok. Leopoldine Ambrožič N. N. 100.000; N. N. 20.000; N. N. 20.000; N. N. 20.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Ljudmila Kuret, Trst 50.000; Antonija Hrvatič, Ricmanje 8.000; N. N., Boršt 5.000; Bruna Kocjančič, Ricmanje (za obnovitev cerkvenega lestenca) 6.000 lir.
Za kapelo pri Domju: Justina Vatta, Trst, v spomin pok. Ivanke Furlan 10.000; Marija Fabijančič, Trst v spomin na svoje pokojne in v čast sv. Leopoldu Mandiču
50.000	lir.
Za misijonarja Štanta: Marija Lavrenčič, Sesljan 50.000; Karmela in Rafaela P. 100.000; Kristina v spomin brata duhovnika Janeza Eržena 50.000; družina Korošic 20.000 lir.
Za misijonarja V. Kosa in za lačne po svetu: Karmela in Rafaela po 100.000 lir.
Za slovenske misijonarje v Zambiji: Marija Markuža 50.000 lir.
V	spomin sina Stelia: Dora Giovannini, Trst za Marijin dom v Rojanu 50.000 in za tržaške skavte 30.000 lir.
Za misijone: Laura Abram v spomin Jožeta Jevnikarja, ki je umrl v Argentini 50.000; Jože Fabijan 50.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Udeleženci blagoslovitve Marijinega kipa leta 1904 v Sovodnjah. Vsi tl ljudje, sedaj že pokojni, so bili zelo verni. Naj bi jih tudi sedanji rod v tem posnemal!
SLOVENSKI HOTEL »BLED« V RIMU
Lastnik: VINKO LEVSTIK
HOTEL »B
Banca Agricola Goriziac=g, 1 Kmečka banka Gorica—
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN
	Mki AaferaD
	pt Jj • Knjige
	• Šolske potrebščine
	• Nabožni predmeti
	GORICA
	Travnik, 25
	Tel. 84407
zJ- figi