-----   435    -----
Dopisi.
¦v
Iz Koroškega. / (Premišljevanje v Božiču.) Čudne reči se gode skozi povsod. Vojska žuga svet zgrabiti, slabo pa še stoji v srcu domovine. ^Izobraženost je moč"; pustite nam tedaj prosto pot, ne ovirajte našega naroda, dajte mu svete pravice, ktere uživajo tudi drugi narodi, da 19. §. ne ostane mrtva črka. Tam na Oger-skem se razširja „Magjar-orszag" in se raduje nad obi-lostjo, ki jo je dosegel, ker dobil je vse in še to, kar se pred leti še nikomur sanjalo ni, — Slavjan pa še zmiraj milo zdihuje, in se le raduje nad svojimi vodniki, kteri so mu dosihmal um bistrili in na blagor narodu delali. Pa upanje še živi v nas, upanje do pravičnega cesarja, upanje do voditeljev naših, da ne opešajo trkati na duri, da se narodu slovenskemu odpro pravice njegove! — Citali smo v časnikih, da na Oger-skem roparjev mrgoli a da je predrznost njihova taka, da celo železnice nimajo mini. Pri nas ni sicer razuzdanost tolika, — al tudi pri nas se ne manjka ljudi, ki tujega blaga ne puste pri miru. Kmalu tu kmalu tam se sliši o ropu in kraji. Gospodje tatovi si pa tudi že vse popred pripravijo ,   da potem lože kaj odnesejo.
Tako so v eni vasi v malo dneh vsi psi poginil i, in potem, ko ni bilo čuvajev, se je veliko pokradlo. Tu pa tam se ljudje zopet s pismi brez imena strašijo s požarom itd. Ce ne bo kmalu bolje, bomo še skoro morali s tatovi prav lepo ravnati, da nam vzamejo, kar jim je drago, da nam le po življenji ne strežejo!
Iz Idrije. (Vabilo,) Da se izvoli nov odbor in reši več društvenih zadev, bode v tukajšnji čitalnici občni zbor 3. dne januarja zvečer. Vljudno vabi vse častite družbenike v zbor                                             odbor.
Iz Planine 24. grudna. — Ko se je zadnjikrat čitalo iz našega trga v „Novicah" o čitalnici in neugodnih njenih razmerah, zbralo se je kakor navadno (vendar ne smem reči, zarad dopisa) v neki gostilnici precej gospodov in pričel se je živahen razgovor. Poslušal sem mirno sede, ter sklepal iz vsega, da se bo na razvalinah nekdanje osnovala nova čitalnica; kajti sešteli so že ude — se ve da „in spe", napovedali zbor, in vse je enoglasno pritrdilo nasvetu, da se naroče časniki in poišče stanovališče. Viktoria! sem si mislil, vendar bo nekaj. Al, ne vriskaj prezgodaj — veli stara prislovica. Kakor je bilo, tako je tudi zdaj. Vse je po-tihnulo, dasiravno se je o začetku znani rodoljub Jako trudil, vsaj malo društvo napraviti; brž ko ne še ni vedel, da veje tukaj kos one burje, ktera hitro plašč zasuče. Slo je tedaj vse „ad acta", kakor pri nas mar-siktera reč. Vendar še zmiraj ne obupamo, da ne bi — vsem oviram vkljub — iz rajnke čitalnice kakor Fenis iz pepela oživila se pomlajena nova. Duh narodni se ne da v „pano" djati, in kdor to hoče, dela v roke le onemu „liberalizmu", kteremu cilj in konec je vse ni-velirati.                                                    Prostoslav.
Iz Gorenskega 26. dec. — „Tagblatt" je v štev. 107. pa le zopet laž po svetu nesel, kjer trdi, da slovensko ime „Fužine" za „Weissenfels" je novo, še le zdaj od knezoškofijskega konzistorija skovano, našemu ljudstvu čisto neznano ime. „Tagblatt" je to ali sam s trte izvil, ali pa se je komu na limanice vsedel, češ, naj nese z drugimi lažmi tudi še to po svetu. — Treba mu je tedaj zopet poduka. Na ga tedaj! Slovensko ime „Fužine" za nemški trg „Weissenfels" je zgodovinsko in ljudstvu v dolini sploh znano ime; vsak otrok, ki je pri pameti, ga tu ve in njegov pomen pozna, da izvira od tukajšnih fužin (Hammerwerke), v kterih se že od starodavnih časov izdeluje železo in jeklo. Ce na Gorenskem v dolini koga poprašaš za pot v „Fužine", nihče ti je ne odkaže čez Koren proti Beljaku, ampak vsakdo proti Ratečam v nemški trg „Weissenfels". Tega se je Tagblatovi prokurator gosp. Dežman, če je kedaj v natoroznanskih zadevah ondi popotoval, sam lahko prepričal, saj je naravno, da so Nemci besedo „Fužine" za „Hammerwerk" za pripravno spoznali. Saj je tudi slovenska vas v Bohinju „Stara fužina" v nemški „Althammer" prestavljena. In tudi ta ima od starih baron Zoisovih fužin ime, o kterih se železo izdeluje. Tudi „Kalt en bruna" menda noben preprost človek ne poznd, „Fužine" pa vsak. Naj bi se naša domača imena pustila, kakor jih je Bog ustvaril, kajti „vox populi, vox Dei", in ne imeli bi tistih pokvek, ki so lepemu slovenskemu jeziku na sramoto; ostalo bi v vseh jezikih „Selo" in Nemec bi se gotovo čelusti ne izpahnil namesti da nam je lepo to besedo pokvaril v „Zellach", ,,Visoko" v „Waisach", „Javorje" v ,,Afriach", „Luže" v „Lausach" itd. Naša lepa Sava mora biti „Sau" in naš velikan Triglav celo „Terglu." Mar mora vsako slovensko lastno ime po prestavi nemško klofuto dobiti, da postane pokveka? — Po pravici je pel že pred leti naš Koseški: ,,Dajte sosedu nazaj, kar je najetega v njem!" Zato imajo prav pisatelji, ki tudi v nemškem ali latinskem jeziku rabijo
-—    436    -----
lastna imena tako, kakor jih rabi narod, čegar lastnina so.
v
Iz Št. J ur j a 22. dec. (Izvrstno „konstitucionelu!) 25. novembra mi pošlje borovniški g. župnik 20 gold. 20 kr. po pošti. To pismo je romalo noter do Beljaka. Dobil sem ga 28. novembra s to-le opazko: „Comis-sionell eroffnet. Betrag von 20 fl. 20 kr. richtig, wieder amtlich verwahrt. K. k. Fahrpostamt Villach27/n 1868". Podpisana sta lastnoročno posten uradnik in pa konduk-ter; njunih imen ne morem na tanko brati. — Borovniški g. župnik to izvedši prijazno popraša dotični poštni urad, kako da se je to zgodilo, in Greorg Widter, c. kr. poštni oskrbnik v Beljaci, mu z „Eingesendet" v časniku „Siiddeutsche Post" odgovori, v kterem se prav po žabje napenja ter med drugim pravi: ,,Ich verbitte mir aber die Ehre meines Amtes und der konstitutionellen Regie-rung so leichtfertig zu verdachtigen, wie Sie in Ihrer Zuschrift von 5. d. gethan. Sie drohen mit der Verof-fentlichung" itd. Ljubljanski „Tagblatt", kteremu gradiva manjka in tedaj v vsako reč svoj nos vtakne si iskaje tvanne, tudi ta klasični „Eingesendet" v svojem 102. listu priobčuje. Ker je že prebrskal to mravljišče, lepo ga prosimo, naj bi mi z g. Widter-jem vred povedal: zakaj je omenjeno pismo z enim pečatom od znotraj zapečateno, od borovniškega poštnega uradnika sprejeto in še s poštnim pečatom zavarovano, v JBeljak romalo, ker se napis prav razločno bere „v Šentjur poleg Kranj a" in je (zavoljo „gleichberechtigung-e"!) še nemški pripisano „St. Georgenbei Krainburg?" in ker menda pečati med potom niso poškodovani bili — saj to ni bilo poznati — zakaj se je to pismo „kom-missionell" odprlo? Mi nikogar nismo sumljali, in bi tudi besedice ne bili o tem omenili, ko bi „Tagblatt" ne bil svojega dolzega nosu vmes vtaknil. Zato Drago-tine, ki povsod radi vohate, razjasnite nam, kar nam ni jasno, da saj od prepisa onega „Eingesendet" v Vaš list kaj koristi imamo.                                Simon RobiČ.
Iz Postojne 28. nov. — Da naša čitalnica ne umira, kakor je „Tagblatt" debelo lagal, temu je zopet živ dokaz bila veselica 27. dne t. m. z godbo, Vilhar-jevo igro „Župan", in s tombolo. Vsi igralci so svoje naloge prav dobro izvršili, posebno pa „nevestica An-čika"; v tej roli se je gospica Stegu-tova posebno odlikovala, akoravno je prvikrat na javni oder stopila. Po igri je bila tombola, in ko so nas še pevci s pesmijo „Naglo bratje" razveselili, smo se zadovoljni domu vrnili s srčno željo, da nam odbor kmalu sopet napravi enako veselico, kar zdaj tem lože stori, ker imamo lično igrališče, za ktero sta se posebno trudila blaga gospica Fabijanova in prijazni gosp. Herman. Očitno jima izrekujemo za to pripomoč srčno zahvalo! Skoda le, da bomo domoljubnega gospoda kmalu zgubili.
Iz Kranja. (Vabilo k dobrodelni »besedi" v čitalnici v nedeljo 3. janunrja 1869.) Načrt: 1. „Tuga", samospev za glasovir od Lisinskoga. 2. „Na razhodu" zbor od Riharja. 3. „Troisieme fantasie par J. N. Lemoch za glasovir. 4. „Domovina", zbor od Nedveda. 5. „Servus Petelinček", šaloigra v 1 delu, poslovenil M. Vilhar. 6. Tombola. Dohodki te veselice so namenjeni za blago, iz kterega delajo milosrčne gospe in gospodičine zimsko obleko za revno našo šolsko mladino , ktera se bo potem na sv. treh kraljev dan ob V212. dopoldne v čitalničini dvorani slovesno obdarovala. V ta namen je stavljena vstopnina za vsako osebo na 30 kr., pa hvaležno se sprejme tudi vsak veČi dar. Castitim čitalničinim društvenikom se tudi naznanja, da bode ravno tisti dan ob 4. popoldne v čitalnici občni zbor, kterega dnevni red je sledeči: 1. Sporočilo taj-nikovo. 2. Sporočilo blagajnikovo.  3. Volitev pregledo-
valcev računov.   4. Predlogi posamesnih udov.   5. Volitev predsednika, blagajnika in odbornikov.
Odbor. Iz Ljubljane. V nedeljo dopoldne je odbor družbe kmetijske imel sejo, v kteri so bila pravila določena, po kterih naj se premije v denarjih dele za govejo živino, s kterimi se bode prihodnji mesec maj začelo; določena so bila tudi pravila, po kterih naj se biki za pleme prepuščajo gospodarjem. Da veljavo zadobe te pravila, jih je odbor poslal c. k. ministerstvu v potrjenje. — V poduk našim kmetom je odbor sklenil, da se popis, če bo mogoče po podobah razjasnjen, v veliko iztisih natisniti dd. in med ljudstvo razdeli, da poznajo posebno dobra goveda iz Murzthai-a, Mariahofen-a, Mollthal-a in Pinzgau-a, ktera bojo pri delitvi premij prednost dobivala mimo drugih.
—   (Nova svetovalca c. kr. deželne sodnije ljubljanske) sta imenovana gosp. Schmidt, bivši okrajni svetovalec v Celji, in gosp. Jevnikar, bivši c. kr. okrajni sodnik v Postojni.
—   Trgovska in obrtnijska zbornica je v sejah 17. in 28. t. m. mnogo važnih reči rešila, o kterih poročujemo prihodnjič.
—  (O novi mestni godbi.) V nedeljo 27. decembra ob 11. uri dopoldne se je zbralo v redutni dvorani 40 gospodov, med kterimi tudi gosp. c. kr. deželni predsednik pl. Konrad Eibesfeld in gosp. deželni glavar pl. dr. Wurzbach v posvet, kako bi se nova ljubljanska godba uredila in za trdno ohranila. Pokazala je že sedaj pri koncerti v reduti, pri produkcijah v gostilnicah svojo izurjenost tako, da jej moremo prerokovati srečno prihodnost. Zahvaliti se moramo pa posebno gosp. Peter Kozler-ju, dosedanjemu, načelniku in pa tajniku g. Ed. Po ur-ju za njuni trud in delavnost o tej mestu našemu potrebni stvari. Predsedoval je tej skupščini gosp. Peter Kozler; v govoru svojem je izrekel željo in upanje, da bodejo vsi prijatelji muzike podpirali novo napravo; da se pa še vspešnejše na to dela, na-svetoval je izvoliti 15 odbornikov, ki bi načrtili pravila, prevzeli vodstvo godbe in sklicali o pravem času zbor vseh podpirateljev. Predlog bil je sprejet in izvoljeni so bili gospodje: Baumgarten Janez mlajši, dr. K» Bleiweis, Biirger, Frolih, Forster, Peter Gili, Hartman, dr. pl. Kaltenegger, Petričič, Peter Kozler, Pour, Ravnikar Franjo, dr. vitez Stokel, Aleks. Dreo in Vojteh Valenta. — Gospod Pour je poročal v denarstvenem stanju godbe in kazal, da je le še malo podpore treba, da se godba trdno ustanovi za mnogaja leta. Upamo, da vsi prebivalci glavnega mesta pod pazduho sežejo tej lepi napravi in da djansko podpornike zagledamo tudi na oni strani, ktera je dosihmal še malo novcev donesla.
—  „Danica" naznanja, da pravil za katoliško družbo kranjsko c. k. deželna vlada ni potrdila; v oddelku d. pod št. 2. (ki odločuje skrb društva, da se odvračujejo katoliški veri protivni časniki in knjige) je bil spotikljej. Da se čas ne trati, se začasni odbor ni hotel do ministerstva obrniti, temuč je vso vrstico izpustil in pravila zopet predložil v potrjenje, nad kterim zdaj ni več dvomiti. — Ker „Tagbl." silno roji zoper to društvo , pravi „Danica", da blezo čuti, da bode tu kaj dobrega.
—  (Dramatično društvo) je na korist svoji blagaj-nici na sv. Štefana večer v dvorani čitalnični dalo 3 glediščine igre. Prepolna dvorana bila je znamenje priljubljenosti tega društva, kteremu se je ob tej priliki izmed občinstva poklonil lep cvetličin venec. Vse tri šaloigre so bile pohvalno sprejete in to po pravici, ker gospodje in gospodičine so svoje naloge hvalevredno vršili.    V   igri  „gospod  regisseur" je  gosp.   J.   Noli
Imel dosti težko nalogo, da zadrege „regisseurjeve" niso bile dolgočasne; v igri „Ženin od gladi" smo v mlademu gosp. Horak-u videli novo in prav izvrstno komično moč; hvalevredno ste zvršile naloge gospodični M. Horakova in Jakova, pa tudi vsi drugi so storili, kar so mogli, da so to malo nejasno igro, polno neverjetnosti, dobro končali. Opereta „ Advokata" je spet poslušalcem prav dobro došla: trije izvrstni glasovi in ročno igranje pridobili so opereti, če tudi je bila že večkrat slišana, živo pohvalo.
— (Letni zbor čitalnice ljubljanske) se je v saboto &ačel s tem, da je predsednik dr. Jan. Bleiweis zbor začel z ogovorom, v kterem se je ozrl na preteklih 7 let čitalničnih in še posebno na delovanje letošnjega leta, ter se vimenu odborovem zahvalil zazdatno podporo pevskemu zboru in dramatičnemu društvu, pa tudi trgovcu g. Bernardu Jentel-nu za marljivo opravo družbenega blagajništva. Spomnil se je tudi milodarne božičnice, s ktero se je čitalnica prikupila srca vseh meščanov, kteri imajo čutje za ubogo šolsko mladino.— Potem je tajnik g. Žagar na drobno poročal o delovanji čitalničnem preteklo leto, in kazal, da je storila lep korak naprej : udom svojim je stregla z obilnimi časniki; „besed" je napravila 16 (sporočilo našteva zna-menitejše med njimi posebno in imenuje najizvrstnejše moči, ki so pomagale); sklenil je gosp. poročevalec z veliko pohvalo sprejeto sporočilo z besedami: „In tako složni napredujmo tudi prihodnje leto!" Zbor je potem željo izrekel, da se imeniku prihodnjega leta doda to sporočilo, vrh tega pa tudi programi posamnih „besed" letošnjega leta. — Gosp. Bernard Jentel je objavil potem račun preteklega leta, proračun prihodnjega in natančni inventar čitalničin, čegar vrednost je cenjena na 1313 gold. 65 kr. Proračun — z izvzetimi časniki, ki jih čitalnica brez plačila dobiva — kaže, da se bo za Časnike potrebovalo 305 gld. 44 kr., za „besede" 267 gld. itd. — Zbor je zahvalno sprejel trojno delo g. Jentel-na, in ker nihče ni nobenega predloga stavil, so bili gospodje Brus, Kušar in Gutman soglasno izvoljeni za preglednike računa 1868. leta. — Podpredsednik g. dr. Costa je naznanil zboru veselo novico, da je zopet bilo 10 akcij darovanih društvu in da po takem odpade srečkanje. — Ker ni bilo od nobene strani nobenega posebnega predloga, je volitev končala sejo. Dr. Jan. Bleiweis je bil per acclamationem voljen spet za predsednika, in ravno tako trgovec g. Kari C vaj ar za blagajnika; za odbornike pa enoglasno ali z veliko večino glasov gospodje: deželni odbornik dr. Costa, trgovec Jož. Debevec, trgovec Iv. Vilhar, dr. Zupanec, hišni posestnik Grazelli, deželni blagajnik Ravnikar, kontrolor deželne blagajnice Žagar, dr. P oklu kar, dr. Drag. Bieiweis, podpredsednik kupčijske zbornice Ho rak, trgovec Jam še k, prof. dr. Vončina, mestni učitelj Andr. Praprotnik, trgovec Anton Jen ti in pravnik Gutman.
------    437    ------
Iz Dalmacije. Čigava bo Dalmacija? to je prvo veliko vprašanje, po kterem se utegne dunajsko in ogersko ministerstvo razpreti. Ogri trdijo , da je del „trojedne kraljevine", da po takem je ogerska, — dunajsko ministerstvo pa bode se na to opiralo, da je Schmerling Dalmacijo posadil v cislajtansko državno zbornico.
Hrvaško. Prihodnji mesec bo inštalacija novega bana hrvaškega barona Raucha; časniki pravijo, da Nj. Veličanstvi cesar in cesarica prideta takrat v Zagreb. — Namesti „Dragoljubau izhaja prihodnje leto z Matično podporo beletrističin list „Vienac."
Ogersko. Ker bodo po preteku 3 let prihodnje leto nove volitve deželnih poslancev za deželni zbor ogerski, se že različne stranke pripravljajo na boj volilni. Deakova stranka je imela zdaj večino v deželnem zboru in Magjari so dosegli, kar se še samim sanjalo ni pred 3 leti; vendar še niso vsi zadovoljni s tem; Ogersko hočejo imeti kot „allamo" (državo) le na tanki nitki osebne unije vezane z Avstrijo. Deak, glava Magjarov, je s tem, da trdi, da „na Ogerskem je le e n političen narod in to magjarski", vse druge narode ogerske zoper sebe na upor pozval tako, kakor je ranjki cesar Jožef II. si Magjare hude protivnike nekdaj s tem vstvaril, da je rekel: „v mojem cesarstvu je le en političen narod in to nemški."
Francosko. Cesar Napoleon si je izvolil nekoliko novih ministrov. Kakor je obledela glorija Napoleonova, tako tudi ministri njegovi nimajo toliko premembe, kakor nekdaj; sploh morajo plesati kakor jim on gode. Lavalette, minister vnanjih oprav, je iskren prijatel Prusiji in Italiji.
Turčija. Turško-grške homatije se ne bojo z lepo razvozljale. Sultanova vlada glavo zelo po konci nosi in odbija vsako konferenci]o (posvet z drugimi vladami^ ki so ne opira na zadnjo bosedo (ultimatum) , ktero je izrekla proti grški vladi; da bi Kreto dala iz svojih rok, ni misliti, kakor tudi tega ne, da bi le stopinjo svoje zemlje odstopila. To isto pravilo — to je celoto Turčije — trdi tudi lord Clarendon, novi angleški minister. „Zukunft" pa naznanja osodepolno novico, da turška vlada trdi, da ima gotove dokaze v rokah, da ste Rusija in Prusija v zvezi z Rumunijo in Srbijo zoper Turčijo. Za tega voljo je brž spet 10.000 novih pušk poslala svojemu vojskovodju Omeru paši, ki pa si ne upa zdaj z vojsko naprej se pomekniti, ker bi mu Tesalija za petami gorela. Po vsem tem novo leto ne bode prineslo oljike mirii.