Nemški poslanik Joahiin v. Ribbentrop (na levi) odhaja iz londonskega zunanjega ministrstva po izročitvi nemško-italijanskih predlogov odboru za nc-
Poiinina platana v gotovini
Cena 2 din
družinski tednik
Kdor ne zna svoje misli zamolčati, ne bo nikdar nič velikega ustvaril.
Oliver Crommell,
angleSkl državnik (1599—1658)
Lei« IX.
Ljubljana, 8. julija 1937
Sjev. 2 J.
»DRUŽINSKI TEDNIKI izhaja vsak talrtak. Uradnlltva In uprava v Ljubljani, CregarifCava ul. 17/111. Tal. št. »3-37. Poštni predal It. 345. Ratun Poštno hranilnica v Ljubljani št. 15.3»3. — NAROČNINA: *<« lata t» din, 1 leta 4« din, •!, leta M din. V Italiji na lato 40 lir, v Franciji SO Irankov, v Ameriki t'h dolarja. Narašnina Ja treba plačati vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, nehankiranih dopisov ne sprejemamo, ca odgovore Je priložiti za 3 din znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre in širina 55 mm) din 7*—. Med oglati stane vsaka petitna vrstica din 4‘S0. Notice: vsaka beseda din Z.—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0.50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.
Danes:
Kvartopirstvo. hazard in sleparstvo
(Gl. str. i)
/
bcaqi puicdctii!
Te dni smo o vas, maturantih, veliko slišali in čitali. Hvala Bogu, vse je že za vami. Šola, profesorji, »cve-ki«, disciplina in drugo. Mislim, da se je nervoznost malo polegla in da zdaj počivate.
Čital sem statistike o vašem uspehu, toda o tem ne bom govoril. Veliko bolj mi je na srcu, da vam spregovorim besedo ali dve o tem, o čemer zdaj tudi vi v prostem času mislite nekje na počitnicah ali pri kopanju. O vašem bodočem življenju.
Pred leti, gotovo se še dobro spomnite, so vam starši kupili nove dolge hlače. Gotovo se tudi spomnite, da ste v teh dolgih in novih hlačah imeli neki gosposki občutek. Občutek, ki ga človek nikoli ne pozabi. Nepozabni trenutki za male ljudi, ki si domišljajo, da so v dolgih hlačah postali veliki — pravi možje. Ali ni mar tako?
Ko ste napravili malo maturo, ste imeli podoben gosposki občutek. Postali ste dijak petega razreda — višjcšolec. Človek v tistih letih je na tak napredek od sile ponosen. Zdaj ko ste napravili veliko maturo, imate spet gosposki občutek, da je šola za vami, da ste se odkrižali nepriljubljenih predmetov, osovraženih profesorjev in nesmiselne discipline in da je življenje pred vami kakor bela nepopisana knjiga. Res božanski občutek je to v letih, ko si človek misli, da je postal popolnoma svoboden in gospod — sam svoj.
Prve hlače so bile mamilo. O tem smo si vsi edini. Danes nedvomno veste, da dolge hlače še zlepa ne narode velikih ljudi. Mala matura je bil uspeh, ki ste ga precenjevali. Tudi danes, po veliki maturi, si še nikar preveč ne domišljajte, kajti le premnogo ljudi srečamo na cesti, ne samo z veliko maturo, ampak tudi z univerzo in z doktorati, ki se ne morejo pohvaliti, da bi imeli službo, kaj šole da bi sc jim dobro godilo.
Sklepati bi torej bilo, da matura ne pomeni tistega, kur si marsikdo domišlja, da matura ni konec, ampak šele začetek. Razlika je le v tem, da pomeni matura za tega začetek novega študija, za drugega pa začetek življenjskega boja. V obeh primerih nadaljevanje bojev z zaprekami, nadaljevanje večnih — življenjskih — bojev, duševnih in gmotnih.
Današnji čas zahteva sposobnih, pridnih in kvišku stremečih ljudi. Zahteva strokovnjakov, ki so v svoji stroki ne samo dobri, temveč tudi — nad povprečjem. Današnji čas išče ljudi, ki ljubijo svojo stroko, ki so zmožni s svojo stroko napredovati in sami ustvarjati. Takšen pa postane človek le tedaj, če svoj poklic ljubi, če se je zanj odločil, ker čuti do njega notranjo sposobnost in nagnjenje, ne pa zgolj iz gmotnih razlogov.
Le predobro vem, da se bo večina med vami morala v življenju boriti z velikimi ovirami. Kaj za to! Čim večje bodo ovire, tem večji bodo tudi uspehi. Odnehati ne boste smeli in junaško boste morali korakati proti cilju. Velikokrat boste obupavali pred ovirami in težavami, toda nikoli ne boste, smdi vreči puško v koruzo.
Vzemite življenje tako, kakor je, ne tožite o težavah in imejte vedno le svoj cilj pred očmi! Življenjske ovire bodo izklesale vaš značaj in ■ ustvarile iz vas može, kakršnih po trebuje današnji težki čas. Čim več bo ovir in čim večje in nepremaglji-vejše se vam bodo zdele, tem trdneje boste stali na svojem mestu. Razvili se boste tako v veliko in močno drevo. Se kot nebogljeno drevesce je bilo izpostavljeno hudemu vetru, velikim nalivom in srditim nevihtam. Samo zato ja postalo tako močno in samo zato lahko kljubuje vsem, tudi naj-hujšim elementom.
Življenje, ki se torej odpira■ pred vami, dragi prijatelji, je življenje bojev z zaprekami in življenje odre kanja. Nikar se ga ne ustrašite! Pojmuj te ga resno in mislite vedno pa ril j. Mislite vedno in samo a končni cilj!	Halca,
‘Razgled pc sveta
Odločitev spet odgodena
V Londonu Iščejo kompromis med angleško-francosko in nemško-italijansko tezo. Lltvinov in Staljin. — Poljaki snubijo Romune
V Ljubljani, 6. julija.
španska napetost se čedalje bolj bliža vrhuncu: danes, v torek, se ima na seji londonskega odbora za nevmešavanje odločiti, ali naj zmaga angleško-francoska ali nemško-italijanska teza, ali se bo pa med obema stališčema vendarle dosegla miroljubna srednja pot. London in Pariz zagovarjata že znano stališče, da ima politika nevmešavanja ostati nedotaknjena, t. j. po izstopu Nemčije in Italije iz pomorskega nadzorstva naj prevzameta Anglija in Francija njuno vlogo v španskih vodah — z dostavkom, da bi nevtralni opazovalci na njihovih ladjah jamčili za nepristra-nost nadzorstva. Rim in Berlin pa takšno ureditev odklanjata in zahtevata, da se pomorsko nadzorstvo sploh ukine, češ da se je docela izjalovilo; ostane naj pa nadzorstvo na kopnem, t. j. dejansko samo na francosko-španski pirenejski meji (na drugi španski kopenski meji, med Portugalsko in Španijo, že danes ni več nadzorstva, ker so Portugalci vljudno sporočili Angležem, da si njihove navzočnosti nič več ne žele). Obenem zahtevata Rim in Berlin, da Francija in Anglija priznata generalu Francu značaj- vojujoče se stranke.
Nemško-italijansko tezo posebno odločno odklanja Pariz, češ da bi pristanek nanjo pomenil očitno pristranost v španski državljanski vojni: medtem ko bi Nemci in Ita lijani lahko neovirano podpirali generala Franca z vojaštvom in vojnim materialom in hkratu po mili volji blokirali vso obal valen-cijske Španije, bi bila Francija dolžna, slej ko prej obdržati svojo mejo proti Kataloniji hermetično zaprto, in tako se ne bi republikanci imeli prav nobene možnosti oskrbeti z živežem in vojnim materialom. Francozi trde dalje, da bi sprejetje nemško-italijanskega načrta pomenilo tudi. popolno nadvlado osi Rim—Berlin v Sredozemlju, to se pa pravi z drugimi besedami, da bi bila zveza Francije z njenimi kolonijami v Severni Afriki na milost in nemilost izročena italijansko-nemškemu brodovju.
Angleži ne bi bili — vsaj za
zdaj še ne — tako neposredno prizadeti, zato vzlic navidezni odločnosti precej mirneje presojajo položaj. Prvi mah je sicer kazalo, da bodo z vso svojo avtoriteto podprli francoske zaveznike; brali smo celo, da bi bili pripravljeni sami svetovati Francozom, naj odpro svojo pirenejsko mejo in podpro
NEGA UST
Je oznaka Še bolj izpopolnjenega ODOLA, katerega antiseptično delovanje je Še v večji meri zvišano. Bakteriološke in klinične preiskave so znanstveno dognale, da ODOL uničuje bakterije.
te dni pisal rimski »Popolo d’Ita-lia«, glasilo predsednika italijanske vlade Mussolinija. Članek ima naslov »Prostovoljci in London«. V njem se med drugim bere tudi tole:
Meseca februarja je londonski ne-vmeševalnl odbor prepovedal pošiljanje prostovoljcev na špansko. Italija se je strogo držala tega dogovora, medtem ko ga je zlasti Francija odkrito kršila.
Angleški predlog, da bi bilo treba odpoklicati tuje prostovoljce, češ da so oni vzrok zavlačevanja vojne, je prava naivnost in kaže nenadkriljivo zgodovinsko nevednost... Kdo ima moč odpoklicati to tolpo brezdomovinskih italijanskih, francoskih, švicarskih in židovskih emigrantov, ki niso nobeni vladi odgovorni? Italijanskih prostovoljcev ni poslala vlada, zato tudi ni-moči, da bi jih odpoklicala; odvisni so zgolj od Franca, španski ge-neralisimus je zato edini, ki jih more — pred zmago ali po njej — odvezati njihove imperativne moralne obveze. Italijanska vlada to ne more storiti in v današnjih razmerah tega tudi storila ne bo.
Trdimo, da se je vse, kar so Francozi in Angleži mogli storiti, da pripomorejo valencijskim boljševikom do storilo. Naj dodamo, da so in Nemci vse storili, kar so mogli storiti, da se španski požar za' jezi. Poslednjo besedo, odločilno be sedo imajo topovi. Nova in velika Španija vstaja iz krvi in razvalin. Poskus boljševiškega vpada v Sredozem lje se je izjalovil.
(na
njega ministrstva po italijanskih predlogov odboru za vmešavanje v španske zadeve.
valencijsko vlado z vsemi močmi, če bi politika nevmešavanja doživela polom. A to je bilo samo v prvem trenutku razburjenja; danes so se Angleži že znatno unesli in bi bili v danih razmerah celo pri pravljeni Franca priznati — če Italija in Nemčija pristaneta na odpoklic prostovoljcev.	 ,---------------   —„-------------
V zvezi z najnovejšimi dogodki skim in nemško-italijanskim sta-okoli Španije je zanimivo, kaj je|liščem,
Po najnovejših poročilih so odločilno sejo londonskega odbora za nevmešavanje odgodili na petek, ker upajo, da se bo dotlej vendarle dal doseči na vse strani ustrezajoč kompromis med angleško-franco-
Staliin in ogledalo
»Jože, Jože — tudi ti se mi zdiš nekam sumljiv!«
Iz »Ošišanega ježa«.
Litvinov v nemilosti?
Zadnji teden so se o dogodkih v sovjetski Rusiji razširili vsi mogoči fantastični glasovi. Po usmrtitvi maršala Tuhačevskega in njegovih sokrivcev so vedeli vsi svetovni listi povedati, da sta zdaj na vrsti vrhovni poveljnik sovjetske sibirske armade maršal Blti-cher in komisar za zunanje zadeve Litvinov. Zastran prvega je prav najnovejši rusko-japonski incident na reki Amurju — tam so Japonci potopili neko staro rusko topničarko, Rusi so pa nato zasedli dva otočka na reki; incident se je medtem že miroljubno uredil z ruskim umikom — najboljši de-menti: brali smo namreč v prav istih svetovnih listih, da je odšel na kraj incidenta maršal Bliieher z vsem svojim štabom, če bi bil v nemilosti pri Staljinu, mu diktator najbrže tolikanj kočljive naloge ne bi bil zaupal.
In padec Litvinova? Ugledni švicarski konservativni list »Neue Ziircher Zeitung« pravi, da je ravno nasprotno res:
Litvinov je vnovič dokazal sovjetski KUsiji svojo nenadomestljivost in Staljin je z njim zelo zadovoljen. Posebno pomembni so njegovi uspehi nasproti Letonski in Turčiji. V Moskvo je prišel na obisk letonski zunanji minister Munters, in glej: Letonska je čez noč postala prepričana, da nimajo Rusi nikakega teka po njihovem ozemlju; in čez noč so se Letonci odpovedali nemški orientaciji.
Tudi napetost med Rusijo in Turčijo, ki se je kazala v neprestanem odlaganju že zdavnaj napovedanega obiska turškega zunanjega ministra Ruždija Arasa v Moskvi, je izginila. Predsednik turške vlade Ismet Inonil je v ankarskem parlamentu izjavil, da se je v Londonu pogovoril z Litvino-vim in da se je rusko-turško obzorje zjasnilo.
Staljin ceni te uspehe Litvinova posebno zato, ker jih je Rusija učakala ravno v času svoje notranje krize in so torej nekak dokaz, da tuje vlade vzlic nedavnim dogodkom v Rusiji zaupajo sovjetom.
Po romunskem obisku na Poljskem
Konec preteklega meseca je romunski kralj Karol II. vrnil bu-kareški obisk predsednika poljske republike Moscickega; v Varšavi, Krakovu in v vseh drugih poljskih mestih, kjer se je ustavil romunski vladar s svojim sinom vojvodo Mihaelom, sta visoka gosta doživela navdušen sprejem.
Prijateljstvo med Poljaki in Romuni je sicer staro že lep čas, toda nekaj mesecev je šele tega, kar postaja razmerje med obema sosedoma in mejašema sovjetske Rusije tesno in prisrčno. Vse kaže, da se ustvarja na bližnjem Vzhodu nov blok držav, obrnjen nedvoumno proti Sovjetom.
Več svetovnih listov je po vrnitvi romunskega vladarja v domovino zapisalo, da so v Varšavi začeli živahno pripravljati preureditev poljsko-romunske obrambne zveze v ofenzivno zavezništvo, ki bi se izpopolnilo še z vzajemnimi poroštvi o notranjem redu v obeh državah. V romunskih listih se ni o tem brala niti vrstica; nekateri sklepajo iz tega, da je zadeva še tako v povojih, da cenzura ne dovoli niti omembe teh načrtov.
Zanesljivo je videti za zdaj le eno: da je romunska opozicijska narodna kmetska stranka odločno proti vsaki akciji, ki bi ji bil namen od-trganje Romunije od njenih zaveznikov v Mali antanti.	ABC
naHA
Za prispevek v tej rubriki plačamo 30 din
Takt
Že od mladih let sta si bili prijateljici. Življenjske razmere so ju pa še bolj združile. Obe sta imeli približno enako službo s skromnimi dohodki, kakor je to v teh časih že navada. Pa se ena od njiju zaljubi in •kaj kmalu je zaročena in na oklicih. 'Seveda ve vse te skrivnosti tudi njena prijateljica. In ko se nekoč takole jskupaj pomenkujeta, pravi nevesta ‘prijateljici:
»Anica, kaj boš pa ti meni dala za •poročno darilo? Veš, takšnih in takšnih krožnikov še nimam. Ko pojdeš kupovat, je najboljše, da mi poveš in bom šla še jaz s svojim fantom s teboj, da bova izbrala po najinem okusu.«	Ignotus.
France Cankar in Ivan Prešeren
Bila sem na obisku pri gospodi, ki je zrasla po vojni, tako kakor gobe po dežju. Ko tako sedimo in se pogovarjamo, nanese pogovor tudi na književnost. Pa mi pravi hišna gospodinja:
»O, da, da! France Cankar. Imenitno! Pa je menda nekaterim težak, čeprav je tako jasen in čist ko beli dan. Jaz kar ne morem razumeti, 'kako je to mogoče.«
Pogledala sem jo začudeno. Cankar pa — France! Mislila sem sprva, da se šali. Toda njen obraz je bil resen in nabran v važne gubice. Moje začudenje je pa gospa napak razumela, ker je učeno nadaljevala:
»Izmed poezij so mi pa najljubše tiste od Ivana Prešerna. Tako nežen in mehak zna biti! Zares, vsaka pesem je umetnija zase! Takole zvečer, v postelji, preden zaspim, čitam Ivana Prešerna.«
Jaz pa:
»O, da! Rada verjamem. Saj se vam koj vidi! Samo majhna napakica tiči tu: Cankar je bil Ivan, Prešerna so krstili pa za Franceljna.«
»No, da! Pa saj je vseeno: France ali Ivan! To se zelo lahko zamenja. Mar ne?«
»Da, da, milostljiva, zmota je človeška.«
Park — smetišče
, Pred nekaj dnevi sem šel v pavk Tivoli na sprehod. Tam je tako nebeško lepo in človek se tako spočije in oddahne med cvetjem kakor nikjer drugje.
Torej, sedim takole na klopi in uživam v ponosni zavesti, da je ta naš park eden najlepših v širni domovini. Ogledujem vzorno oskrbovane grede cvetlic in razno okrasno grmičje; pri tem sem pa odkril nekaj, kar me je izredno presenetilo.
Pod bližnjim grmom sem opazil tole: nekaj kosov zmečkanega mastnega papirja, polomljeno otroško lopatico in prazno sardinsko škatlico. To so pa samo večje stvdri; cigaretnih tgorkov in drugih malenkosti sploh nisem štel.
Vsekako je pa že to najlepši dokaz, na kako visoki stopnji srčne kulture so nekateri ljudje, ki bi tako radi izpremenili naš najlepši park v — smetišče.
Ali naj bo morda tudi to znamenje našega časa?	E.	S.
Uradnik 20. stoletja
Živimo v stoletju splošne gospodarske krize, v znamenju beračev, delo-mrznežev in redukcije plač. Zato me niti toliko ne čudi spodnja žalostna
+ Nadškof dr. A. B. Jeglič
V častitljivi starosti 87 let je te dni umrl, zadet	od srčne kapi,	v stiškem
samostanu nadškof	dr.	A.	B. Jeglič.
Pokojnik je več ko 32 let vzorno vodil ljubljansko	škofijo.	Bil	je	eden naj-
višjih cerkvenih dostojanstvenikov, kar jih je kdaj delovalo med Slovenci.
Hodil se je kot kmečki sin v Begunjah 29. maja leta 1850. Ker je bil zelo nadarjen, so ga starši poslali v ljubljanske	šole in	tu	je	leta 1873.
prejel mašniško posvečenja. Nato je šel nadaljevat bogoslovne študije na Dunaj, v Nemčijo in v Rim. Ko se je vrnil v Ljubljano, se je najbolj udejstvoval kot predavatelj cerkvene zgodovine in dogmatike. Tudi slovstveno se je zelo veliko udejstvoval. L. 1898. je poslal dr. Jeglič ljubljanski škof.
Dr. Jeglič je bil prvi slovenski škof narodnega duha. Ustanovil je zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, ki je bil prva čisto slovenska gimnazija. Vedno je poudarjal potrebo po
kač najširši slovenski ljudski prosveti. Za svoje zasluga je dobil visoka odlikovanja ..jugoslovanske države.
Pokojnega škofa so prepeljali v Ljubljano, kjer 'so ga položili na mrtvaški oder v škofijskem dvorcu. Tja so se od jutra do večera zgrinjale množice ljudstva, ki so v trumah romale v Ljubljano, da se še poslednjič poklonijo svojemu dušnemu pastirju.
Takšnega pogreba, kakor ga je Slovenija priredila nadškofu dr. A. B. Jegliču v ponedeljek, dne 5. t. m., že dolgo nismo videli v Ljubljani. Zgodaj zjutraj so bogoslovci prinesli krsto z nadškofovim truplom iz škofijske palače v stolnico. V stolnici je duhovščina pod vodstvom papeškega nuncija dr. Pelegrinettija darovala mašo zadušnico, nakar je imel pridigo mariborski škof dr. Tomažič. Svečanostim v stolnici so prisostvovali kraljev za-slojmik, poveljnik dravske divizije general Tomič, predstavniki vlade
gg. ministri dr. Korošec, dr. G jura Jankovič in dr. Krek, zastopnik Narodne skupščine, senata, ljubljanski ban dr. Natlačen, župan dr. Adlešič in zastopniki drugih državnih in banovinskih uradov ter predstavniki društev in korporacij iz vse Slovenije.
Pred cerkvijo se je z ganljivimi besedami poslovil od pokojnega nadškofa ljubljanski župan dr. Adlešič.
Žalni sprevod se je začel pomikati izpred stolnice okrog pol 11. ure in se je končal na pokopališču po 14. uri. Sprevod je bil po ogromni udeležbi ljudstva, ki je izkazalo zadnjo čast pokojnemu vladiki, v sprevodu in po ljubljanskih ulicah, res veličasten.
Poslednji se je od pokojnega nadškofa poslovil pred odprtim grobom notranji minister dr. Anton Korošec, ki je v kratkem nagovoru orisal vlogo pokojnega nadškofa v političnem in v vzgojnem življenju Slovencev.
■ Veliko bolnišnico so začeli zidati v Sanskem Mostu. Prostor zanjo je odstopila mestna občina. S to bolnišnico je Sanski Most in tudi ves okraj zelo veliko pridobil, kajti često se je pripetilo, da je bolnik, ki so ga peljali v oddaljeno bolnišnico v Zagreb ali v Banja Luko, že na vožnji izdihnil.
■ Že tretji uboj je izvršil te dni
v Novem Slankamenu pri Ind ji ji (Vojvodina) Lazar Baljak iz Surduka. Šel je s svojim prijateljem Andrijo Zivi-čem okopavat vinograd. Po delu sta krenila na Živičev dom, kjer sta 6e napila. Zdajci je Andrija opazil, da mu je iz žepa izginilo 3500 dinarjev, in je zahteval, da mii jih Lazar vrne. Nastal je prepir, ker je Lazar trdil, da prijatelju denarja ni ukradel. Nazadnje sta se še spoprijela in lazar je med pretepom Andrijo zadavil, potem pa pobegnil v vinograd. Lazar je zaradi takih afer že dvakrat sedel.
■ Velik vlom se je te dni pripetil v Zagrebu pri podjetju Predovič d. d. Vlomilci so vdrli v železno blagajno in odnesli 55.000 dinarjev. Vlom so tako spretno pripravili, da niso zapustili nikakih sledov.
■ Svojega krušnega očeta Dragotina Pavloviča je te dni ubil v Vasilju pri Knjaževcu (Srbija) posinovljenec Savo Krstič. Razmerje med poeinov-ljencem in očetom je bilo v zadnjem času napeto, ker je Dragotin zapodil svojo prvo ženo in se muslimansko poročil z drugo. Ondan je Savo med prepirom zgrabil sekiro in udaril z njo Dragotina po glavi. Dragotin je na mestu izdihnil.
■ Briljantne uhane, vredne 30.090 dinarjev je te dni sredi Zagreba iztrgal iz ušes neznan razbojnik gospe šarloti Ebenspangerjevi. Roparja še niso izsledili.
■ Pred nekaj dnevi je v vasi Trgo-vištu pri Knjaževcu (Srbija) hotel mlinar Golub Radojkovič pognati mlinski kamen v pogon. Medtem, ko je naravnaval jermen, ga je zgrabila
dogodivščina, ker je preznačilna za današnje težke čase.
Imel sem uradni opravek pri neki zasebni stranki. Stopivši v hišo, potrkam na najbližja vrata. Na pragu se prikaže starejša gospa, ki mi na moje vprašanje po tej in tej stranki odgovori: »Nič vam ne morem dati, še sama nimam ničesar!« Zdi se mi, da sem zardel do ušes, bežno sem preletel z očmi svojo sicer skromno, a vendar čisto obleko ter gospo še enkrat vprašal po tej stranki, šele nato sem med dolgim in toplim opravičilom doznal za stanovanje stranke, ki sem jo iskal.
Žalostno je pač, da si uradnik 20. stoletja ne more kupiti pri sedanji plači smoking in cilinder, v katerem bi šel na uradne opravke k strankam brez nevarnosti, da mu kdo ne pomoli na pragu pod nos 25 par.
J. B.
Senzacija v mirni sezoni
Kakšna hrupna poroka je neki to?
Učitelj iu učiteljica sta se vzela — iz ljubezni!..,
(»Ošišunt ježi, Beograd)
os in ga sedemkrat obrnila, tako, da je nesrečni Golub na meslu izdihnil.
■ Ker je razbil steklenico plzenskega piva, se je hotel zastrupiti te dni v bufetu Ivana Kristoforoviča v Beogradu njegov vajenec Boško Tri-vunič. Izpil je precejšnjo količino raztopljene kamene sode, vendar so ga rešili.
■ »Ne morem verjeti, da sem v naši državi edina ženska, ki je do zdaj rodila četverke. Kljub trpljenju bi jih drugič hotela roditi pet.« Tako je izjavila Leposlava Maletičeva iz Šabca (Srbija). Poročali smo že, da je Leposlava rodila četverke in da ji je ena novorojenka takoj pri porodu umrla. Dve deklici 6ta umrli pred kratkim zaradi oslabelosti, zadnji je pa usoda tudi že zapečatena. Mati se pa počuti prav dobro.
po opravkih. Njeno odsotnost je takoj izrabil nehvaležni Života. Šel je v hišo, pokradel vse dragocenosti in vložno knjižico z 90.000 dinarji, potem je pa vse skupaj zakopal na vrtu svojega svaka. Sodišče ga je obsodilo na tri leta ječe.
B Iz gospodarskih in zdravstvenih razlogov je državna bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani izdatno omejila 6prejem bolnic, nosečih in porodnic. Bolnišnica sprejema le tiste bolnice, ki jim je nujno potrebna operacija in pri katerih ugotovi sprejemni zdravnik življenjsko nevarne komplikacije.
■ Na Dravskem polju razsaja malarija. Najbolj je razširjena med otroki od treh do petih mesecev. Doslej so je samo v Račah zabeležili več ko 20 primerov.
N IVE A
CREME
jacanje
r
n
■ Številka tri je srečna številka! Tudi v Vašem življenju je najbolj važno troje; zdravje, lepota in sreča. Skrbite torej v prvi vrsti za zdravje svojih zob! Negujte jih redno z zobno kremo Sargov KALODONT, ki ima v 6ebi učinkovit dodatek sulforiein oleat dra Braunlicha. S tem odpravite polagoma vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite, da se naredi drug. Za izpiranje in razkuževanje lisi na voda KALODONT.
■ Na klopi v parku poleg morske obale se je te dni ustrelil v Budvi pri Kotoru Mijo Koščica. Že dalje časa je bil globoko zamišljen in sc ni menil za nikogar. Vzrok samomora je neznan.
■ V doječo mater je treščilo v vasi Orehovcu pri Pirotu (Srbija). Medtem ko je Koetadinka Čuričeva delala na njivi, se je nenadoma vlila huda ploha. Koetadinka se je zatekla pod veliko drevo in tamkaj čakala, da nevihta mine. Zdajci je pa v drevo udarila strela in mater ubila, detetu, ki ga je dojila, se pa ni pripetilo nič hudega.
■ S sekiro je razbil glavo svoji ženi v Tetovu muslimanski verski fanatik Elmaz Elinazovič. Njegova lepa žena Fatima je kmalu po poroki začela bolehati. Elmaz jo je vodil k vsem mogočim padarjem, toda vse skup ni nič pomagalo. Nazadnje ga je žena prosila, naj jo pelje k zdravniku, o tem pa ni mož maral nič slišati, češ da vera to prepoveduje. Ondan je žena skrivaj odšla k zdravniku. Budnemu možu pa to ni ostalo neznano. Pridrvel je s sekiro nad bolno ženo in ji popolnoma razmesaril glavo.
■ Streljala je te dni na maturanta
Vlado Štrha v Bjeljini, učiteljeva žena Višnja Balorda. Gospej Višnji se jo pred nekaj meseci zastrupila njena hčerka Sipka, maturant Štrh je pa pri zaslišhi povedal, zakaj je šla dekle v smrt. Zato se je gospa Višnja hotela maščevati nad njim. Počakala ga je pred šolskim poslopjem in ustrelila proti njemu. Cilj je na srečo zgrešila. Na policiji je izpovedala, da bo v bodoče boli • pazila, da ne bo zgrešila svojega cilja.
■ Svojo dobrotnico je okradel te
dni v Svilajncu pri Jagodini (Srbija) propadli trgovec Života Milovanovič.
Gospa Natalija Terzinova je obubožana zakonca iz usmiljenja vzela k sebi a delo. Ondan ie odšla v Beograd
■ Z nožem je zabodel lani v decembru v Novem Sadu Žarko Mikovič gostilničarja Pavla Rajterja. Mikovič je prišel v Rajterjevo gostilno pojx>l-noma pijan, in se je takoj začel prepirati in pretepali z gosti. Ko ga je hotel pokojni Rajter pomiriti, je Mikovič potegnil nož in ga zabodel. Pred sodiščem je izjavil, da je bil popol-nom pijan in da se ne spominja ničesar. Dobil j'e pet let ječe in pet let izgube častnih državljanskih pravic.
■ Ljubljanski Sokol je le dni priredil na telovadišču v Tivoliju slavnostno akademijo, ki 6i jo je ogledalo okrog 5000 ljudi.
■ S prebito lobanjo so te dni našli apneničarja Radoša Obradovica v Zla-tovern pri Požarevcu. Radoš je bil velik kvartopirec in je zapravil sproti vsak dinar. Oblasti so prijele njegovega brata Milija, ker se je govorilo, da je on ubil brata zato, da mu ne bi zapravil s težavo pridobljenega posestva. Ondan so Milija oprostili, ker mu niso mogli dokazati uboj.
■ Ženo nisem maral ubiti, zate sem rajši pobegnil v svet.« S temi besedami se je te dni zagovarjal pred sodiščem v Bihacu bivši pravoslavni duhovnik Spiridon Mifka. Spiridon se s svojo ženo Bosiljko že od vsega začetka ni razumel. Nedavno je pnne-veril 6.000 dinarjev in z njimi pobegnil. Prijeli so ga in ondan ga je sodišče obsodilo na tri mesece zapora, obenem je pa izgubil tudi duhovniško čast.
Hranilne
kniiiice
nakup in prodaja — naj-solidneje potom pisarne
Alojzij Planinšek
Ljubljana Beethovnova ulica 4/1. Telefon 35-10
■ Banska uprava v Ljubljani je od
Zadružne banke kupila Blejsko jezero, stari grad, vilo Zlatorog in .'durovo graščino. V le-tej bo vrtnarska šola, na gradu bo pa .narodopisni muzej.
■ Izumitelj Ivan Jakirac iz Zagreba, ki se je že 20 let bavil z vsemi mogočimi izumi — mož je imel celo kopico patentov — se je te dni ustrelil v fcvojem rojstnem kraju, v Krapinskih Toplicah. Izumiteljstvo mu je namreč premalo neslo, da bi preživljal sebe, ženo in otroka. V poslovilnem pismu prosi prijatelje, naj se kdaj spomnijo njegove žene in otroka.
■ Četni major je naslov novega poveljnika varaždinske meščanske garde, uglednega meščana in podjetnika Antona Verčka. Meščansko gardo so ustanovili v Varaždinu pred 187 leti in ima posebno uniformo.
■ Zblaznela je žena pokojnega invalida Leopolda čonča iz Jerčina pri Pristavi na Štajerskem. Že lani po moževi smrti je zaprosila za povrnitev pogrebnih stroškov in za invalidnino, a še do zdaj ni dobila odgovora. Zaradi prevelikih skrbi je zblaznela, otroci so pa zbežali v gozd in žive tamkaj ko živali.
■ Nove kovance bomo dobili. Iz srebra bodo kovanci po 50 in 20 din, kovanci po 10 din bodo iz niklja, ostali pa iz zlitine bakra in aluminija. Novi kovanci bodo manjši in lažji, tako da jih bodo tisti srečniki, ki jih morajo vedno imeti mnogo pri sebi, laže nosili.
■ 30 kg saharina so te dni zaplenili v Ljubljani nekemu moškemu, ki se je z vrečo na hrbtu liotel izogniti stražniku. Neznanec je pri zasliševanju izpovedal, da mu je saharin izročil neki moški iz Maribora. Kljub vsem poizvedovanjem se policiji doslej še ni posrečilo izslediti tihotapsko družbo v Mariboru, ki tihotapi saharin iz Avstrije in ga potem prinaša v Ljubljano.
B Tatvine v cerkvah so se v zadnjem času v Ljubljani čedalje bolj množile. Policija je postala nanje pozorna in te dni je neki med verniki skrit policijski organ opazil v cerkvi 361etno Tončko iz Rogoznice, baš ko je hotela neki dami izmakniti ročno torbico. Tončki je njena »obrt« dobro uspevala, j>a je postala predrzna in tako se je izdala.
■ Na svatbi je te dni umrl na Otepali pri Polšniku harmonikar, 41letni upokojeni rudar, posestnik in mlinar Anton F e le iz Škandrovca. Zgrabili 6o ga želodčni krči in v nekaj urah je izdihnil. Felč je bil zelo priljubljen. Zapustil je ženo in dva otroka.
■ Velik požar je te dni v vasi Zlo-ganje pri Škocijanu uničil 42 gospodarskih poslopij in prizadejal trem tamkajšnjim jiosestnikom ogromno škodo. Goreti je začelo na seniku pri posestniku Urbanu Srnaku. Odomiod se je ogenj razširil na sosednja poslopja. škodo cenijo na 250.000 din.
■ Od Zemuna do Subotice bo do konca prihodnjega leta dograjena asfaltna cesta Zemun—Novi Sad—Subotica. Zdaj grade cesto od Stare Pa-zove do Novega Sada. Baje bo to delo končano že letos do oktobra.
B S smrtjo se je rešil sramote trgovec Mirko Milišič v Dubrovniku. Že teden pred smrtjo je napisal tri poslovilna pisma svojim bratom, ki so jih zdaj našli v njegovi trgovini. Tz njih se vidi, da je ugledni trgovec prišel v denarne težkoče.
Recept iz Stare Kaniiie
Pri Stari Kanjiži je neka žena zvezala svojega nezvestega moža in ga vrgla med čebele, da so ga opikale.
(»Družinski tednik« 1. VII. 1937.)
I
s
— Komaj se je ta lepa soseda priselila, že si je moja »ena kupila tri panje.
(»Ošišani jež«, Beogradj
Detektivski slučaj pomaga
prevaranim zakonskim možem
Koliko ljubosumnih mož plačuje težke denarce za vse mogoče detektive, ki naj ,črno na belem' dokažejo, da jih njih lepe ženice varajo! Manjše, a še zmerom dovolj veliko, je število onih, ki jim v pravem trenutku pride na pomoč slučaj in jim zastonj priskrbi dokaze o izneveri njih .boljših polovic'...
Izdajalska fotografija
Pred sodnikom je nastopala lepa Mimi ponosno in zapeto. Prav gotovo je nedolžna, še na misel ji ni prišlo, da bi varala svojega moža... Mimina prevzetnost je pa skopnela kakor pomladanski sneg, ko ji je sodnik pokazal dokaze. Lepa žena je ponižno in skesano priznala, da le ni tako nedolžna, kakor je v začetku trdila.
Njena krivda je prišla na dan docela slučajno: neki ilustriran časopis je razpisal nagradno tekmovanje za fotoamaterje. Prvo nagrado je prejela slika amaterja Kasparja Hoferja; fotografijo so povečali in z velikim napisom ,Prisluškovano‘ razmnožiti.
Smola je hotela, da je lepa Mimi odšla s svojim oboževalcem, inženirjem S. na kratek izlet v lepo okolico Sol-nograda. Ustavila sta se v majhni restavraciji in ko ju je natakar nekaj minut pustil sama, je podjetni inženir Mimi objel in poljubil. Prizorček je opazil Hofer, ki je ravno iskal primernega motiva, brž pritisnil sprožilo in ujel zaljubljenca na izdajalsko ploščo. Kakor nalašč so nagradili prav to sliko in tako je čez noč vse mesto zvedelo za Mimino skrivnost...
Zakon je sodnik ločil po ženini krivdi. Inženir je bil pa dovolj zaljubljen in plemenit, da je Mimino dobro ime rešil sramote in se z lepo zakonolom-nico na vrat na nos poročil...
Usodni polet
Nekje na Angleškem je nedavno zbudila veliko zanimanje pravda, v kateri je terjal vrtnar Greenhoper od letalca G. odškodnino za škodo, ki jo
Micka je napravila madež na prtu.
 —^
..Tako naravno to ni —	-
madeži od kave bi morali	j;
popolnoma izginiti I"
je napravil z nenadnim pristankom na njegovem vrtu. Zapletenemu in zanimivemu sporu se je pa h koncu pridružila še ločitvena tožba...
Mary, žena velikega angleškega industrijca St. je ljubimkala s športnim letalcem G., ki je nežno lepotico na vse načine razvajal. Mary je svojo ljubezen ljubosumnemu možu spretno prikrivala in si je zmerom izmišljevala nove pretveze za sestanke s svojim ljubimcem.
Kako je pa lepega dne ostrmel dobrodušni zakonski mož, ko je slišal v radijskih poročilih, da je moral letalec G. zaradi j pokvare motorja v zadnjem tre- i nutku nenadoma pristati na ne-j
kem zasebnem posestvu. G. je -------------
k sreči odnesel zdravo kožo, dcčim je njegova spremljevalka Mary St. dobila hud živčni napad in so jo morali takoj odpeljati v bolnišnico...
Kmalu nato je vložil vrtnar Greenhoper tožbo, češ da mu je G. s svojim letalom docela pokvaril polovico vrta. čez nekaj dni so Angleži v časopisih čitali, da se je prvemu tožilcu pridružil še drugi, v osebi industrijca St., ki je vložil tožbo za ločitev od nezveste žene.
Sodnik je potegnil z varanim možem in videti je bilo, da za Mary ni več pomoči, posebno, ker je mož neizprosno zahteval svoje pravice. V trenutku pa ko je sodnik hotel izreči sodbo, je v dvorani vse utihnilo. Tišino je pretrgalo bridko ihtenje in vsa v solzah se je vrgla nezvesta žena na prsi svojemu možu, proseč ga, naj ji vendar oprosti njen prvi in poslednji greh...
Žalostna zgodba se je res veselo končala. Mož je objel skesano ženo, ki je sveto obljubila, da ne bo nikoli več skakala čez ojnice. Letalec G. pa to pot ni imel sreče, saj je moral plačati vrtnarju precej visoko odškodnino in kar je še hujše; v 48 urah zapustiti mesto.
vzefi moramo le dobro SCHSCHTOVO
„Kaj pa tako skrivasf tukai 2"
*
..Seveda, ma dež ni popolnoma izginili
MILO „JELEN"
,,Huhu. ka* vo sem
prevrnila!
pa se oapra vijo brez truda tudi najvecji cnadežil
Hlinila je samomor, pa je nehote ubila moža
(rS-C) Atene, junija. Pred nekaj leti se je lepa Ivona Perdikaris iz poljske družine Dobroveljskih prvič poročila z industrijcem Pierakom in mu rodila trojčke. Toda to ji ni branilo, da ne bi živela lahkomiselno kakor kot dekle: hodila je na zabave in v veselo družbo in neredko se je dogodilo, da se je vrnila šele proti jutru. Tega se je Pierakos kmalu naveličal in se je dal ločiti od nje.
Ko je bila spet prosta, je imela Ivona edino željo: najti bogatega moža, da bo pri njem lahko razkošno živela in da ne bo čutila spon zakonskega stanu. Takega moža sicer ni našla, zato se je pa pred desetimi meseci zaljubila y Klanega atenskega odvetnika Ko^co Pordikarisa In se poročila 8 njim, Toda svoji svobodi se tudi po poroki ni hotela odreči; ostala je še zmerom v stikih s svojimi oboževalci in se je na skrivaj sestajala t njimi.
Nastali so prepiri. Ker sta se pa Ivona in Kosta še vedno ljubila, ln sta se zraven zavedala, da bo njuno skupno življenje večen pekel, sta pred kratkim sklenila iti skupaj v smrt. Kosta je ženi potem večkrat prigovarjal, da bi se ubila, toda ona je vedno odlašala. Ondan jo je pa mož zaklenil v sobo in ji dal revolver, sam je pa legel na divan v sosednji sobi in čakal, rti bo počil strel. Vsa divja zaradi takega ravnanja je Ivona sklenila, da bo samomor samo hlinila. Vzela je revolver in ga sprožila v vrata, misleč, rta bo tako moža prestrašila. Strel je Prebil vrata ln zadel moža pred njimi lavno v senci, tako da se je pri priči zgrudil mrtev na tla.
Ivono Perdikarisovo so seveda *a-Prli, vendar je preiskava že zdaj dognala, da ne gre za umor, temveč le *a nesrečno naključje. Najzanimivejše Pa to, da je Ivono v zaporu obiskal njen prvi mož in ji obljubil svojo pomoč. Izjavil je, da se bo z njo v drugo Poročil, kakor hitro jo izpuste iz preiskovalnega zapora.
Čudaški zakoni
(n H-O) Newyork, junija. Eden najetjih tukajšnjih dnevnikov Je svojim čitateljem v zabavo priobčil seznam najbolj čudnih zakonov, ki so Jih lani izdale razne državice v Združenih državah.
Tako so na primer v državi Tennesseeju strogo prepovedali vse aprilske potegavščine, podobne oni, ko ša-iJivee po telefonu pokliče upravo živalskega vrta, hoteč nujno govoriti z nekim gospodom Tjulenjem ali Marabujem.
Južna Karolina Je Izdala zakon, ki ^Piepovoduje Izdelovanje likerskih steklenic v obliki bolj ali manj nagih ■enakih teles«.
. ^ Kaliforniji je guverner prepovedi lastnikom barov rabiti stole brez aslonjal, da bi se tako prepričali o
»okroglosti« svojih gostov. Ta preizkušnja namreč po njegovem mnenju ni zanesljiva, ker se je večkrat primerilo, da je gost vseeno popil več alkoholskih pijač, kakor jih je mogel nositi.
Najbolj čudaški in svojevrsten bo pa menda zakon, ki ga je te dni izdala teksaška vlada. Ta zakon pravi: »Prodajanje otrok pod petnajstimi leti prav tako pa tudi zamenjava otrok za kakršne koli stvari je strogo prepovedano.«
Človek se nehote vpraša, kaj postanejo otroci v Teksasu, ko prekoračijo »nevarno« dobo petnajstih let?!
(»La Nacion«, Buenos Aires)
Nekaj za spiritiste
Resni newyorški listi so te dni priobčili tole fantastičnost: Veliki izumitelj Edison Je bil navdušen spiritlst. Da bi še po svoji smrti koristil spiri-tističnemu gibanju, je zapustil pri spi-ritistu Dunningerju po notarju zapečaten ovoj s stavkom desetih besed in 10.000 dolarji (pol milijona din).
Ta denar naj bi dobil medij, ki bi v transi uganil, kaj je napisano v ovoju. Po mnogih letih jalovih poskusov je neka trinajstletna deklica nedavno v transi napisala besedo za besedo skrivnostnega stavka ln res dobila 10.000 dolarjev.	(*»>
Najboljši francoski stenograf — ima 8 let
(nY-I) Pariz, julija. Te dni se je v Parizu vršila velika stenografska tekma, v kateri je odnesel prvo nagrado — osemletni fantiček Gilbert Lesueur. Gilbert se je s svojim častihlepnim očetom, srednješolskim profesorjem, več mesecev posvečal učenju brzopisja in je pri tekmovanju z lahkoto prekosil na moč spretne tekmece.
Menda je bilo to prvič, da je dobil diplomo in zlato svetinjo tekmec, ki ni poklicni stenograf in ki povrh vsega hodi šele v tretji razred ljudske šole...
Medved v postelji
(r X-C) Budimpešta, julija.
Ondan sta zakonca mehanik Ferdinand Kovacs in njegova žena že zgodaj zjutraj odšla na delo. Pri odhodu sta hišico skrbno zaklenila, le neko majhno okno sta pustila odprto.
Zvečer, ko se je mož vrnil domov, je slišal skozi odprto okno grozansko smrčanje. Brž je odklenil in vstopil.
Zapazil je, da prihaja smrčanje iz njegove postelje. Hitro je odgrnil odejo in tedaj se je njegovim očem prikazala lito začudenje so v njegovem drobu
pesem: ,Gospod, prišel bom k tebi v dveh minutah*... V resnici je napovedovalec pridejal zagonetnim besedam ,v dveh minutah* še konec ,bomo nadaljevali oddajanje1, tega pa poslušalci niso več slišali, ker je bilo prenašanje končano.
Neki duhovnik, ki je prvikrat pridigal v zvočnik, se nikakor ni mogel navaditi na novi način pridiganja, pri katerem ni videl pod seboj poslušalcev. Zato je svoji pridigi po ,amenu* pridal še besede:	»Po radiu pa že
ne bom več pridigal.« Seveda poslušalci niso vedeli, da to ni njim namenjeno temveč radijski upravi, in so se na rovaš prečastitega od srca nasmejali.
Vse je pa prekosil napovedovalec, ki je pri neki nabiralni prireditvi v norveški prestolnici vrinil v sestavek tole opombo: »Vsakemu priporočamo obisk te prireditve — prišla bosta tudi kralj in kraljica — ker namreč ni vstopnine...«
Morski pes požrl trgovca
(r Z-C) Solun, julija. V okolici Soluna so ribiči nedavno ujeli velikega morskega psa. Potegnili so ga na kopno, kjer so ga raztelesili. V svoje ve-
čudna kosmata prikazen.
Kovacs je ves prestrašen pobegnil in skoraj brez sape pridirjal na policijsko stražnico, kjer je službujočim uradnikom jecljaje izpovedal svoj pripetljaj.
»Marš ven!« so zakričali policaji, ki so do zob oboroženi prišli odganjat nepovabljenega gosta. Prihodnji mah je že skočil med glasnim godrnjanjem iz postelje velik medved in se pred možmi	postave skril pod	posteljo.
Med	množico, ki	se je	bila medtem
nabrala pred Kovacsevo hišo, ni bilo prav nikogar, ki bi se bil upa! medveda prepoditi iz njegovega skrivališča. Takrat je slučajno prišel mimo krotilec neltega potujočega cirkusa. Ta sl je takoj mislil, da mora biti to medved, ki	mu je ušel	iz kletke in ga	je
že ves	čas zaman	iskal.	Posrečilo	se
mu je medveda izvabiti izpod postelje in ga odpeljati. Da ni bilo krotilca, bi se bil medved najbrže še dolgo skrival pod posteljo.
Nevarni zvočnik
(n*-I) Oslo, julija. Poslušalci norveškega radia so se te dni večkrat od srca nasmejali. Ob prenašanju nekega cerkvenega koncerta je napovedovalec Hald povedal naslov nove cerkvene pesmi, ki se je zdel poslušalcem prav tako nenavaden kakor moderen. Hald Je namreč dejal: »Zdaj bo zbor zapel
našli denarnico z bankovci v vrednosti pet sto dinarjev, medaljonček z začetnicama A. A. in pismo, naslovljeno na nekega A. Arvanitakisa.
O najdbi so takoj obvestili oblasti, ki so odredile preiskavo. Kdaj in v kakšnih okoliščinah je našel nesrečni Arvanitakis strašno smrt, še niso dognali.
V Londonu grade mošejo
(*B-I) London, julija. V Londonu se je zbralo več tisoč mohamedancev v narodnih nošah, mnogo indijskih knezov in zastrtih žena, z biserjem posutih princes in nešteto dostojanstvenikov iz vseh vzhodnih dežel, princev ln emirjev, sultanov in nabobov, da po-lože temeljni kamen največji mošeji v Evropi. V Londonu, blizu razstavne dvorane »01ympije«, bodo še letos zgradili najlepšo mošejo v Evropi. Sto tisoč funtov imajo že zbranih; s tem bodo krili zidavo. Zanašajo se pa še na več darov, ki bodo omogočili razkošno notranjo opremo mošeje.
Zdi se, da bo londonska mošeja postala evropska Meka vsem pravovernim mohamedancem. Evropske moha-dance in tiste, ki prihajajo v Evropo na cbisk, cenijo na dobrih sto tisoč duš, in kakor vedo povedati, je med njimi več deset tisoč Evropcev, ki so prestopili v mohamedansko vero.
»»»»♦»»♦♦♦»♦»»»»♦♦♦♦♦»»>»»♦»»♦»»»»♦»♦♦♦»♦♦»»♦»♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦»♦»♦♦»»»»»»♦»»»♦♦»♦»♦♦♦»»♦»»»»»♦♦♦»♦»♦»»♦»♦»♦»♦♦♦»»»♦♦ Sluiaii — neverjetni sluiaii
Sosed m mi*#
Ni Se dolgo tega, l:o je neki angleški časnik vprašal evoje bralce, ali eo žc kdaj doživeli kakšno čudno zgodbico na račun slučaja. Nekateri bralci so napisali prav čudovite dogodivščine.
Neki mr. Weatherall je bil etalen gost v neki londonski restavraciji. Sleherni dan jo prisedel zi» njegovo mizo neki tujec. Oba gospoda sta molče použila obod — a ker sta bila oba čistokrvna Angleža, nista nikoli čutila potrebe, da bi kaj spregovorila.
Nekega dne je moral mr. Weathe-rail po opravkih v Newyork. Utrujen in lačen je stopil kar na slepo srečo v neko restavracijo tega ogromnega mesta. Ko je sedel za mizo, je kar obnemel od presenečenja. Njemu nasproti jo sedel prav tisti gospod, ki je bil že mesece in mesečo njegov sosed v londonski restavraciji. Slučaj ju je tudi v Newyorku pripeljal skupaj. Ali je pa nemara kakšna skrivnostna moč privabila ta dva moža na ta neprostovoljni sestanek?
V zameno
Ro čudovitejši je doživljaj nekega drugega bralca. Gre za nekega Nemca, Id se je med svetovno vojno boril na zahodni fronti. Tam so ga Angleži ujeli in ga poslali v neko angleško
taborišče. Kasneje so ga dodelili, kakor je bilo to med vojno v navadi, nekemu veleposestniku blizu Manchestra, da bi pomagal pri poljskem delu.
Nekega dne je pa dobil veleposestnik pismo Iz Nemčije; njegov sin, ki je bil tudi na fronti, mu je sporočil, da so ga Nemci ujeli in poslali na delo k nekemu nemškemu veleposestniku. Anglež je vprašal ujetnika Nemca, ali ve, kje je ta kraj, kjer dela njegov sin. Ujetnik je samo pogledal naslov, pase mu je že izvil iz grla vzklik brezmejnega začudenja. Mladi Anglež je bil namreč njegovemu lastnemu očetu dodeljen za poljskega delavca.
Priča predsedniških umorov
Čuden živ primer skrivnostne zakonitosti slučaja je sin Abrahama Lincolna. 14. aprila 18G5 je nekdo v gledališču ustrelil predsednika Abrahama Lincolna; ko so odjeknili streli, je bil sin Ilobert v neposredni očetovi bližini.
Šestnajst let kasneje je bil Robert Lincoln prav blizu predsednika Gar-fielda, ko je tudi ta mož postal žrtev umora.
Leta 1001. je liil Robert Lincoln priča že tretjega umora; takrat jo bil predsednik MacKinley žrtev.
Kasnejšim predsednikom Združenih držav pač ne smemo zameriti, če 60
se Roberta Lincolna bali ko hudič križa.
Koledar inr. Thomasa
Marsikaterim dogodkom ne manjka grotesknega humorja. Med najznamenitejšimi primeri te vrste je zgodbica o bostonskem letnem koledarju. Založnik, nekoliko jezljiv gospod, je bil nekoč od zlomka slabe volje. K njemu je prišel eden izmed njegovih naj-mlajših sodelavcev in mu dejal: »Ne zamerite mister Thomas, pozabili ste vremensko napoved za 13. julij. Kaj naj storim?«
»Hudič naj vas vzamel« je zarenta-čil prijazni šef. *Cez glavo imam dela. Zastran mene zapišite, da bo snežijo in toča padala; samo mir mi dajte!«
Mladenič je do besede ubogal njegov nasvet, zapisavši vremensko napoved za IH. julija takole: »Dež, toča, sneg.« Neznansko 6e je veselil uspelega dovtipa, ki si ga je privoščil na rovaš svojega šefa. 13. julija je pa — žo desetletja se kaj takšnega ni zgodilo — rt* deževalo ko za stavo, i>o-tlej je padala toča in naposled je začelo še snežiti. Od tistih dob se ljudje iz Bostona pridušajo, da mimo Tho-masovega ni zanesljivejšega koledarja na vsem svetit. Mister Thomas je moral prihod njo izdajo na novo ponatisnili.	(*	21)
Američanke hočejo finančno oblast
*Newyork, julija. Prvoboriteljica za ženske pravice, Američanka Katarina Ctirtis, je nedavno na ogromnem zborovanju spregovorila o finančni moči žena. Pribila je, da je 65V« domačega kapitala last žena, in da je že zadnji čas, da spravijo še ostalih 35"/» kapitala v svojo last. S tem denarjem si: bodo Američanke lahko osvojile gospodarsko neodvisnost in stopile na čelo ženskega gibanja vsega sveta.
Mrs. Curtis je trdila, da imajo razen tega Američanke še 804/» od 65 milijonov življenjskih zavarovalnih polic v svojih rokah. Kljub temu, da imajo ženske v Ameriki tolikšno finančno moč, vendar nimajo njihove revne sestre poštenih služb. Izračunila je tudi, da plačajo Američanke vsako leto več ko 5 milijard davkov. Naposled je pozvala vse pripadnice ženskega gibanja, naj odločno vztrajajo v boju, da sl pribore še večjo denarno moč.
Obrtniki — umetniki
(*X-I) London, julija. V londonskem predmestju Bethnal-Greenu so odprli zanimivo umetniško razstavo. Umetniki, ki so razstavili svoja dela, se ne ukvarjajo s slikanjem in kiparstvom za zaslužek, temveč imajo prav prozaične poklice. Zvečine so postreščki, čevljarji, branjevci, dimnikarji, krojači itd. Pozimi so vsi ljudje obiskovali razne tečaje za slikanje in kiparstvo. Nekaj izmed teh razstav-ljalcev je tako nadarjenih, da se s svojimi umetninami brez skrbi lahko kosajo z akademsko izobraženimi umetniki.
Letos so se izkazali zlasti kiparji. Neki šofer je razstavil bakren kip svoje mlade žene, ki mu gre po vsej pravici naslov izrazite umetnine. Neki krojaški pomočnik, ki je tudi razstavil svoja dela, se je povzpel do modelnega risarja in je današnji dan dobro plačan svetovalec nekega velikega modnega salona. Neki klepar se je potikal dve leti po Francoskem in po Španiji in je prinesel s seboj kopico prav zanimivih akvarelov,
Knezoškof canterburški, ki je tudi obiskal to zanimivo razstavo, je obljubil rokodelcem-umetnikom izdatne podpore in štipendije iz raznih skladov, da se bodo najbolj nadarjeni med njimi lahko dalje šolali.
,Srečni dolar* prinesel nesrečo...
Newyork, julija.
Hudo je, če imaš preveč lepo ženo, o tem se je prepričal tudi Newyorčan Dick Cat, ki je živel več let v srečnem zakonu s svojo očarljivo družico Liliano. Zavidno so šepetali njegovi prijatelji po klubih in nočnih lokalih: »Pri Catovih ni še nič novega... Imata se rada kakor prvi dan. To prav gotovo ni naraven ameriški zakon...«
Nekega dne so pa Catovi znanci spremenili svoje dobro mnenje: ob novem letu je Dick presenečen ogledoval svetle dolarje, ki imajo na sprednji strani napis .Srečno novo leto* in ki jih zmerom za novo leto kot nosilce sreče natisne ena največjih new-jorških bank. Dick ni zastonj vrtel bankovcev sem ln tja, saj je na njih zagledal natisnjeno prelepo glavico svoje očarljive ženice. Tako dobro je ni zadel nihče drugi kakor lepi new-yorški slikar in ljubljenec žensk Char-; les Wonder. Sele zdaj se je Dicku za-j svitalo, kaj pomenijo šopki in darila,: ki jih je vsak dan pošiljal znameniti j slikar njegovi Liliani.,,
Pred sodnikom je Charles \Vonder priznal, da se imata z Liliano že dalj časa rada; nekoč je lepo ljubico narisal v svoj zasebni album, kjer je zmerom hranil več lepih ženskih portretov, ki jih je pozneje sem in tja uporabil za svoje večje slike.. Ko je dobil naročilo za novoletne bankovce, je po pomoti izbral Liliantno tliko in jo poslal bančnemu ravnatelju. Ves očaran je ravnatelj prav rad sprejel krasno sliko in že čez nekaj dni je Wonder dobil v roke prve odtise bankovcev. Tedaj je bilo pa že prepozno, da bi sliko zamenjal s kakšno drugo, in tako je nehote sam izdal svojo in Liliani no skrivnost.«	(n	K-1)
■Deseti brat
Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu
V sedanji čas postavil in v stihe prelil;; Ivan Rob XI.
Da si mi oče, to sramoto prebolel sem že davno bil, zato ni vzroka, da sovraštvo do tebe v srcu bi gojil. iZato se zdaj lepo ločiva!
(Nemara še se oglasim,
da kdaj z bogate mize tvoje
drobtino drobceno vlovim.
Adijo, dobri moj papači,
.naj več naduha te ne tlačil*.
XII.
Iz krasne vile je oddirjal, na vrt tovarniški zavil, kjer skromna hišica je stala, v nji Krivec za vratarja bil.
Sedel na stolu je pletenem, »Družinski tednik« pridno bral, :: je zatopljen v skrivnost romana !| pozabil, kam je fajfo dal.
Za njim pa žena je sedela, čez rame v list oči vrtela.
XIII.
Martinek pride, ju pozdravi:
»To sta mi res posrečen par!
Daj, Krivec, daj no svoji ženi, naj bere list, ki ni ti mar!
Recepte modre daj ji brati, naj z njimi kuhinjo sladi, morda boš v gobovi omaki zavohal kdaj srečnejše dni.
Ti pa ozri se po bojišči, v politiki bodočnost išči!«
XIV.
»O, glej ga no, Martinka Spaka!
Ti govoriš ko star roman: lepo zveni beseda vsaka, a smisel jim je premračan.
So misli tvoje nazadnjaške, še Jurčič takih ni gojil, žene so vendar zdaj junaške, z recepti jih ne boš krotil.
Bo treba hlače jim pustiti, bo treba kmalu — nam roditi.«
XV.
»O dedec salamenski, pravim,« v odgovor žena zahrešči,
»kaj bolje znate moški, pravim? Da naša pamet kos vam ni? Zdravnice, advokatke, pravim, sodnice šteje ženski svet, v poklice vse prišle smo, pravim, samo duhovski je izvzet.
Ni v hlačah pamet skrita, pravim, je tudi ženskam vlita, pravim.«
XVI.
»No, viš, Martinek,« Krivec reče, »tako mi trobi dan na dan in če se kdaj ji v bran postavim, takrat mi skuha sok neslan.
Pa kaj bi, tebi fantu, pravil, skrbi pač druge ti imaš, ne veš, kaj so zakonske muke, zakonskih muh še ne poznaš. — Ker si deseti brat, zdaj meni bodočnost skrito razodeni!«
XVII.
»Bodočnost naj ti razodenem?
Ha, Krivec, kaj še nisi sit življenja v času tem jeklenem, ko svet zavit je v — iperit?
Boga zahvali za preteklost, ker marsikdo je ni imel, ki bolj od tebe bil je vreden, a je v prezgodnjo jamo šel. Bodočnost naša ima mladina, čeprav po nji me ne skomina.
Doživljaji za zeleno mizo
Kvartopirstvo, hazard in sleparstvo
Star pregovor pravi: igra je pregreha; preneha pa biti pregreha v tistem trenutku, ko ti je samo v zabavo in razvedrilo. Odkar znajo ljudje misliti, so že vdani igri. Dokaze imamo, da so že v starem veku poznali nekakšno vrsto kvart, zakaj pri feni-cijskih, babilonskih in kasneje tudi pri grških izkopninah so našli majcene glinaste ploščice, poslikane z živalmi in z drugimi stvarmi, ki so bile prav gotovo igri namenjene.
Najbolj priljubljena igra je bilo pa že takrat kockanje. Poznamo stare slike vojščakov iz starega in iz srednjega veka, kako se strastno vdajajo igri. a tudi zgodovina nam pripoveduje, da je marsikakšen vojščak za-kvartal in zaigral vso svojo plačo in povrhu še vse svoje imetje; kadar pa ni imel ničesar več, je 6tavil na kocko še svojo lastno ženo in otroka.
Od »mah-jonga« do lialme
Najiznajdljivejši v igrah so bili že od pamtiveka Kitajci in Japonci. Kockanje »gos:, potrpežljivostma igra s paličicami in z neštetimi iz slonovine izrezljanimi ploščatimi figurami, in inah-jong« so doma na Japonskem, medtem ko se imamo za najduhovitejšo vseh iger, za šah zahvaliti Perzijcem. Kdo si je izmislil domino, ni še doslej nihče ugotovil, pač pa domnevajo, da je tej igri tekla zibelka na Kitajskem. Prav tako utegnejo izvirati balina, dama, mlin itd. z Daljnega Vzhoda.
Šele v poslednjih dveli stoletjih smo dobili igre s poslikanimi lepenkami, ki smo jih krstili za kvarte. Tukaj gre iznajditeljska prednost največ igram Francozom. Ekarte, pike, marjaš, pre-feransa in bakarat — vse te igre so se rodile v glavah Francozov. Odondod prihaja tudi mehanična igra »ruleta«, ki je razširjena že po vsem svetu. Prav v zadnjih dneh pišejo tudi naši časniki mnogo o tem, da hočejo tujci celo v naših obmorskih mestih ustanoviti igralnice velikega formata. Iz Amerike smo dobili poker, potlej še >coon-can« (krajšava za: what every Coon can — kar zna vsak črnec), ki se je potlej izprevrgel v tolikanj priljubljeni »rummy« (naš »remi«). Iz Anglije so poslali v Evropo »vvhist«, predhodnika bridgea, ki je danes ta dan menda najbolj priljubljena igra vseh narodov, V Nemčiji so dolga de-
Novela ^Družinskega tednika”
Pravi mož
Napisal Dionizij Lip pa
Točno ob trel) je vstopil Gyser. Ravnatelj Hanimer mu je ponudil stol in je uprl svoje ostro opazujoče oči vanj. Gyser se je zbral in mu je mirno vrnil pogled.
»Vaša spričevala so mi všeč,« je naposled dejal ravnatelj. »Za blagajno potrebujem zanesljivega in izkušenega uradnika.«
Tedaj je potrkalo; vstopila je tajnica: »Profesor Walgher bi rad govoril z vami, gospod ravnatelj. Čaka vas v predsobju.«
Ravnatelj je vstal: »Takoj pridem.« Obrnivši se h Gyserju, je dejal: »Kar tukajle počakajte name. Čez deset minut se vrnem, Potlej se pogovoriva do kraja.«
Odšei je iz sobe, in Gyser je ostal sam. Njegove oči so begale po sobi. Zdajci se je zdrznil. Pod naslanjačem za ravnateljevo mizo je ležal bankovec na preprogi. Gyser 6e je sklonil in pobral desetak.
Lepo ga je zravnal; bil je že hudo zmečkan. Bržčas je že dolgo tam ležal. Potlej je položil deset funtov
setletja s posebno vnemo igrali skat.
Igro s tako imenovanimi nemškimi kvartarni: »vonak«, »alšoš«, »tartel« itd. so si izmislili nekaj na Madžarskem nekaj na Češkoslovaškem. Tudi Avstrija se lahko ponaša z nekaj igrami. Tarok, ki ga poznajo zlasti naše mamice in očetje in ki je hkratu res duhovita kombinacijska igra, ima domovinsko pravico v Avstriji. Prav tako je pri nas toli razširjeno »šnopslanje« avstrijskega izvora. Nekakšna kvarta-ška loterija je igra, ki jo poznajo zlasti nižji sloji v Nemčiji. Pravijo ji »moja teta, tvoja teta« — in kljub temu, da ima povrh še prav slovensko ime »naši — vaši«, pravijo da je francoskega porekla.
Sreča in smola
Vprašanje, ali zasleduje kvartopirce res smola, ali jim je pa res sreča mila,
V prihodnji številki »Družinskega tednika« začnemo na tem mestu in pod gornjim naslovom objavljati zelo zanimive pa zraven zajamčeno resnične dogodki, ki so se v zadnjih dvajsetih ali tridesetih letih pripetili v Monte-Carlu in drugod, za zelenimi mizami — v svetovnih igralnicah.
Kvartopirslvo, hazard in sleparstvo
so sestavki, posneti iz resničnega življenja, ki jih bodo naši čitatelji brez dvoma čitaii s prav posebnim zanimanjem. Današnji članek je šele uvod v serijo teh člankov. Seznanja nas samo z ljudmi, kakršne utegnemo srečati za takšno zeleno mizo, in s sleparijami, ki jih se poklicni kvartopirci in sleparji kaj radi poslužujejo.
je staro menda že toliko stoletij kakor igra. Res je pa, da se nikjer »zakon serije« tako očitno ne kaže, kakor ravno pri igri. Dogodi se, da kvartopirca ves dan, tedne in tedne, da celo mesece in mesece smola zasleduje. To ga kajpak spravi močno iz ravnotežja in je nasproti svojemu partnerju že zaradi zavesti, da ima smolo, mnogo na slabšem. Slabe volje pride že h kvartanju, venomer trdi, da se ga smola drži; zaradi tega postane potlej negotov in zagreši marsikatero na-
skrbno na mizo. Zdajci je pa postal nekam zmeden; zasmejal se je predse. Ko je pa slišal bližajoče se korake, je brž pograbil bankovec in ga spravil v žep.
Ravnatelj'Hanimer je vstopil. »Ali mi imate kaj povedati, mister Gyser?« je vprašal. Njegov glas je zvenel nekam podsmehljivo. »Lahko odidete, mister Gyser,« je čez nekaj časa dejal — in Gyserju se je zdel ta premor neskončno dolg. »Spričevala dobite v sosedni sobi — ko vrnete bankovec za deset funtov.?
Drugi .kandidat, neki gospod Mtir-rel, se je uprl izkušnjavi; čez nekaj časa je položil zmečkani bankovec na mizo. Ko je ravnatelj vstopil, je nemo pokazal z roko na bankovec.
»Spričevala dobite v sosedni sobi, mister Murrel,«: je spregovoril ravnatelj Hanimer vljudno. »Iz sosedne sobe sem vas opazoval. Minute in minute ste se borili z izkušnjavcem... Uprli ste se mu sicer, toda blagajnik, mister Murrel, blagajnik sploh ne sme poznati izkušnjave.«
Ravnatelj Hanimer je pustil tudi tretjega kandidata, mistra Hubla, sa-
pako. Srečni igralec, ali bolje, tisti igralec, ki ima dalje časa »šanse«, postane samozavesten, in že sama samozavest mu da v igri gotovost.
* Veliki nemški kancler Bismarck je nekoč dejal: »Trajno srečo ima samo sposoben človek«, in ta njegov rek pri kvartali prav gotovo drži. Kvar-tač, ki neprestano izgublja, bržčas ni dober igralec, medtem ko kvartač, ki venomer dobiva, pozna igro do poslednje pičice. To velja za družabne in za hazardne igre. Napak bi bilo misliti, da je pri hazardu edino odločilno, kako kvarte padajo. Tudi pri kvartanju je zbranost odločilne važnosti; kdor samozavestno igra in ima misli pri igri, ta ume svojega partnerja tudi s slabo karto spraviti v zadrego. Zlasti pri pokru, menda pri najtežavnejši hazardni igri (kjer sicer lahko dobi tudi tisti, ki ima 6labe kvarte, ako »bluffira«), je važno ostro opazovanje in je potrebna velika rutina.
Častna igra — šport
Čar vsake igre ni samo v dobičku, temveč je bolj športnega značaja, zakaj vsak igralec se trudi, da dokaže svojemu partnerju premoč. Nič na svetu ne odvrača človeka tolikanj od vsakdanjih skrbi kakor igra. Učenjaki, zdravniki, odvetniki, umetniki, trgovci itd. — vsi hite po opravljenem delu za kvartaške mize. Zbranost, ki jo terja vsaka igra, je tolikšna, da človeka kar uroči. Če še tako pomilujemo ljudi, ki jih je obsedel kvartopirski zlodej, moramo, če smo pošteni, pomilovati tudi takšne, ki se nikoli kvart še dotaknili niso. Kajti kvartanje je prav gotovo najzabavnej-ša, morda tudi najduhovitejša zabava, ki si jo lahko od dela utrujen človek privošči.
Razlikujemo tako imenovane ko-mersne in hazardne igre. Tudi kazenski zakonik strogo loči dovoljene od prepovedanih iger. Igra postane tedaj hazardna, kadar igra, kakor že samo ime pove (hasard pbmeni v francoščini slučaj), odločilno vlogo slučaj, ne pa zgolj igralčeva razumnost in znanje. Medtem ko je komersne igre takrat konec, kadar so porabljene vse kvarte — tudi morebitni talon — odloča pri hazardni igri po eno ali večkratnem menjanju ene ali več kart zmerom le vrednost kvarte, ki jo ima igralec v rokah.
mega. Ko se je vrnil v sobo, ni bilo bankovca več na tleh.
Pričakujoče je uprl ravnatelj svoje oči v liubla.
Hubel je držal polnilno pero v rokah in je nemo nekaj pisal. Potlej je izročil listič ravnatelju. Ravnatelj je bral: »Potrjujem prejem 10 funtov in se iskreno zahvaljujem za predjem. Hubel.«	(*	Ž-I)
Po
priporočilu
naših zobozdravnikov
Z leve proti desni: Angleški letalski poročnik Adam se Je dvignil z letalom 16.440 m visoko in prekosil rekord Italijana Maria Pezzija za 785 m. Slika kaie letalca pred vzletom v posebni obleki, ki ga varuje pred prenizkim zračnim pritiskom. — Nemški Jadrniški	kapitan	Schlimbach (na I«*vi) misli popolnoma sam prejadrati Atlantik. Vkrcal se bo te dni v Lizboni. — 11. julija poteče 40 let, ko	se	Je švedski inženir Salomon Andree (3. slika)
•dpravil z balonom na severni tečaj in	izginil v	večnem ledu. Sele leta 1930. Je neka norveška odprava našla ostanke ponesrečene ekspedicije. — Nemška Jadralka Inge Wetzlova	(4.	Kliku) Je dosegla te c*ni nov svetovni Jadralni
rekord: ostala Je v zraku celih 18 ur 31 minut.	— 31. kolesarska dirka Širom po Franciji se Je ondan začela. Na sliki: start na Elizejskih poljanah pred Slavolokom v Parizu.	—	Na berlinskem zasedanju mednarodne trgovske zbornice so izvolili za predsednika	zbornice	za dobo od 1037 do t§39 ameriškega industrijca Thomasa J. Watsona (na predzadnji sliki). — Najdrznejša ameriška letalka Amelija Earhartova, imenovana Ženski Lindbergh,
•e Je na poletu okoli sveta ponesrečila na predzadnji etapi v Južnem Pacifiku,
Hasa Majcena
Majcena v resnici ni več tako majhna, saj je s svojimi štirimi leti že skoraj gospodična. Njeno pravo ime je Marjanca, a vsi jo kličejo za Majceno.
Majcena je že dva dni pri meni, doma so mi jo radi posodili, ker pričakuje moja sestra otročička in jo Majcena s svojim vpitjem in vpraševanjem preveč nadleguje. Pravkar sem dobila pismo z veselim sporočilom.
Stopim v sobo; Majcena stoji ob mizi in strmi v stekleno kroglo z zlatimi ribicami.
»Majcena!« pokličem veselo; počasi se obrne, položi pi-stek na usta in mi zašepeta: »Teta, tiho bodi, vidiš, da ribica spi!«
Posadim si jo v naročje in ji na moč resno pripovedujem:
■»Vidiš, Majcena, ljubi Bog ti je pred dvema mesecema tvzel dedka, zdaj ti je pa v zameno poslal majhnega bratca.«
»Bratca? Zakaj pa ne psička, jaz bi rajši imela psička.«
Potlačim smeh in ji skušam dokazati vrline novega zemljana. Zaman, Majcena si je želela psička in ne bratca.
■»Kako mu je pa ime?« vpraša nezaupljivo.
»Mamica in očka tega zdaj še ne vesta,« ji razlagam. Velike sinje oči se razširijo od začudenja:
»Kako pa potem veste, ali je punčka ali fantek?«
Na srečo me reši težkega odgovora kuharica Mica, ki je prišla pripravljat mizo za obed. Majcena ji vneto pomaga in zraven razlaga:
»Ko bom velika, bom kuharica, poročila se pa ne bom, rajši bom vdova.«
Mica je namreč vdova in Majceni-na prijateljica; Majcena še ne razume, da so sladkarije v zvezi s kuhanjem in ne z vdovstvom.
Po obedu pride vsako popoldne Pe-trček iz drugega nadstropja. Po dolgem in burnem posvetovanju skleneta z Majceno, da se bosta igrala »trgovino«.
»Zdaj bo mir,« si mislim, vzamem knjigo in grem v sosednjo sobo. Čez nekaj časa zaslišim prerivanje, razburjeno šepetanje, nato pa jok, a kakšen jok! Visok, obupan, neutolažljiv, zgoditi se je moralo nekaj strašnega. Skočim v sobo. Majcena stoji sredi sobe, se dere na vse grlo in mi moli roko pod nos, Petrček me pa dva koraka od nje trmasto in prestrašeno gleda.
»Zakaj si jo udaril?« ga vprašam strogo.
»Saj je nisem,« odgovori moško, .« mu že gre malo na jok.
Ne popustim: »Zakaj se potem Majcena joka?«
Med ihtenjem in solzami: »Pojedel sem ji sladkor, ki mi ga je prodala.<
Majcena tuli, da mu ga ni »zares« prodala, pravica je na obeh straneh, zato dobita vsak še en sladkorček in spet imam nekaj časa mir. čez pet minut Majcena Petra ugrizne, spet čez pet minut jo Peter zlasa in tako gre to vse popoldne, dokler ne pride mama po fantička. Obema bojevnikoma na čast naj pa. priznam, da se zmerom ločila s poljubom in brez sleherne jeze. Kako drugače je to pri nas velikih ljudeh!
Čez teden dni peljem Majceno domov. Seveda mora takoj pogledati bratca. Drobna rdeča kepica sredi belili blazin grbanči nosek in spi. Vidim, Majceni ni nič kaj všeč, naj-brže je preveč miren. Takrat se pa Majcena vzpne na prstke in napeto zastrmi v košaro. Pogledam: bratec se je zbudil, raztegnil svoje smešne male pesti in zazehal. Majcena me razburjeno potegne za krilo:
»Teta, brž, brž, glej ga, že diha!«
Teta Meta
Naš bonton
O	?€>&!	~	Z2CI SpI©Š22©
, »Ne zaroči se zaradi poroke; ne plisli na to, kako dobro se ti bo podala poročna obleka, temveč na to, ali in kako dobra boš kot žena.«
Ta modrost žal ni zrasla na mojem vrtu. Zapisala jo je nekje neka v vseh zadevah lepega vedenja podkovana žena.
Če ti je neko dekle všeč, če se misliš kmalu poročiti in ti je tisto dekle že reklo svoj »hočem« ali »ljubim«, če so na vajino zvezo pristali tudi njeni starši ali če jih nima več, njen varuh ali sorodniki, potem lahko olajšano zavzdihneš in z upanjem v srcu stopiš v zaročni čas. Ta čas ti nalaga precej pravic in še več dolžnosti.
Vsak dan smeš obiskati svojo zareč t,, ko na njenem domu. Če si v drugem kraju, ji smeš pisati kolikor-krat le hočeš.
V prisotnosti tujih ljudi svoje zaročenke ne boš ko sicer pozdravil s poljubom, temveč se boš zadovoljil s tem, da ji poljubiš roko.
V družbi ji ne boš ovijal roke okoli pasu, ne boš se igral z njenimi ko-drci, tudi šepetal ji ne boš na uho prijetnih skrivnosti. Svojo ljubezen ji pokaži na drugi način. Stisk roke, kratek pogled zadostujeta. Bodi miren in obvladan in vendar tak, da bo ona iz tvojega vedenja lahko razbrala, da je zate najlepša, najboljša in najpametnejša od vseh.
Včasih je bilo v navadi, da je zaročenca na vseh njunih sprehodih, na zabave in na domu spremljala tretja oseba, niati, sestra zaročenke ali kaka sorodnica.
Čas je to navado omajal in preozke meje podrl. Zdaj sta zaročenec in zaročenka v tem pogledu proste jša.
Kako praznujemo zaroko?
Slovesna zaroka ni neobhodno potrebna. Vendar je lepo in v navadi, da jo obhajamo, čeravno le v kroga najožjih sorodnikov in znancev.
Že pred slovesno zaroko moremo ta dogodek objaviti v časopisju, ali ga pa naznanimo svojim znancem s posebnimi, tiskanimi naznanili. Le-ta so pri nas običajnejša od naznanil v časopisih.
Za naznanila o zaroki vzamemo enkrat preganjeno polo trdega, močnega belega papirja brez zlatega roba. Na notranji levi strani je naznanilo staršev o zaroki njih hčerke, na desni naznani zaroko zaročenec sam. Na' levi (kjer so starši zaročenke naznanili zaroko) je naveden tudi zaročencev poklic. Če živita zaročenca v različnih krajih, je treba navesti oba kraja, zaročenkinega seveda najprej.
Prav tako je potrebno oznaniti zaroko z nekaj besedami pri zaročni pojedini. To naznanilo naj bo prva inapitnica. Napije najprej zaročenkin oče, odgovori pa zaročenec sam.
Zaročenca sedita pri tej pojedini seveda na častnem mestu sredi mize. Poleg zaročenca sedi zaročenkina mati, poleg zaročenke zaročencev oče.
Zaročenec ima obleko, ki jo je nosil, ko je pri zaročenkinih starših napravil slovesni obisk, zaročenka sme biti oblečena, v preprosto popoldan-sl;o obleko. Slovesnost pa podčrta seveda nežna, lahna plesna oblekca, ki pa ne sme biti prenakičena in preobložena z okraski, kakor ne sme biti dekle samo načičkano z zlatnino.
K slovesni zaroki prinese zaročenec lep šopek (bele vrtnice so prikladne), priskrbeti pa mora tudi zaročna prstana.
Zaročenki more pokloniti poseben, z dragimi kamni okrašen prstan, ali pa kupi zanjo in zase priprosta zlata obročka, ki ju moreta pozneje imeti kot poročna prstana. Ta obročka potem le predeneta s prstancev leve na prstanoa desne roke.
Zaročni prstan, ki ga daš izvoljenki, ima na notranji strani vrezani začetnici tvojega imena in dan zaroke, tvoj prstan pa njeni začetnici in zaročni datum. Pozneje daš vrezati še poročni datum.
Naznanila o zaroki dado v javnost vedno le zaročenkini starši; če je zaročenka vdova, naznani javnosti zaroko lahko tudi sama.
Darila
Zaročenca ne sodi po darilih. »Polne roke — prazno srce« velja v premnogih primerih.
Vendar pa velja na splošno, da je zaročni čas čas daril, saj ljubezen najde svoj izraz tudi v razveseljevanju ljube osebe s prikladnimi darili.
Cvetlice, knjige, lepa zapestnica, verižica, ljubka keramika, vse to so pripravna■ darila, ki bodo razveselila vsako dekle. Stvari, ki bodo za opremo vajinega stanovanja, po strogih pravilih bontona ne smeš darovati. Menim pa, da jih bo zaročenka, posebno, če morata oba varčevati, tudi vesela.
Zaročenka bo svojemu dragemu poklonila uporabno ročno delo, kra-vatno iglo, tobačnico, knjige ali kaj podobnega (album, pisalno orodje, mapo itd.).
»Ona in on« velja pred poroko, potem pa le »on in onos«, to si je treba zapomniti in po tem uravnati bon-ton, kolikor ga je pametnega vi nespametnega o zaroki.
Naša kuhinja
KAJ BO TA Tki)EN NA MIZI?
Četrtek: Goveja juha z vlitim gra-honi, pretlačeni bifsteki s pečenim krompirjem in kumarično solato, kolač v plasteh*. — Zvečer: Zelenjavni kolač, presno maslo.
Petek; Grahova juha s kašo, pražen krompir in glavnata solata, bulitlji. — Zvečer: Kolerabe, mrzla malinova Pena s smetano.
(Sobota: Goveja juha z vraničnimi žličniki, zavita telečja pečenka**, krompir, limonov kipnik. — Zvečer: Pečene svinjske zarebrenice z mešano solato.
Nedelja: Ponarejena želvova juha, Pečeni možgani z zelenim grahom, dušen riž in telečja prsa. — Zvečer:	Mrzli narezek: gnjat, nspik,
°grska salama, ruska jajca; pozneje ®adje.
Ponedeljek: Riževa juha, govedina 8 krompirjevim pirejem in čebulno Omako, čokoladni narastek. — Zve-čer; Sla iti kova solata, olive, sir in Presno maslo.
Torek: Goveja juha z vlivanci, zasoljena cvetača e krompirjevim pire-■j®m, §odr> iz mleka. — Zvečer: Golobi v obari, krompirjevi svaljki.
Sreda: Juha z radičem, svinjska Pečenka s krompirjem, solata. — Zvečer: Močnik z gnjatjo in zele-no solato***.
Pojasnila
Kolač v plasteh: Pripravi tekoče
'skvilno testo iz 16 dkg sladkorja, Petih rumenjakov in treh jedilnih žlic n’leka, rahlo zmešaj in pod meti s sne-Soni potili beljakov in 18 dkg moke.
''ej vmešaj v moko pol pecivnega i raška. To testo namaži na pekačo,
■ 1 “1 lo podložila « pisarniškim panir-'j dh in jo peci pri zmerni vročini.
se testo samo loči od' dna, te do olj, pečeno: tedaj ga zreži na 10 cm 2 0|(I> plošče in menjaje maži plošče p l"arelično in malinovo mezgo Na-aled namaži ves kolač z mezgo in
,1- debelo prevleci s čokoladnim le-. (Najbolje je, da spečeš kolač dan i„ 4 Pn ga prevlečeš z ledom, da se /Ba docela vsrka vanj.)
** Zavita telečja pečenka: 'A kg teletine dobro vdrgni s soljo in poprom, polij z vročim presnim maslom, prilij nekoliko goveje juhe in speci. Gotovo pečenko razreži in položi v močno skledo, ki prenaša toplolo in ki si jo dobro omastila s presnim maslom in posula z moko. Zdaj rahlo vmešaj 10 dkg presnega masla, dodaj tri rumenjake, nekaj soli in drobno sesekljanega peteršilja, dve omahčani, ožeti žemlji in sneg treh beljakov. S to zmesjo pomaži pečenko in peci pol ure pri zmerni toploti.
*** Močnik z gnatjo: Zlato opraži 12 dkg moke na 8 dkg presnega masla, dodaj nekoliko mleka in počakaj, da se zmes strdi v precej gosto kašo. To ohladi in podmeti s tremi rumenjaki, soljo, muškatnim orehom in 'A kg kuhane sesekljane slanine. Naposled primešaj še sneg treh beljakov in peci pri zmerni toploti.
ZDAJ Sl LAHKO PRIVOŠČIŠ...
ČEŠNJEV KOLAČ:	Pripravi
mehko testo iz Vs kg moke, dveh rumenjakov, I jajca, ti žlic stopljenega masla, dveh žlic sladkorja, dveh dek drožja, soli in nekaj mlačnega mleka. Stepi ga dobro in ko je dovolj vzhajano, ga daj na namazano ploščo, ki ima ob kraju rob, in ga razvleci z dvema kuhalnicama po vsej plošči. Po vrhu ga obloži s češnjami, pusti ga še nekoliko vzhajati, potem ga pošiljaj s sladkorjem in ga speci v pečici..
 JAGODOVO PENO: Pretlači skozi sito (če le mogoče leseno) tri kozarce zrelih gozdnih jagod in pridaj dva beljaka. To stepaj tako dolgo s šibico, dokler se ne zgosti. Posebej pa slepi še kozarec sveže sladke smetane v peno. ki jo primešaš narejenemu snegu. Naposled pridaj še pet žlic sladkorja in postavi peno na led ali mrzel prostor.
... DUŠENE GOBE 8 POLENTO:
Osnaži jurčke, šampijone, gomoljke in druge gobe, t. j. obreži vse gnilo, razjedeno, pri starejših gobah tudi zelenkasto meso na spodnji strani klobuka iti kožo. Zreži gobe na listke, ki jih opereš in osušiš na cedilu. Po-
tem jih duši na presnem maslu e sesekljano čebulo, peteršiljem, soljo in poprom. Posipaj jih z moko in zalij malo z juho. Ako hočeš, pridaj še nekaj žlic kisle smetane, tudi lahko vzameš namesto presnega masla prav fino olje. K dušenim gobam serviraj polento.
... PEČENE GOBE: Osnaži leme, precej velike šampinjone ali jurčke, zreži jih na rezine debele za prst in jih namakaj nekaj časa v jajcu, raz-motanim z mlekom, ki mu primešaj tudi malo soli. Potem povaljaj rezine v kruhovih drobtinah in jih na presnem maslu lepo rumeno opeci.
Kroji
k oblekam iz ostankov
»Ali znaš šivati?« te vpraša radovedna znanka. Žal ne,« odgovoriš nekam v zadregi, dobro vedoč, da si ona celo plesne obleke sama šiva, a ti nimaš niti toliko poguma, da bi si sešila preprosto pralno obleko.
Šivanje pa ni tako težko, kakor se ti zdi na prvi pogled; precej težje je krojenje. Ce pa imaš že kroj z
vO T-	' pa, s + 0 j
	
	
pas
1 HQ >
8t4£-
merami, je šivanje prava igračka. Prav zato sem vam priskrbela leh nekaj preprostih ktojev, da boste lahko brez skrbi na poceni blagu preiskusile svojo spretnost.
Ako ne znaš vseh mogočih všivov in šivov, povprašaj za svet izurjeno tovarišico.' Videla boš, da ti v nekaj dneh vdevanje šivanko in šivanje ravnih šivov ne bo več delalo skrbi.
A. Hlačke za solnčenje si eešiješ iz dveh delov; pas je vrezan spredaj koničasto in se zadaj zavezuje v pentljo.
B. ža telovnik potrebuješ le (it) cm blaga, zato ga pa moraš rezati natanko po sliki, sicer ti kroj ne bo uspel.
C. D. Dve pripravni ruti za soln-čenje: svetujem pa, da naj prvo nosijo le močnejše ženske, medtem ko je druga tako pripravnega kroja, da si jo lahko vsaka omisli.
E. G boleru vam nimam mnogo povedati, saj sem ga natanko opisala v eni prejšnjih številk. Bolero je krojen iz dveh delov, kratek je in docela gladek, rokavi so vrezani skoraj kimono.
F. Obleka za solnčenje: lahko se ie loti tudi začetnica, tako preprost
lisi«
fr
Ali so-&e£č zobje zares vedno zdravi ?
Poglejte si enkrat tudi notranjo stran Vaših zob, kajti tu se tvori navadno nevarni zobni kamen ter opravlja svoje uničevalno delo. Sargov KALODONT napravi Vaše zobe ne samo bele, temveč odpravlja tudi zobni kamen. Sargov KALODONT je edina zobna pasta v Jugoslaviji, katera vsebuje sulforicin-oleat dra Braunlicha, neštetokrat preizkušeno sredstvo proti zobnemu kamnu.
SARGOV
ALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
je njen kroj. Vidiš, da je obleka vrezana iz treh pol, od katerih je ena životek in sprednji del krila, drugi dve pa zapirata krilo zadaj.
Pripomnim naj, da je pri vseh pralnih oblekah treba posebno paziti na blago in na barvo, ker so kroji zelo preprosti.
V prihodnji številki bomo priobčili moderen kroj in popis kopalne obleke.	Saška
ZENSKI RAZGOVORI
»Služkinja in dama« ni tako hud problem. Dandanes je to pač nekaj običajnega, ker ie' malo takih, da bi imeli bogve koliko služinčadi na voljo. Pripravite si vse prej. Imejte v obed-nici ali sprejemnici servirno mizico, ki jo obložite z vsem, e čimer boste postregli gostom Mizica je na kolesih in jo lahko pomaknete sem ali tja, da ne bo nepotrebnega letanja. Ali pa namesto tople zakuske pripravite mrzel buffet, nekaj krožničkov, priborov in prtičev in naj si gostje sami postrežejo. O tem še več drugič.
Naš nagradni natečaj
Kako nsibolfe obrnem 100 din za nakup poletne obleke?
(Glej tudi prejšnjo številko)
POLETNA OBLEKA Z BOLEROM
ZA 65'50 DIN
Odgovor na vaše vprašanje v 24. številki .Družinskega tednika' se mi zdi zelo enostaven. Ne vem sicer, ali bom tudi jaz med srečnimi nagrajenkami, vendar vam moram priznati, da mi doslej razmere še niso dopuščale, da bi si napravila dražjo obleko kakor za 100 din. Zato moram uporabiti vso svojo spretnost. Morda bo tudi vam ugajala moja najnoveiša .stvaritev'. Zanjo sem porabila k'50 m belega kre-tona z modrimi pikami po 12 din meter in lm modrega platna po 20 din za bolero in pas.
Glavni kroj sem vzela iz 22. številke vašega lista, kar je pa na moji obleki drugače, sem sama pridejala. Bolero je podložen s pikastim blagom samo na reverjih, manšetah in robu. Obleka je na hrbtu globoko izrezana, zato da ni samo za promenado po mestih, temveč tudi ob morski obali. Ker sem temne polti in črnih las, se mi svetlomodra barva dobro poda. K obleki sem Si napravila še beret, 'eveda tudi po vašem nasvetu. Zelo sem vam hvaležna. da v vašem listu upoštevate tudi modo Modni in lepotni kotiček vašega lista mi je najdražji, zato ga skrbno hranim.
Obračun:
Blago . Sukanec
SKUPAJ .
62'— din 3'50 din
65'50 din
Z odličnim spoštovanjem vas pozdravlja
Habjan Slavica,
Ljubljana, Zaloška cesta 33.
POLETNA DECVA IZ KRETONA ZA 98 DIN
Pošiljam vam obračun in odgovoi na vprašanje: »Kako najbolje obrnem 100 din za nakup poletne obleke«.
Doma sem iz Bohinja, in sicer iz Stare Fužine. Sešila sem si pražnjo dečvo iz rdečega kretona, ker pri nas v Bohinju najrajši nosimo preproste obleke, tako imenovane dečve. Imam črne kite in temne oči, zato se mi rdeče rožasto blago kar se da lepo poda. Krilo ima spodaj našita dva baržunasta traka, ošpetelj je bel in obrobljen z drobnimi, belimi čipkami. Prav tako je bel tudi predpasnik in obrobljen z belimi čipkami. Porabila sem za blago in vse okrasje 98 din. Zato svetujem vsem preprostim dekletom, naj se odločijo in nosijo dečve, ki so bolj prijetne, praktične in poceni kakor vse mogoče svilene obleke. Pripomnim še to, da je za dečve rožasto blago bolj primerno kakor kockasto.
Obračun:
Blago za dečvo:
3 in pol metra po 15 din . 52 50 din Blago za ošpetelj in predpasnik iz zelo lepe, tanke kotenine po 11
din................2	m	22'— din
Sukanec...............2'50	din
Gumbi in trak za
ošpetelj.........2'— din
Majhni okraski.	.	.	19'— din
Sešila sem sama	....	—'— din
SKUPAJ.....................98	—	din
Težko pričakujem odgovorov in mnenja drugih in vas pozdravljam z odličnim spoštovanjem
Cecilija Štros,
St. Fužina št. 46, p. Sv. Janez ob Boh. j.
POLETNI KOSTUM IZ »SRBSKEGA TAFTA« ZA 89 DIN
Tudi jaz sem se odločila, da se udeležim tečaja »za spretne in varčne gospodinje«. Kupila sem 6 m svile, .srbski taft' imenovane, domačega izdelka. Ta talt je 45 cm širok in ga prodajajo na niškem trgu po 6'50 din meter. Ker nimam sama stroja, mi je šivilja sešila obleko za 40 din. Gumbi in sukanec so znesli 10 din. Obleka je zelo ljubka in jo rajši nosim kakor katerikoli drugo iz svile. Iz ostankov si bom naredila še oni ljubki baret, ki je bil te dni v .Družinskem tedniku'. Tako bom imela komplet za 89 din.
Blago svetlomodro kockastega vzorca sem si izbrala zato, ker mislim, da se bo lepo podalo moji beli polti m svetlim lasem.
Obleka je sestavljena iz krilca in bluze, tako da lahko nosim bluzo še k drugemu krilu, ali pa da imam k temu krilcu belo bluzico, kar se tudi zelo poda. Tako sem z eno obleko trikrat nova. kar mi je všeč. ker imam rada izpremembo v oblekah.
Obračun:
Blago........................39	din
Sukanec.......................4	din
Gumbi.........................6	din
šivilja ...................  40	din
SKUPAJ.......................89	din
Vas iskreno pozdravlja
Anica Pustova,
Niš, Jevremova ulica 3/a
(Nadaljevanje na S. strani)
Roman. — Angleiki napisala Elinor Glyn. — Prevedel Z. P.
It. nadaljevanje
Govorila je prav malo in Gricko je tudi molčal. Zdelo se je, da je svoj cilj že dosegel, ko si jo je priboril za družico pri tem plesu, čez nekaj časa se je obrnil k njej in z zdolgočasenim glasom vprašal: »Ali ste se ta čas dobro zabavali?
ste pa počeli? Jaz sem imel službo v Carskem selu, pa nisem mogel k teti na obisk.«
»Hvala, prav dobro smo se zabavali,« je odgovorila Tamara. »Jack Courtray in jaz sva si ogledovala prekrasne stvari v samo-tišču. še mnogo morava videti, preden se vrneva na Angleško.«
Gricko ji je pogledal v oči, potlej je pa dejal: »Rad ga imam; dober fant je — ta vaš prijatelj.
—	če bi pa,« je zategnjeno in zamišljeno dodal, »če bi vam pa bil preveč za petami, bi želel, da ga medvedi požro!«
Ta ljubezniva želja je bila izrečena s tako resnim in mirnim glasom, kakor da bi sejala blagoslov.
»Kako strašni ste,« se je zdrznila Tamara; »Jacka naj bi medvedi požrli... Ubogi dobri Jack, kaj je le storil?«
»Doslej še nič; vsaj tako upam. čas bo še vse pokazal. Zdaj pa morava plesati.«
Vodja plesa ju je odpeljal na sredino dvorane, da ju uvrsti v četvorko. Ko je knez zaplesal prvo figuro, jo je zbodlo v oči, da se j" gibal počasi in brez običajne v -hravosti; njena nedoločna skrb in njen nemir sta se čedalje bolj stopnjevala.
Tamara je bila zelo priljubljena, zato so jo med cvetličnim valčkom venomer prevzemali. Pogovor z Gričkom je bil zmerom znova prekinjen, dokler nista oba naposled popolnoma obmolknila. O, da bi bila Tamara vsaj slutila, da so njegovemu molku vzrok hude telesne bolečine.
čudila se je, da ji je dajal vse svoje rože, a je vendar ni prašil za valček; tudi z nobeno drugo ni zaplesal Nemo je sedel, dokler ni opazil Sergeja Grekova, ki je z velikim šopkom vrtnic stopal prav Tamari nasproti. Tedaj je knez zdajci vstal in jo prosil za ples. Položila mn je roko na ramo in tedaj je čutila, da se je kakor od bolečine zdrznil in pridržal dih. Ko ga je pa vprašala, ali ga kaj boli, se je zasmejal in dejal, da je zdrav ko riba; zavrtel jo je in plesala sta z zanosom. Tamaro je popadel mrzličen strah. Kaj. za pet ran božjih, se je le zgodilo?
Ko sta po plesu spet sedla, je zbrala Tamara ves svoj pogum In vprašata:
»Knez, povejte ml, kaj se je zgodilo; prepričana sem, da grof Va-riškin ni bolan...«
»Nisem hotel, da pleše mazurko z vami « je bil ves Gričkov odgovor.
»In kako ste to preprečili?« je vprašala do ustnic bleda Tamara.
»Kaj vam to mar? Ali se mar bojite za Borisa?«
Pogledal ji je v oči in izraz njegovega obraza Jo Je presunil do dna srca. Videla je, da hudo trpi In vendar je sijalo divje zmagoslavje v njegovih očeh. V njeni notranjosti je divjal vihar: ljubezen, skrb in ogorčenost so se borile med seboj. Naposled je rekla: »Da, strah me je. pa ne za grofa Variškina, temveč tega, kar ste vi morda zagrešili.«
Zasmejal se je no stari navadi in odgovoril: »Hvala, madame, toda za svoje dejanje sem zmerom sam odgovoren «
V	Tamari je srd premagal sočutje. Tiho Je sedela in strmela predse; nocojšnja razburjenja so terjala svoj delež. Po mazurki je komaj vedela, kaj ji je dejal in kaj mu jo bila odgovorila. Potlej so se zvrstili v polonezo in odšli k večerji. Tam so se sešli šele dobri znanci, in zdelo se je, da je Gricko odvrgel vso zapetast. Mnogo je pil; potlej si je natočil v kupico konjaka in ga zmešal s šampanjcem. Kramljal je duhoviteie ko kdaj, in zabaval je vso družbo. Zvečine je ogovarjal Tatjano šebanovo na svoji levici. Tamara se ie zdela kakor okamenela. Tako je minevala noč in bilo je že ob štirih zjutraj, ko sc je družba spet razkropila po galerijah, da sl odondod ogleda odhod kraljevske dvojice.
Ko je slonela Tamara ob marmornati ograji poleg kneza, je zdajci opazila. Itako mu izpod rokava curlja kri na rokavico. Tudi
on je bil opazil, da krvavi, in z vzklikom nejevolje je stopil nazaj in izginil v množici. Od tiste minute dalje je bil ples za Tamaro samo še muka.
Večkrat je poskušala, da bi našla kneginjo; toda kadar koli jo je kje uzrla, je bila stara dama zmerom obkoljena z množico znancev. Ko se je Tamari naposled posrečilo priti do nje, jo je našla v resnem pogovoru z Valonnom.
»Tamara, dragica,« je dejala, »prav gotovo si že močno utrujena. Lezi rajši, saj veš, da bodo plesali do zore.«
V kneginjinem pogledu je bilo nekaj, kar je Tamari zamašilo usta.
Drhteča in vsa potrta od skrbi se je opotekla do svoje sobe, odslovila zaspano spletično in se sesedla v naslanjač ob kaminu.
Ali se je kaj strašnega dogodilo? Kaj je le pomenila kri, ki mu je curljala na snežno belo rokavico?
XV
V	spalnem vozu
Tamara in njena botrica sta se videli drugi dan šele okoli poldneva. Tamara je še ležala v postelji, docela zbita od dogodkov minile noči, ko je stopila kneginja v njeno sobo. Nemirna in z zaskrbljenim izrazom je začela hoditi po sobi gor in dol; naposled je sedla na stol in se igrala z rokavico, ležečo na blazini.
»Tamara, snoči si me videla v pogovoru z Valonnom; davi sem poslala po Sergeja Grekova, pa ni prišel. Tako nisem mogla ukreniti drugega, kakor da sem spet paslala po Valonna. Snoči sem bila hudo v skrbeh za Grička. Bržčas nisi ti ničesar kriva, dragica, vendar...«
»Teta, prosim te, povej mi vse,« jo je prekinila Tamara. Sedla je v postelji in si popravila lase s čela.
»Kolikor sem zvedela, so menda vsi večerjati v hiši na Fontonki; Boris Variškin in Gricko sta že od mladih nog velika prijatelja. Po večerji — tako vsaj pripoveduje Valonne, zakaj nihče se prav ne zaveda, kaj se je v tistem trenutku med njima zgodilo — je baje Gricko prav prijateljsko rekel Borisu, naj se vendar odreče mazurki s teboj in naj prepusti ples njemu.«
Obmolknila je, Tamarine oči so pa kakor ukovane obvisele na njenih ustnicah.
Kneginja je živčno ravnala rokavico in je spet povzela:
»Vsi so kajpak pili mnogo šampanjca, In zdi se. da se je Boris uprl in predlagal, naj odloči žreb; dobitnik naj v temi prvi strelja...«
»Da,« je komaj slišno dahnila Tamara.
»Dragica, saj že veš, da so naši mladi ljudje premnogokrat zelo divji. Neka igra, ki jo igrajo, kadar so kje v kakšni zakotni garniziji in že ne vedo nič pametnejšega početi, jim je posebno pri srcu. Neke vrste .slepomišenje’ v temi... Enemu zavežejo oči in ta se mora ustoniti v sredino sobe, drugi pa vsi ploskajo in se mu na vse strani izmikajo. Kjer koli zasliši šum, tja strelja. Umetnost je le v tem, da se ne daš zadeti. Morda si opazila, da nima Saša Basmanov na levici palca. Lani mu ga je nekdo odstrelil pri takšni igri.«
»Joj, tetica, kako strašno!« je vzkliknila Tamara.
»Kdo ve kako civilizirana ta igra ni,< je menila kneginja; »toda za to zdaj ne gre. Pripovedujem ti samo, kaj se je zgodilo. Od tistega hipa, ko sta se Gricko in Boris sporekla, so bili vsi z Valonnom vred priče dogodkov. Gricko in Boris sta zbrani družbi s prisiljenim smehom povedala, da sta se nekaj spričkala in da bosta zadevo razčistila v temni plesni dvorani. Podrobnosti ti ne bom pripovedovala
—	in koliko korakov na levo in na desno sta določila sekundanta. Pribito je to, da so določili, da bo-
sta v temi oba sprožila samokresa, takoj ko bo Saša na enem koncu in Sergej na drugem koncu dvorane zaprl vrata. Ako po tretjem strelu ne bo nobeden ranjen, se bosta prijateljsko jrobotala.«
»To je res strašno, da počenjajo takšne stvari zaradi tolikšne ne-znatnosti,« je ihte kriknila Tamara in se krčevito oprijela odeje, kakor da bi iskala zanesljive opore.
Kneginja je nadaljevala: »Valonne pripoveduje, da sta bila koj pri prvem strelu oba ranjena. Vsa družba je kajpak pri priči planila v dvorano. Rane se niso zdele nič nevarnega, zakaj nasprotnika sta si smeje se stresla desnici. Tedaj je Valonne odšel, da bi ne zamudil na ples, toda davi je slišal — tako pravi — da ima Boris na rami prav hudo krvavečo rano, ki zaradi nje ni mogel priti k nam. Grička je pa krogla samo oplazila po desni roki. Takoj ko smo mu rano obvezali, je prišel semkaj, kakor že veš.«
Tamara je postala bleda ko zid, in v obupnem strahu je vila i-oke.
»O, teta, nesrečna sem, da nikoli tako!« je tarnala. »Res nisem zakrivila ničesar, kar bi utegnilo imeti takšne posledice. Saj si sama slišala, da sem grofu Vareškinu samo rekla, kako se veselim na ples; drugega nič. Gricko je preveč neobrzdan! Tetica, dovoli, da se vrnem domov!«
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisli obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, uionga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
»Dragi otrok, kaj bi ti le to koristilo! Zlobneži bi si brusili jezike, ako bi nocoj odpotovala, namesto da pojdeš jutri z menoj v Moskvo. Storimo rajši vse, kar je v naši moči, da preprečimo škandal in ne razbobnamo sramote. Moški o tem tako ne bodo govorili, tvoje ime torej na bo onečaščeno, in če zgolj prijateljsko opravimo nameravano kratko potovanje, bomo vsem zavezali jezike. Gricko in Boris sta že spet dobra prijatelja. Ako bi se pa vendar kaj razvedelo o tem čudnem dvoboju, bo vsakdo mislil, da si je Gricko spet privoščil kakšno razposajenost. Za vse na svetu te prosim, pusti stvar pri miru in ne stori ničesar nepremišljenega. Ko se bomo vrnili iz Moskve, in bo spet minilo nekaj dni — da se ne bo zdelo prenagljeno — pa pojdi v božjem imenu domov.«
»Ko pa ne vem, ali se ne bo v tem času spozabil nad Jackom in ali sicer ne bo počel še kaj straš-nejšega? Resnično me prav gotovo ne ljubi, teta. Zgolj samoljubje ga je in sam peklenšček ga naganja, da mi krati mir. Po vsaki ceni me hoče pridobiti zase, premagati me hoče, da bi se spet lahko pasel na zmagoslavju... Toda: ne dam se premagati! Odločno ti rečem: ne dam se!« je kriknila in stisnila pesti.
Kneginja ni prav vedela, kaj naj odgovori. Njej sami so postali čričkovi občutki tudi že uganka. Poznala je pa njegov značaj in njegovo prenagljenost, zato se ji je zdelo najpametnejše, da spelje čolnič v mirno vodo.
»Dragica, ali bi ne mogla vsaj na tem kratkem potovanju poskusiti s prizanesljivostjo? Bodi, meni na ljubo, bodi ljubezniva z Gričkom in mi ga nikar ne razburjaj.«
Tamara je bila preveč Angležinja, da bi Ihtela In prelivala solze;
in vendar ji je glas drhtel in so se ji oči orosile, ko je dejala: »Prekrut je, teta; zakaj ravna tako grdo z menoj? Nočem, nočem več prenašati tega.«
Kneginja je zavzdihnila. »Tamara, ne zameri mi, ako te vprašam, toda zdaj ne smem več molčati. Povej, ali ga ljubiš, otrok moj?«
Bes je popadel Tamaro in rdečica ji je zalila dotlej tako bledo lice. Njena skrivnost je samo njena last — in čuvati jo mora po vsaki ceni, celo svoji ljubeznivi prijateljici nasproti. Zato je odgovorila: »Zdi se mi, da ga... sovražim!« Naposled sta se dami zedinili, da se bo Tamara na moč potrudila m ne bo dovolila kalitve miru.
Ko je bila potlej sama in je še enkrat o vsem razmišljala, se je odločila, da bo kolikor mogoče malo govorila z Gričkom in se bo njegove družbe — če bo le šlo — ogibala. Borisa ne bo z njimi, in tudi sicer nikogar, ki bi utegnil postati Gricko nanj ljubosumen. Ogledala si bo vse znamenitosti, družila se bo s Stephanom Strongom in celo s Sonjinim možem, čeprav je mož star in nadležen. Vse to seveda ni bilo po njeni volji, zakaj le predobro je vedela, da tega divjega in silovitega Grička vendar iz vsega srca ljubi, danes še bolj kakor kdaj koli prej. In v samoti so se ji vdrle solze po zardelih licih.
Vlak proti Moskvi potegne s pe-trograjske postaje točno ob devetih. Ob sedmih so imeli domenjeno pri kneginji Ardaševi večerjo, potlej so se pa nameravali odpeljati na postajo. Dogodki preteklega večera menda niso prišli v javnost, zakaj nihče se ni niti z besedico obregnil obnje.
Gricko je bil zelo bled, sicer mu pa ni bilo videti, da je prestal dvoboj. Mirno razpoloženje je vladalo med gosti.
Vseh pet spalnih oddelkov, ki si jih je bila desetčlanska družba rezervirala, je bilo v istem vagonu. Tamara in kneginja sta se izgovorili na utrujenost, in sta precej odšli v svoj oddelek, da si uredita vse potrebno za noč. Do tistega trenutka še ni bila Tamara z Gričkom spregovorila niti besedice. Zdelo se je, da pojde vse v redu.
Tamara je legla v vrhnjo posteljo, in čez kakšno uro jo je že premagoval spanec. Tedaj je pa nepričakovano nekdo potrkal na vrata. Kneginja je mislila, da je sprevodnik prišel po listke; zato je odprla, toda v tistem trenutku je Gricko pomolil svojo glavo v oddelek. Luč je bila zastrta in ves oddelek je bil v poltemi. Tamara se je zdrznila, ko je slišala glas svoje botrice:
»Gricko, ti si? Kaj bi rad, dragi fant, da naju ob tej uri motiš?«
»Prositi sem te hotel, da mi zavežeš roko,« je prosil. »Snoči sem se vadil v streljanju, pa se mi je samokres sprožil... in krogla me je oplazila po roki. Zdaj mi je začela ta zlodjeva reč spet krvaveti. Nu, In ker dobro vem, da si spretna samaritanka, draga tetica, sem prišel pač k tebi. Sergej, ki spi z menoj, je že poskušal svojo umetnost, pa se mu je pošteno ponesrečilo...«
Odgrnil je senčnik pri svetilki, in dami sta opazili, da je popolnoma brez sramu prišel v njun oddelek oblečen v sinjo pldžamo, tako kakor ga ja Tamara nekoč že v Egiptu videla. Namesto da bi bil resen in žalosten, so se mu oči poredno smehljale, medtem ko se je polglasno pogovarjal s kneginjo in poslušal vzklike njenega odkritosrčnega sočutja,
»Gricko, otrok moj, koliko moraš trpeti! O, le pokaži mi... Nu, zdaj pa stopi malo na hodnik, da si ogrnem spalni plašč; potlej te že pokličem«
Medtem ko se je dobrosrčna kneginja za silo ogrnila v plašč, se je Tamara potuhnila v blazine, delaje se da spi. Potlej, po lahnem trkanju, je ubogi ranjenec spet vstopil. Tamara je slišala nežne in hkratu ogorčene botričine očitke. Hkratu je čutila, da se je Gricko naslanjal z ramo ob njeno posteljo; bil je tako velik, da jo je lahko videl, čeprav se je bila stisnila v skrajni kotiček. Pod zaprtimi vekami je čutila magnetično moč vanjo uprtega pogleda. Toda njena volja je vendar zmagala; njene lepe dolge trepalnice so pokojno počivale na pordelih licih.
»Joj, dušica, kako lepa si...« je dahnil. Potlej Je pa ogovoril kne-
SMBT PLEŠAVOSTI! ..MODANA" PRAVO CUDO!
Cene našim malim oglasom so zmerne in času primerne!
| m	W simiK
MOLANA JE USAVRŠENA.ODPRAVI.PRHL3AJ.EKCEMEJAČI IM.HRAMI LASIŠČE. TARO] USTAVI IZPADANJE LAS.LASJE PORASTEM TUDI HAPLESASTOh MESTU. CENA STAKLENICE PO POVZETJU DIN 40.-P0ŠTNINA DIN 7.-
MODERNA ;IČOZMETIKA -SPLIT-
MORANA PIPIOMIPANA V LONDONU sOFGRANDPftlX IN ZLATO KOLAJNO
ZENA ljubi močnega moža.
M Q 7 normalno ženo brez nervoznih muh in živč-SHSKtSSB nih napadov.
S E F pa zdravega uradnika.
Zahtevajte s kratko karto prospekte od
UPRAVE
RADENSKEGA ZDRAVILNEGA KOPALIŠČA SLATINA RADENCI
(pri Mariboru)
ginjo, rekoč: »Niti vedel nisem, kako lepa je tvoja prijateljica! In kako trdno spi! Kaj meniš, tetica, ali bi jo smel poljubiti? že zdavnaj bi bil rad to storil, pa je ta lepotica tako stroga, da sem se je kar bal. Ali smem, tetica?«
Moledoval je s tako mehkim in priliznjenim glasom, da je Tamara kar vedela, da med govorjenjem boža kneginjo z zdravo roko po laseh. Ni se motila, zakaj kmalu je slišala, kako je kneginja šepetaje dela: »Tais toi!* — Tak nehaj, Gricko! Kako naj ti zavežem roko, če se tako vedeš? Niti trenutka ne daš miru. Nu, ne bodi vendar tako poreden... Mir daj!«
Potlej je nekaj prav resno po rusko z njim govorila, in on se je glasno smejal, ko ji je odgovarjal. Nazadnje je bila obveza vendar pritrjena. Tedaj se je Gricko vzpel na prste in meni nič tebi nič pogledal Tamari v obraz.
»Ali res misliš, da je ne smem poljubiti? Kruta si, tetica, da veš! Tako trdno spi — in nikoli ne bo izvedela, da sem jo poljubil. In prav to bi mojo vročično željo ut,e-šilo, in tako dobro bi delo moji rani...«
Toda kneginja ni marala slišati. Ko je izprevidel, da bi jo utegnil resno ujeziti, je odšel, vendar ne prej, preden ni kneginji poljubil roke in ji izrazil ljubezni in hvaležnosti za njeno dobroto. Storil je to s toliko prikupljivosti, da je naposled vendar potolažil ogorčeno kneginjo. Njen glas je zvenel že popolnoma mehko, ko je dela: »Beži, beži... takšen otroče si, da mu ga ni zlepa para. Zdaj pa brž odtod!«
In ves ta čas se je Tamara delala. kakor da bi spala; niti s tre-palnicami ni trznila.
Ko ie kneginja spet zaprla in zapahnila vrata, je ogovorila Tamaro: »Saj menda še ne spiš, Tamara, in si vse slišala? Takšen je’ včasih, da ne vem, kaj bi storila! Ne morem se dolgo srditi nanj. Ljubezniv zna biti tako, da se mi kar srce topi. Joj, nič si bolj ne želim kakor to, da bi se vidva ljubila, da bi se poročila in živela V Milasavu. Potlej bi vsaj mi v Petrogradu imeli mir.«
»Z njim da bi se Doročila!« je razburjeno vzkliknila Tamara in se vzpela na postelji. »Ako bi se s pantrom v pragozdu poročila, bi bila na istem...«
Kneginja je pa odkimala z glavo: »Pošteno se motiš. Ako bi mu ne zapiralo toliko ovir poti, bi bil krotak in vdan. in tako nežen in obziren, kakor je z menoj, kadar sem bolna.«
Tedaj so se v Tamari zbudile sanje o neizmerni sreči, ki bi jo utegnila užiti ob Crickovi ljubezni. Z naporom vse volje je odgnala te misli in rekla:
»Nikar ne govoriva več o teh stvareh, tetica. Rajši si pošteno počijva.«
Zgodaj zjutraj so srečno prišli f Moskvo.
XVI
V	Moskvi in v Milasavu
Na vso srečo sneg ni skopnel. S sanmi so se prevažali po ulicah, mimo čudovitih poslopij in cerkva, ki so s svojimi zlatimi strehami resda slikovite. Moskva je svolstve-no rusko mesto, torej je res, kar je trdil knez Solencev-Zasjekin. čisto drugačna je kakor le Petrograd, ki se zdi na prvi pogled prav takšen kakor Berlin, Dunaj ali katero koli drugo velemesto. Moskva pa ni po-dobna nobenemu drugemu mestu na svetu.
»Vi Rusi ste prav gotovo zelo p o* božni,« je menila Tamara. »Toliko cerkva imate in ljudje se zdijo vse-skoz verni.«
»Naša vera je naša zaščita.« J* je odgovoril njen spremljevalec. »Kadar bo narod dovolj izobražen in se mu bodo zbudili dvomi, takrat bo za Rusijo slabo.«
Molči!
ARTIST B U X
VELIK ROMAN IZ CIRKUŠKEGA ŽIVLJENJA
Napisa/ Hans Possendorf
Za pra ilne odgovore na vprašanja, nanašajoča se na razt lec tega romana, razpisuje uredništvo »Družinskega tednika** 12 denarnih nagrad v skupnem znesku 2500 din
19. nadaljevanje
Že za sredo marca je bila določena nova turneja cirkusa Krena,, tokrat po Nemčiji. Bux je moral priti šele drugega aprila, ker je imel 31. marca še zadnji nastop v Berlinu.
V Stuttgartu se je priključil cirkusu Krenu: z ženo in s svojim stanovanjskim vozom, z Dakjem in Tomom, z Bramom, Antonom in vsemi drugimi.
Cilka je bila že drugod pod streho, zakaj njen prostor je zavzela Feda; razen tega je bilo tako že dogovorjeno, da Cilka od petnajstega leta dalje ne bo več stanovala v Buxovem vozu.
Prihodnji predpoldan je morala Feda prvikrat na cirkuškem konju pokazati svoje jahalne umetnosti. Na vso srečo je bil Bux sam v ma-neži, zakaj blamirala se je nesmrtno. Jahati je že znala, kakor pač gospoda zna. Da bi pa nastopala kot cirkuška jahalka? O, ti ljubi Bog! Niti za stransko hojo ni znala ostroge pravilno rabiti! Nak, tu je treba začeti od kraja! In Bux se je hotel res pošteno potruditi. Prikazen in postava bi še bili...
Drugi dan, 4. aprila, je slavila Cilka petnajsti rojstni dan. In zvečer tistega dne je prvič nastopila s skupino svojih dvanajstih ti-gričev.
Uspeh je bil presenetljiv.
»Svoje točke imenitno prodaja!« so si šepetali artisti, ki so jo opazovali z jahalnega hodnika. Mislili so namreč s tem, da zna Cilka ne samo svojo stvar strokovnjaško, ■temveč zna tudi izvabiti predvajanju še na moč velik učinek, ki deluje na občinstvo.
Ko je Cilka po končani točki stopila v pripremišče, so si jo kar Podajali iz roke v roko. Vsi so jo Poljubljali, ji božali lica, jo v znak priznanja trepljali po rami: gospod ravnatelj, gospa ravnateljica, Bux, Friedenthal. Samo Feda ne; nje ni bilo zraven, ko je Cilka med grmečim ploskanjem občinstva odbrzela iz osrednje kletke.
TRETJI DEL
Na verandi nemškega kluba v Buenos Airesu se je pretegoval Oton Kroidt v ležalnem stolu, pil je whisky s sodo in kadil težke smotke, že več ko leto dni je bil dopisnik nekaj nemških listov v argentinski prestolnici. Spočetka 8a je novo življenje na moč mikalo, zdaj so mu pa ljudje in debela že presedali. Zlasti danes, vročega melanholičnega oktobrskega Popoldne je bil na moč slabe volje. ®°lgo časa je zrl topo predse, ko je spomnil, da pošte, ki jo je ”'1 že pred dvema urama vzel iz Poštnega predala, še zmerom ni Pobral.
. 2 lenim gibom je odpiral ovitke ln je zdolgočaseno bral dopise svojih uredništev. Pri nekem pisanju *° pa naposled vendar oživele poteze njegovega obraza; pismo je “**o iz Santiaga de Chile:
,, ^1'agi Oton! Morda se boš čudil, da 1 Pišem, saj se takrat pred mojo po-nisva ločila ravno kot prijatelja. Y®ntfar bi ti rada sporočila, da pridem čCz kakšna dva tedna s cirkusom e Manzo, pri katerem je moj mož že 'jem mesecev angažiran, v Buenos ,es. Morda se takrat vendar kaj ‘Pomniš
svoje prijateljice Fede
NB. Tvoj nasiov	zvedela od
'ete Marwitzeve, ki si z njo zmerom Pisujcm. Morda si tudi ti od nje ls*l kaj o meni?	D.	O.
.•Nak, angelček moj!' si je mislil 'oidt med branjem tega pisma, misliš, da bom spet tekal za ra se P°šteno motiš!' Razoča-* ‘le ljubezni do Feodore Prastel-nyjev
D v sl je zmerom nasprotno do . vodoval. Ko je pa pol meseca jj^neie odprl cirkus de Manzo s 0 Predstavo gostovanje v Buenos tsu« je prihitel tudi Oton Kroidt,
se zdavnaj ni prebolel, če-
Med sporedom, ki so ga objavili časniki, je tudi pisalo:
Feodora de Prasty — cirkuška jahalka
To je morala biti Feda! Torej tudi sama nastopa v cirkusu! To mu ne sme uiti, da vidi Fedo v maneži!
Cirkus je bil do zadnjega kotička pohi. Brez posebnega zanimanja je sledil Oton Kroidt sporedu. Pri raznih sličnih nemških podjetjih je bil videl že originalnejše in boljše stvari.
Nazadnje je prišla na vrsto Buxova prva točka. Kroidt se je je še iz Berlina dobro spomnil. Besedilo sporeda, ki je bilo v skladu s krajevnimi navadami prav obširno, je omenilo vsako Buxovo žival posebej: po vrsti, starosti, imenu in uspehih. Volka, ki je bil tudi omenjen, pa ni mogel Kroidt nikjer stakniti. Odobravanje in ploskanje, ki ga je žel Bux s svojimi živalmi vred, je bilo tudi tukaj nepopisno.
Buxovemu nastopu je sledila akrobatska točka, potlej je pa prišla cirkuška jahalka ,Feodora de Prasty‘ na vrsto.
Iz ust množice se je Izvil občudujoč ,ah‘, ko je Feda v črni amazonski obleki z jahalnim klobukom na glavi prijahala na krasnem rjavcu v manežo. Oton Kroidt je na svojo jezo čutil, da mu srce od razburjenja burno utripa, še nikoli se mu ni zdela Feda tako lepa. Drža njenega vitkega telesa je bila popolna. In takrat, ko je samo nekaj metrov daleč jahala mimo njegovega sedeža, je lahko videl še lepe poteze njenega ozkega obraza. Strmel je vanjo, kakor da bi se mu moralo posrečiti, da pritegne njen pogled nase. Toda njen nekam napeti izraz je pričal, da mora vso svojo pozornost posvetiti konju.
Začelo se je pravo cirkuško jahanje. Oton Kroidt se je silil, da bi jo stvarno sodil. Feda je bila že od nekdaj zmerna, vendar še zdaleč ne imenitna jahalka. Kdo ve kakšne uspehe bo zdaj pokazala?
Godba je obmolknila in presedlala na drugi ritem. Feda je jahala v španski korak, sprva naprej, potlej zadenski. Spet je spremenila godba takt, in začelo se je jahanje v dir: trot allonge, deux-pistes-au-trot in vijuge. Temu so sledile piaffe, pasaže in šanžiranje. Jahanje v skok že ni bilo več popolno. Gledalci tega sicer niso opazili; preveč so se ukvarjali z občudovanjem ljubke jahalke, zato jim
Blagodejno vplivajo in negujejo kožo
ti ELI DA MILA
I
kritike njenih uspehov še mar ni	____
bilo. Samo neuspeh nameravanega E Ll DA MILO končnega učinka, pri jahanju v skok na treh nogah, so opazili skoraj vsi zaradi jahalkine živčnosti; tudi nekaj podsmehljivih vzklikov argentinske drhali z galerije ni manjkalo.
Ze deset let ljubljene c vsolce lepe žene
Feda je zamenjala konja. Pripeljali so ji velikega in nič kaj lepega vranca. Drugi del Fedinega nastopa se je začel: .Rekordni skoki z Orizabo, najslavnejšim ko-njem-skakalcem ameriškega kontinenta1 je oznanjalo napihnjeno besedilo sporeda.
Ni mnogo manjkalo, pa bi bila Feda že koj po zajahanju zletela iz sedla, tako mogočne skoke si je privoščilo črno kljuse. Potlej je pa res pokazalo nekaj prav posrečenih umetnij. Nastavljene ovire so čedalje bolj zviševali, naposled celo nad višino moža. Brez zaleta jih je konj preskočil. Potlej je skočil čez štiri drugo zraven druge stoječe čebre in naposled igraje čez široko, pogrnjeno mizo. Orizaba je izvršil vse skoke brez spodbujanja jahalke. Za strokovnjaka je bilo na dlani, da tukaj ni šlo za aktivno jahanje; da torej jahalka ni nič drugega kakor lutka, ki je njena, naloga zgolj ta, da se krčevito drži na konju in ne pade iz sedla. Argentinskemu velemestnemu občinstvu je pa ta del predvajanja najbolj ugajal, zato je bila Feda na koncu lahko zadovoljna z gromovitim odobravanjem.
Tudi Oton Kroidt se spričo na novo vzklile zaljubljenosti ni mogel odreči občudovanju Fedinih uspehov, uspehov, ki so šli prav za prav zgolj na Buxov račun.
Z neutrudljivo vztrajnostjo je bil konja tako zdresiral, da je zvečine zanesljivo reagiral na Fedine mehanske spodbude. Vendar je moral jahaje v damskem sedlu zmerom znova rjavca popravljati in kontrolirati, da se ni izprevrgel. Bux je tudi z vrancem vadil skoke in je pripravil žival do tolikšne samostojnosti, da ni bilo treba ja-lialki nič drugega, kakor pravilno držati vajeti in paziti na ravnotežje. Koliko solz in koliko prepirov, preden je Bux naposled smel pustiti svojo mlado ženo pred občinstvo! Kolikokrat je bil Fedo prosil, naj stori konec tem obojestranskim mukam! Toda z njeno trmasto samoljubnostjo in z neusahljivim Buxovim potrpljenjem je vendar nazadnje dosegel cilj, da se je Feda lahko pokazala občin-
stvu kot spretna cirkuška jahalka in drzna skakalka. Samo artistom ni mogla nasuti pesek v oči. Ti so jo vsi imeli za diletantko, kar je tudi res bila, in to ji je grenilo vse zunanje zmagoslavje.
Precej po Fedini točki je bil odmor. Oton Kroidt je ogovoril nekega cirkuškega slugo: »Rad bi govoril s senoro de Prasty. Tukaj je moja posetnica, časnikar sem.« In pri teh besedah je stisnil možu mastno napitnino v roko.
Sluga* se ni nič onegavil, in videti je bilo, da tukaj ni tako strogega reda kakor v cirkusu Krenu. Pomignil je gospodu Kroidtu, naj gre za njim, in odpeljal ga je naravnost v Buxov hlevji šotor. Takoj pri vstopu je uzrl Fedo. Kazala mu je hrbet in je govorila z nekim čednim, temnookim fantom, ki je še zmerom držal vranca na vajetih.
Kroidt je položil roko Fedi na ramo. Misleč, da je njen mož, se je mirno ozrla.
»O, Oton, ti si!« je potlej vzrado-ščeno vzkliknila. »Kako čudno, da se srečava tukajle v Južni Ameriki; ali mar ne?« Tovariško mu je stresla roko.
»Zelo začudena se mi pa ne zdiš!«
»Začudena? Ne. Saj sem ti vendar pisala. Ali morda nisi dobil mojega pisma?...«
»Kajpak, dobil sem ga. In vendar te nisem nameraval videti.«
»Ti si pa res tepček!« je smeje se vzkliknila Feda. Potlej se je obrnila k mladeniču, rekoč: »Odpelji Orizabo k jaslim. Razsedlaš ga lahko pozneje.«
Mladi Mehikanec je z radovednim pogledom ošinil gospoda Kroidta. Tega še ni bil doživel, da bi kakšen tujec njegovo gospodarico tako zaupljivo pozdravil.
»Ali ne slišiš, Lorenco?« je silila Feda.
Fant je odpeljal konja k jaslim, potlej je pa odšel iz šotora.
»Pošteno se morava naklepetati, Oton,« je dobre volje gostolela Feda. »Prav gotovo si imava mnogo, prav mnogo povedati.«
»Ali razume ta črnec nemški?« Kroidt je z glavo pokazal na Toma, nepremično sedečega na pručki pred kletko.
Feda je svarilno prikimala.
RelaUvnost
Učitelj: »Kako se hrani muha?«
Učenec: »Z rilcem kakor slon, samo da manj pojč.«
Pojasnilo
Stara gospa, ki venomer vprašuje: »Kako vendar so prišle sem te orjaške skale?«
Vodnik: »Ledeniki so jih nanesli.«
Stara gospa: »In kje so zdaj ledeniki?«
Vodnik: »Odšli so po nove skale.«
Tehten dokaz
Pri pozabljivem dolžniku nekdo potrka: »Hej vi, odprite!«
Tišina.
»Odprite, saj dobro vem, da ste doma!«
Nobenega glasu.
»Nikar se ne skrivajte, saj vidim na hodniku vaše čevlje!«
Glas iz sobe: »To še ni dokaz, saj sem šel v copatah ven!«
Na cestni železnici
»Današnja mladina pa res ne pozna omike!«
»Saj vam je vendar onile mladenič pravkar odstopil svoj sedež, ne?«
iDa, toda moja žena še zmerom stoji!«
Težlio vprašanje
»Gospod kandidat,« vpraša profesor pri medicinski skušnji, »mislite si, da vam pripeljejo zmrzlega človeka, i:aj bi naredili z njim?«
Kandidat: »Najprej bi ga pošteno s snegom odrgnil «
Profesor: »Docela prnvilno. Kaj pa, če bi bili v vročem poletju in ne bi mogli nikjer dobiti snega?«
H«
mor
Sodnik-psiholog
Sodnik ženski priči: »Ali ste poročeni?«
Priča vzdihne.
Sodnik zapisnikarju: »Napišitesamska.«
Sodnik moški priči: »Ali ste poročeni?«
Priča vzdihne.
Sodnik zapisnikarju: »Napišite: poročen.«
Knjižnica
»Joj striček, koliko knjig imaš!«
»Da, Minka, knjige imam pa zelo rad.«
»Tudi mi dobimo dosti knjig iz knjižnice, toda naš oče je pošten in nese vse spet nazaj!«
RP 10
Oboževalec gospodične Ančke, ki ga pa doslej še ni uslišala, je zadel v loteriji glavni dobitek. Takoj brzojavi:
Dobil sem mnogo denarja stop ali se zdaj hočete poročiti z menoj stop odgovor za deset besed plačan.
Kmalu je prispel odgovor: Da da da da da da da da da Ančka
Zadošča mu
»Ali poznate film .želje lepe ženske-?«
»Filma ne, pač pa želje!«
Pametni možje
»Preden sem se poročila s teboj, sem zavrnila osem snubcev, ki so bili pametnejši od tebe!«
»Da, to so tudi dokazali!«
Vdova
»Videti je, da je gospa černačeva kaj lahko prebolela izgubo svojega prvega moža.«
»Da, toda zato je neutolažljiv njen drugi mož.«
Napak razumel
»Obtoženec, zakaj niste dragocenega prstana, ki ste ga našli, takoj prinesli na policijo? Ali mar ne veste, da je
prisvajanje tuje lastnine prepove-1 ditl Med turnejo po Nemčiji po ano *	leti	1926 pa še ni javno nastopila.
»Potlej pa stopiva rajši na drugi konec šotora. Mnogo stvari te moram vprašati...«
»Ne,« je dejala Feda. »Tam stoji Brama, Buxov slon.«
»Kaj, ali je tako nevaren?«
»Na splošno ne; mene pa ne trpi. Paziti se moram.« Obrnila se je k Tomu in rekla: »Tom, izgini za hip!«
Tom se je okorno obrnil. »No, madam, excuse me!* Jaz moram ostati pri ubogi Moric.« Pokazal je na kletko.
'»Kaj se je zgodilo? Ali je žival bolna?« je vprašal Kroidt in pokukal v kletko. Na slami je ležal volk z iztegnjenimi nogami. Život mu je nepretrgano stresal drget. Poleg njegovega ležišča je stala zasilna postelja.
»Da, potovanje čez Ande mu je nekaj škodovalo,« je dejala Feda. »Kar bojim se, da bo poginil.«
»Kaj je pa s tole posteljo tam notri? Ali mar črnec v kletki spi?«
»Ne, moj mož.« Feda je zardela, kakor bi se morala tega sramovati, »čez noč ne mara pustiti žival samo, ali jo pa še ponoči nadzoruje in zdravi. Kaj vem!«
Stopila sta nekaj korakov vstran od Toma.
»Najprej mi povej, Feda, ali si srečna?« je z vidnim razburjenjem šepnil Kroidt.
»Srečna? Kako to misliš?«
»Nu... rad bi vedel, ali ga ljubiš.«
»Seveda ga ljubim. Saj je dober z menoj,'vse stori, kar mi bere iz oči.« Ostro je opazovala učinek svojih besed.
»Tako, tako? In romantika cirkuškega življenja, ali te popolnoma zadovoljuje?«
»Romantika? Ah, da! Te ni toliko.«
»Ali občuješ tudi z ženami drugih artistov?« Kroidt se je komaj zaznavno nasmehnil.
»Ne sprašuj tako neumnol Saj sploh nimamo časa za družabnost.«
»Lahko si misliš, Feda, kako sem bil presenečen, ko sem opazoval tvoje jahalne uspehe! Res imenitno!«
»Res? To me pa veseli.«
»Zakaj pa jahaš v damskem sedlu? Včasih si bila vendar zakleta sovražnica tega!«
»Elegantnejše se mi zdi,« je malomarno odmahnila Feda. Resnica je bila pa drugačna: Bux je bil tisti, ki je kot rojen cirkuški človek smatral damsko sedlo za elegantnejše, zlasti pa za šibko ja-holko priporočljivejše, ker tako večidel odvrne pozornost občinstva od točke same in jo usmeri na jahalkino zunanjost.
Potlej mu je morala pripovedovati o svojem življenju. In Oton Kroidt je zvedel tole:
Precej po poroki je Bux kupil konja svoji ženi, in jo Je začel va-
»Pač, to vem — toda v prstanu je bilo jasno in čitljivo vrezljano: .Večno tvoj'!«
Prava struna
»Ne zamerite.« je dejal berač, »ali ne stanuje v tej hiši neka uboga vdova, Keržičeva po imenu?«
»Vdova Keržičeva — to sem jaz; uboga pa nisem!«
»To je pa kakor nalašč,« je sijočih oči vzkliknil berač, »potlej vas smem menda prositi za kovača, da si kupim večerjo...«
Vljudnost za vljudnost
Dva soseda se srečata na cesti. Prvi vljudno pozdravi in ogovori drugega:
»Ne zamerite, moja kokoš je davi
Jeseni je potlej Bux na njen pritisk sprejel angažman za Mehiko, zakaj Feda se iz vseh mogočih vzrokov ni dobro počutila v cirkusu Krenu. V Mehiki ji je potlej kupil konja-skakalca in sprejel tudi Lorenca v službo. »Od sile zvit in poraben fant, ki gre zame skozi ogenj,« je Feda še pripomnila.
»In kako dolgo nameravata še ostati v Ameriki?« je vprašal Ytroidt.
»Ne vem natanko; sita sem pa tega že! Najprej sva oblezla vso Mehiko, potlej s cirkusom de Man-zom vso zahodno južnoameriško
smuknila skozi plot in vam je malo obal	pa	še	Argentino.	Potlej
razbrskala grede,«
»Prosim, prosim; prava reč! Moj pes jo je tako že zadavil!«
»Res? Prava reč! Malo prej sem vam psa povozil!«
Slovnica
Učiteljica: »Spregam torej: ne vpijem, ne vpiješ, ne vpije, ne vpijemo, ne vpijete, ne vpijejo. Janezek, ponovi !«
Janezek: »Nihče ne vpije.«
pride še Brazilija na vrsto. To utegne trajati spet tri do štiri mesece.«
>Ali ljubiš svojega... moža?« Otonu Kroidtu je bilo očitno težko izreči to besedo. čez nekaj trenutkov je menil: »Potlej se vrnete pač menda v Nemčijo?«
Ne, madam, ne zamerite! (angl.)
Naš nagradni natečaj
Kako najbolje obrnem 100 din za nakup poletne obleke?
(Glej tudi prejšnjo številko)
(Nadaljevanje s S. strani)
POPOLDANSKA OBLEKA IZ ROŽASTEGA ZOR56ETA ZA 99 DIN 50 p
Sem zvesta naročnica »Družinskega tednika«. V zadnji številki sem čitala naslov novega tekmovanja za gospodinje in sem sklenila nanj odgovoriti.
Tudi jaz sem si napravila pretekli teden prav lepo in okusno moderno poletno obleko. Kupila sem 3 m 50 cm rožastega blaga po 19 din. Ker sem še dokaj vitka, sem si brez skrbi izbrala blago z večjimi rožami. Umetni žor-žet je belo črne barve, rože so pa svetlo in temnozelene.
Naj vam opišem, kakšna je torej moja obleka. Vsa je gladka, le spodaj je malo zvončasta, ker je blago tanko in tako lepše pade. Ovratnik je zvončast, visoko zapet, spredaj ga krasi majhna baržunasta pentlja. Pod ovratnikom je majhen koničast izrez. Rokavi so položeni v več majhnih gubic, v komolcih se pa lepo oprimejo rok. Pri krilu je spredaj in zadaj šiv, da lepše zvončasto pade. Pas ima širino 3 cm, je iz baržuna in se zaveže zadaj v dolgo pentljo.
Obleka je praktična, preprosta in se mi prav lepo prilega, ker sem temnejše polti, imam črne lase in sem srednje visoke postave.
Krojim zmerom sama in se navdušujem bolj za praktičnost kakor za vse mogoče modne pretiranosti. Skrbno čitam vaše rubrike, posebno pa modo in gospodinjstvo, kjer najdem zmerom toliko koristnega.
Obračun
Blago....................66'50	din
Sukanec..................3‘—	„
Majhni okraski: 'It. m
baržunastega	traka	.	.	.	30'—	„
šivilja: sama	sešila	.	.	0'—	„
SKUPAJ.......................99'50	din
Upam na nagrado in vas najlepše pozdravljam vaša naročnica Pavlica Falatov, Zg. šiška 225/11, p. Ljubljana VII.
OBLEKA IZ PASTELNO BARVNEGA PLATNA ZA 100 DIN
Tudi jaz sem zvesta bralka vašega lista, ki ga redno kupujem. Zelo mi ugaja natečaj, objavljen te dni na .Ženski strani*. Znam si pripraviti pražnjo obleko za 100 din, in sicer bi si v ta namen kupila enobarvno platno ali buret po 18 din meter.
Kroj kolikor mogoče preprost: spredaj vloženi dve nasprotni gubi, zadaj krilo pladko. Rokavi kratki, vratni izrez okrogel in precej odprt, zgornji del položen v dve gubici, tako da je videti hrbet ukrojen iz več delov. Obleka je v oprsju gladka, samo dve gubici gledata proti rokavom, da so videti nekakšni reverji. Na ponarejeno jopico in krilo nosim lahko bel pas, obleka je pa tudi brez njega dokaj čedna. To obleko lahko nosim na promenadi s klobukom, lahko pa tudi vsak dan za nakupovanje na trgu, ker je pralna obleka zmerom čedna in nam je poleti najbolj dobro došla.
Obračun:
Blago . . Sukanec Pas . . .
76 din 3 din 21 din
SKUPAJ........................100	din
Vas iskreno pozdravlja
Glisti Vračko, Celje,
Kralja Petra cesta, št. 20.
POLETNA OBLEKA IZ ROŽASTEGA KRETONA ZA 78 DIN
Dovolite, da se tudi jaz oglasim v vašem natečaju. Moja družina je mnogoštevilna in zato moram svojim razmeram primerno precej štediti. Tudi jaz sem prepričana, da je skromna in okusna obleka v kras vsaki ženi. Redkokdaj imam opravka s šiviljo; da sodelujem pri tekmovanju, mi je pripomogla skica v vašem listu v 14. številki. Obleka je čedna in praktična in resda vredna nagrade.
Kupila sem sl kreton, ki ima na modri podlagi rožnate in bele rožice. Porabila sem 4'Am blaga in še 30 cm erfipe-de China. Obleka me je veljala le 78 din.
Za ostanek sem si kupila še svetle nogavice in nekoliko bombaža.
Ker je pri skici tudi tako natančen kroj, mi šivanje ni delalo preglavic, dasiravno nisem preveč vešča šivanja oblek. Hvaležna sem, ker prinašat« sem in tja tudi kroje, in zato vsakomur priporočam vaš list.
Obračun:
Blago. .	.	.	.	.	.	.	63'75	din
Svila.................. 1‘—	>•
Gumbi..................... 5’—	„
Majhni okraski.	.	.	7‘25	„
Skupaj.......................77	—	din
Nogavice......................19—	,,
B o m	4	—• „
SKUPAJ ....... 100 — din
Vas iskreno pozdravlja
Justina Sulc, Sevnica.
KRONIKA
preteklega tedna
■ Policija je ondan aretirala nekega invalida Jakoba Lukiča: v njegovi leseni nogi je našla 15.000 dinarjev gotovine in za 6vojih 50.000 dinarjev zlatnine. Lukič je doma v Beogradu; prišel je v Ljubljano in je v neki družbi veseljačil po ljubljanski okolici. Ker je razmetaval denar, je zbudil pozornost varnostnih organov. Na njegovem stanovanju v Beogradu je policija zaplenila še za 50.000 dinarjev raznih dragocenosti in večjo vsoto gotovine. Vse to izvira iz raznih vlomov v beograjska 6tanovanja. l‘o zaslišanju Lukičeve žene je beograjska policija aretirala še več njegovih pajdašev.
■ Z hrovningom se je ustrelil te dni v Dolgem Brdu pri Litiji ugledni posestnik France Kokole. Pokojnik je moral kot mlad fant v vojno. Dobil je kroglo v glavo in je še zdaj večkrat tožil o bolečinah v glavi. Te dni je sredi popoldneva legel na posteljo in se ustrelil v glavo. Nesrečni gospodar je zapustil oporoko in določil v njej za naslednika na kmetiji svojega četrtega sina, vsakemu delavcu je pa zapisal nekaj imetja. Za slovo je potrdil, da je poslednjo voljo zapisal pri polni zavesti.
■ Pod kolesi tovornega avtomobila je te dni v Mariboru izdihnila 141etna posestniška hči Roza Veras iz Po'žege pri Framu. Peljala se je s kolesom proti Mariboru, kjer je nameravala obiskati teto. Proti mestu je privozil takrat tovorni avto trgovca Ignacija Lakenbacherja. Nekaj časa je Roza vozila na levi strani tovornega avtomobila in ga skušala prehiteti. Ko pa je prišla do prednjega kolesa, je iz še neznanega vzroka pačila na tla. Šofer je avto na mestu zavrl, toda bilo je prepozno. Kolesarki se je že vlila kri iz ust in nosa in je kmalu po prevozu v mariborsko bolnišnico izdihnila.
■ Svojo izvoljenko je zaklal v Suhem Dolu pri Prištini (Srbija) naseljenec Jagoš Bešič. Mladi Jagoš in njegova lepa izvoljenka Mara sta že štiri leta skrivala ljubezen pred svojimi starši. V zadnjem času se je pa Mara začela Jagošu odtujevali, ker ji je bil neki mladenič iz druge vasi bolj všeč. To je lagoša hudo bolelo in tako je na zadnjem sestanku prišlo med njima do ostrega prerekanja. Zdajci je Jagoš potegnil nož in s sedemnajstimi vbodi obklal svojo izvoljenko. čepraj je bil že prvi vbodljaj smrten. Potem je še sebi skušal prerezati grlo, a se je premislil in se je raiši prijavil orožnikom.
® Pred okrožnim sodiščem v Prije-poljti v Srbiji se je te dni vršila razprava proti zdravniku dr Bogosavu silerju, obtoženemu, da je vdovi Andji Jevtovičevi dal neke tablete za splav. Andja trdi, da takih tablet sploh ni potrebovala, ker ni bila noseča; dr. Ši-ier pa pravi, da takih tablet v medicini niti ni. Oba je sodišče oprostilo.
■ 721etnega občinskega reveža Blaža lica je imela zaprtega v hlevu posestnica Trafela na Pobrežju pri Ptuju. Za 150 dinarjeiv ga ji je občina Sv. Vid izročila v oskrbo. Trafela se je pa polakomnila denarja in je Ilcu dala ležišče v hlevu na 1 ‘50 m dolgi deski, pritrjeni pod stropom. Posestnica je hlev vedno varno zaklepala, nazadnje so pa orožniki le izvedeli za trpinčenje ubogega starčka in so uvedli preiskavo. Siromaka so vsega zanemarjenega in sestradanega našli v hlevu, kjer je strgal omet, da bi se malo najedel. Prepeljali so ga v ptujsko sirotišnico, brezsrčna posestnica sc- bo pa morala zagovarjati pred sodniki.
■ Truplo neznanega moškega so te
dni našli neki fantiči na bregu Donave pri Sremski Kamenici. Bilo je brez glave in je ležalo v krsti, zbiti iz protja. V obleki, ki je ležala poleg pokojnika, niso našli nikakih listin. Oblasti so ugotovile, da je Donava naplavila truplo v prvi polovici maja. Po običaju tamkajšnjih krajov je truplo pokopal neki gozdni čuvaj, in sicer ne na pokopališču, temveč na bregu Donave.
■ Zaradi naduhe, ki ga jc trla Že deset	let, ee	je te dni	v	Zemunu
obesil	SOletni	starček, tesar	Mihajlo
Kaps,	Starček	je večkrat	tožil prija-
teljem, da ne more več*prenašali strašne muke in da si bo sam končal življenje.
■ Od kdaj prodajajo časopise po ulicah?	Vse do	leta 1883	so	smatrali
Angleži kupovanje dnevnega časopisja za lukaus. Tedaj sta pa v Yartmouthu na Angleškem začela brata Middleton prodajati časopise po ulicah, in glej: šli so v denar, kakor svežo žemlje. Njun način prodaje se je kmalu razširil tudi drugod na Angleškem in je prišel počasi tudi k nam.
■ 1(10.(100 dinarjev je razpisanih za glavi dveh hajdukov, Jorgovana Mihailoviča in Pavla Dokiča, ki sta te dni v okolici borskega rudnika pri Zaječaru (v Srbiji) izvršila že tretje razbojništvo. Za žrtvi sta si izbrala premožnega kmeta Traila Iliča in njegovo ženo Potrijo. Razbojnika sta moža in ženo na zverinsiki način ubila, nato sta ju pa popolnoma izropala.
70 letni don Juan
(nT-D Budimpešta, junija.
Te dni sta kot nasprotnika stopila pred sodnika neki sedemdesetletni starec in na moč ljubka, mlada deklica. Neverjetno se sliši, a bo že res, da se je sivi starček do ušes zaljubil v lepo dvajsetletnico, ji obljubljal zakon, jo zapeljal in naposled pustil na cedilu. Podrobnosti te nenavadne ljubezenske zgodbe so res zanimive.
Sedemdesetletni starec je peštanski bogataš Adalbert R. V mestu ima več velikih hiš in je oče odraslih otrok. Velika ljubezen njegovega življenja je postala lepa sirota Frančiška. Deklica je bila v službi pri njegovem sinu, kjer je pazila na njegove vnuke. Ze prve dni je Frančiška opazila naklonjenost starega gospoda. V obtožnici je napisala: Nikoli nisem slutila, da je gospod R. že 70 let star, zmerom je bil videti tako čvrst in svež, da sem mu prisodila največ petdeset let. Na njegovo prigovarjanje sem pustila službo in se preselila v Leopoldovo mesto, kjer mi je R. najel razkošno stanovanje in me obsipal z ljubeznivostmi. Toda nekega dne je prišel njegov sin in zahteval, naj mu vrnem vsa darila, ki sem jih dobila od njegovega očeta. Ker ga nisem marala poslušati, mi je zagrozil s tožbo zaradi sleparije.
POD NADZORSTVOM
Pri zaslišanju je Frančiška, ki zahteva od svojega oboževalca odškodnino 30.000 pengov, pokazala nekaj pisem, v katerih jo priletni ljubimec večkrat imenuje .ljubljeno nevesto1; prav ta pisma pričajo, da ji je starec res obljubljal zakon in da se dekle ne laže.
V veliko presenečenje vseh je pa obtožencev zagovornik izjavil, da je njegov klient postal zaradi starosti že otročji in da bo odslej živel pod nadzorstvom. Sin, ki so ga zaslišali kot pričo, je dejal, da njegov oče prav gotovo ni mogel dekleta zapeljati, na-
- -r:
fr
ul)ne ^julija 195?je zakljiictus-i dan Soiea tekmovanjih!
Napišite na dopisnico ali v pisnto, obširno ali na kratko, resno ali šaljivo, v verzih ali v prozi, zakaj lahko priporočate enostavno, toda sigurno učinkujočo Solea-kožno nego dobremu prijatelju ali dobri prijateljici. Dopisnico pošljite na Tvomice Zlatorog, oddelek Solea, Maribor.
10.000.- Din. - nagrad!
Rešitev prav lahko dobite, če sami uporabljate odlično, peneče se, prijetno dišeče Solea milo z aktivnim lecitinom in Solea kremo s kolesterinom, ki krepi kožo. Za sončno kopel, za plažo in morje, za gore, za šport in potovanje, za gospodinjstvo in suh zrak. Vedno ohrani Solea kožo mlado in elastično.
'Utr iit krmna.
.11 SLATINSKE
TABLETE
Prot’
debelosti
uporabljajte neSkodljive
SLATINSKE
TABLETE
za hujšanje
sestavljene iz prirodnih mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov
Proizvaja: Apoteka
Mr. Bahovec
Ljubljana
V vseh lekarnah 200 tabl. din 69*—, 100 tabl. din 39*-, 50 tabl. din 24*—.
SLATINSKE
TABLETE
Reg. br. 14.213'34
o V-
rJvVrfb (ti ’■'
*f)
MM£50 orez trošarine
DIN 10.- 5.-3.
sprotno je zvita Frančiška premotila starega, otročjega očeta, ga odtujila družini in izvabila iz njega velike denarje, vsega skupaj gotovo 40.000 pengov (okoli 350.000 din). Zato so tudi morali proti predrzni izsiljevalki vložiti tožbo zaradi sleparstva.
Frančiška se je pa energično zagovarjala in klicala na pomoč vse mogoče priče, ki naj bi povedale resnico. Sodišče je naposled sklenilo razpravo za nekaj časa odgoditi in povabiti še nove priče. Vsa peštanska javnost pa napeto čaka, ali bo zmagala bogata rodbina, ali se bo pa pokazalo, da lepa Frančiška le ni tako pokvarjena, kakor bi nam jo radi predstavili.
prof. M, Lipovšek B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Angleške plošče B Konec ob 23. uri.
SOBOTA, 10. JULIJA
12.00: Plošče 3 12.45: Vreme, poročila Bi 13.00: Čas, spored, obvestila 13.15: Plošče « 14.00: Vreme » 18.00: Pevski sekstet »Mladost« H 18.40: Pogovori s poslušalci ■ 10.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila H 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Pregled sporeda H 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) H 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Dobrne ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored 8 22.15: Plošče ® Konec ob 23. uri.
NEDELJA, 11. JULIJA
8.00: Koncert lahke glasbe (Božena Šaplja — Krašovec Silva) ■ 9.00: Čas, poročila, spored ■ 9.15: Plošče ■ 945: Verski govor D 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice ■ 11.00: Plošče ■ 11.30: Otroška ura ® 12.00: Končen Radijskega orkestra ■ 13.00: '■'as. vreme, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče po željah ■ (Oddaja prekinjena od 14. do 17. ure) ■ 17.00: Stanje mlekarstva ■ 17.30: Lahka glasba in vesele pesmi. Sodelujejo Slovenski Šramel kvartet in Fantje na vasi ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Plošče ■ 20.15: Vombergar Jože: Izlet na kmete, vesela zvočna igra ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK, 12. JULIJA
12.00: Plošče S 1-2.45: Vreme, poročila S 13.00: Čas, spored, obvestila K 13.15: Plošče H 14.00: Vreme, borza H 19.00: Čas, vreme, poročila, spored. obvestila S 19.30: Nac. ura S 19.50. Zanimivosti 3 20.00: Plošče ® 20.10: V. N. Nemirovič Dančenko ® 20.30: Koncert mešanega zbora »Sloge« f8 21.15: Harmonike (plošče) H 21.30: Radijski orkester H 22.00: Čas, vreme, poročila, spored S 22.15: Radijski orkester H Konec ob 23. uri.
TOREK, 1». JULIJA
12.00: Reproduciran koncert raznih zborov ■ 12.45: Vreme, poročila ® 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Koncert radijskega orkestra ■ 14.00: Vreme, borza ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ti 19.30: Nac. ura ■ 19.50: 10 minut zabave H 20.00: Plošče ■ 20.10: Delavska ura
■	20.30: Operni spevi B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Radijski orkester B Konec ob 23. uri.
SREDA. 14. JULIJA
12.00: Plošče B 12.45: Vreme, po* ročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Koncert radijskega orkestra B 14.00: Vreme, borza B 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila ® 19.30: Nac. ura B 19.50: Šah B 20.00: Plošče B 20.10: Kostel in Kostelci ® 20.30: Prenos koncerta iz Rogaške Slatine B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Radijski jazz ■ Konec ob 23. uri.
Hudomušni Shaw
Bernard Shaw je prejel od davkarije davčno izpolnllnico za dohodke, da jo vestno in resnično izpolni. V razpredelnico »Kdo je še udeležen pri vašem podjetju?« je stari hudomušnež napisal: »Davkarija«.
Radio Ljubljana
od 8.—14. pulija 1937.
ČETRTEK, 8. JULIJA
12.00:	Slavno pevke (plošče) B
12.45:Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Koncert baletne glasbe (plošče) ■ 14.00: Vreme, borza B 19.00: Čas, vreme, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Deset minut zabave B 20.00: Plošče B 20.10: Javna dela v Dravski banovini B 20.30: Večer operne glasbe B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Radijski orke6ler B Konec ob 23. uri.
PETEK, !). JULIJA
12.00: Plošče B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Radijski orkester B 14.00: Vreme, borza B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zanimivosti B 20: Plošče B 20.10: Kmečka žena B 20.30: Koncert veselih pesmi in arij, poje ga. Pavla Lovšetova, pri klavirju g.
MALI OGLASI
GOSPOD S STALNO SLU2B0 želi znanja z RO apodlčno ali vdovo primerne starosti. Ponud 1>e na upravo »Družinskega tednika« pod Šifro: »Iskrena ljubezen«.
MLAD GOSPOD ISCE RESNEGA ZNANSTVA
z Rospodieno srednjih let iz Ljubljane, možno tudi iz okolice. Ponudbe na oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod:	»Prijatelj-
stvo«.
GOSPOD 29 LET STAR, s pravico do samo stojnega izvrševanju boljše obrti, za sedaj namefičen z Din 1000’— mesečno, želi resnega znanstva z gospodično ali vdovo od 20 do 80 let, z mal«) ve*Jo doto radi samostojnega Izvrševanja obrti. Prednost imajo tudi dekleta z dežele. Odgovor na upravo pod šifro: »Vesta«.
LEPA EKSISTENCA. IfiČem sot,rudniku(eo) z denarjem za razpečavanje novih brezkonku-renčnih praktičnih predmetov Cenjene dopise pod: »Patentirano 25.000« na upravo lista.
POSOJILA BREZ POROKOV dajem) držav nlm in samoupravnim uradnikom in upokojencem. Pišite upravi pod: »Amortizacijska«.
MLADENIČ ZDRAV, TREZEN, vajen vseh del, sprejme kakrfinc Voli ahtoo. PonuJbe na: Ciril Sever pri g Erzeušek, p. Sevnica 70 na Savi.
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAH I.JUBLJANA - STARI TRG 9
Velika iibira vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih slekel, daljnogledov, toplomerov, baromeirov, barolermonietrov. liygromelrov 1.1. d. - Rainovrslne ure, zlatnina m srebrnina. - Ceniki brezplačno!
POZOR GOSPODINJE!
Najceneje Bte postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOCF VELEPIŽ
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
stalni odjem
f
NOVOSTI
Lepe vzorce za pumparice, športne obleke nudi ceneno
Presker
Sv. Petra cesta itev. 1*
Hranilne vloge
prodaste ali kupite zelo ugodn potoni moje oblastveno dovoljei’ pisarne. Takojšnja gotovi**11;
Rudolf Zore, Ljubljana
Gledališka ul. 12 Telefon
Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek - vsi v Ljubija«1-