kulturno politično g/asi/O' s v e + ovnih domačih dogodkov 7 'eto / Številka 6 V Celovcu, dne 10. februarja 1955 Cena 1 čillrg Azija in Evropa Dvoje težišč svetovne politike se je v zadnjem času jasno izoblikovalo. V Ariji veliki otok Formoza in v Evropi pa slej ko prej vprašanje oborožitve Nemčije. Otok Formoza meri 36.000 kvadratnih kilometrov, to je približno štirikratna velikost Koroške in šteje nad 7 milijonov prebivalcev. Gospodarsko gledano otok ni tako važen kakor v strateškem oziru. Riž, sladkor, čaj in banane so pridelki tamošnjega prebivalstva. Politično je pripadal ta otok do druge vojne Japonski. Po zmagi komunistične revolucije na Kitajskem se je na otok Formozo umaknil predstavnik nacionalne Kitajske čankajšek, katerega so Ame-rikanci podpirali in ga tudi danes podpirajo. Na Formozo se je umaknilo ž njim tudi kakih pol milijona vojakov v upanju, da bodo zopet v doglednem času stopili na kitajsko celino. V tem upanju so tudi Ame-rikanci dajali vso vojaško in gospodarsko podporo in so držali Čankajškove zastopnike kot predstavnike celotne Kitajske v Organizaciji združenih narodov. Po političnem pomenu seve komunistična Kitajska zahteva članstvo v Organizaciji združenih narodov zase, ker dejansko ona predstavlja kitajsko prebivalstvo. V tej svoji zahtevi nudi komunistični Kitajski Sovjetska zveza vso pomoč. To osrednje vprašanje azijske politike postaja seve vsak dan bolj pereče. Če bi se komunistični Kitajski posrečilo, da zasede še otok .Formozo, potem seve nikakor ne bi bilo več mogoče zabraniti rdeči Kitajski članstva pri Združenih narodih. Odkar si je pustil dati ameriški predsednik Eisenhower pooblastila od ameriškega parlamenta za slučaj vojnih zapletljajev o-koli otoka Formoze in sicer tako jasno, da bi Amerika v slučaju resnega napada na o-tak s strani rdeče Kitajske segla tudi po vojnih sredstvih, je po vsej verjetnosti vojna nevarnost manjša, kakor je bila prej. Dokler je rdeča Kitajska še mogla računati z možnostjo, da se Amerikanci ne bodo vmešavali, tako dolgo je bila možnost napada na Formozo na dlani. Da bi se pa ameriško stališče še bolj jasno izkazalo, si je Eisenhosver pravico, katero ima itak že po ustavi, dal potrditi še od parlamenta, ki je skoraj soglasno odobril prezidentov načrt. Tako bo torej kitajsko vprašanje ostalo zanaprej rešeno po azijskem receptu. Dve Kitajski, rdeča na eni in nacionalna na drugi strani. Tako so rešili pred letom korejsko vprašanje, tako so rešili pred pol leta vprašanje Indokine. Vsak drži svoje. Danes pač vsekako izgleda, da je ravno odločno ameriško stališče v vprašanju otoka Formoze preprečilo za enkrat novo svetovno vojno. Tako jasnega stališča zapadnih velesil ni bilo, ko je leta 1939 Hitler začel drugo svetovno vojno tudi v mislih in željah, da zapadne velesile ne bodo posegle vmes, kakor niso tega storile pri napadu na Avstrijo in ni češkoslovaško. Tako je severna Koreja napadla južno Korejo v upanju in računu, da Združeni narodi ne bodo posegli vmes. Vsi navedeni slučaji pač potrjujejo stari latinski pregovor: „če hočeš imeti mir, pripravljaj vojnol” Medtem ko rdeča Kitajska pritiska na vzhodu na bolečo rano svetovno-poliučnega položaja, dela isto Sovjetska zveza na zahodu. Sovjeti izvajajo izredno močan pritisk na Nemčijo in Francijo, ker bosta ti dve — ali pravilneje — ta dva parlamenta odločila o vsem nadaljnjem razvoju svetovne politike. Končna odločitev francoskega parlamenta' o nemški oborožitvi je še zelo dvomljiva. Nova vladna kriza je le izraz globokega nezaupanja francoskega naroda do vsega tega vprašanja. Istočasno se tudi v Nemčiji sami pojavljajo večje težave, kakor jih je bilo ravno tu pričakovati. Medtem ko je v Aziji odločno ameriško Malenkov odstopil Dvoboj med Malenkovom in Hruščevom za oblast v Kremlu je dobil Hruščev. Sicer je ta moral dopustiti, da je prevzel mesto vladnega šefa maršal Bulganin, sam pa je postal najmočnejša politična osebnost v Sovjetski zvezi. Pri zasedanju vrhovnega sovjeta ni noben diplomat mislil, da bo boj tako hitro končan. Hruščev je prišel že na čelu vlade v dvorano, njemu je sledil maršal Vorošilov in temu Bulganim, nato sta prišla šele Malenkov in Molotov. Malenkov je pismeno zaprosil za razrešitev dolžnosti ministrskega predsednika. Predsednik višjega sveta je prebral prošnjo, v kateri Malenkov priznava težke napake. Zaradi premalo skušenj je oviral delo ministrskega sveta in zagrešil težke napake v poljedelski politiki. Nadalje je izrazil željo, da bi v kaki drugi funkciji še naprej zvesto služil partiji. Ko je predsednik višjega sovjeta bral to pismo, je Malenkov sedel čisto nepremično. Glasovali so z. dviganjem rok in so prošnji enoglasno 'ugodili. Vse to je trajalo sedem minut, na kar so preložili zasedanje za nekaj ur, ne da bi imenovali naslednika. Ko so se spet zbrali, je Hruščev predlagal maršala Bulganina za ministr. predsednika. Predlog je bil soglasno sprejet. V na-dalnjem zasedanju se ime Malenkova skoraj ni imenovalo, tembolj pa je postal viden Hruščev, ki velja zdaj za najvplivnejšo politično osebnost, ki ima za seboj vso partijo. Vedno je ostali svet z napetostjo zasledoval vsake spremembe v Kremlu, nekateri bolj z bojaznijo, če ne bo zamena povečala nevarnosti nove vojne. Sicer je Zapadu le slabo znano, kaj vse se odigrava za kremeljskimi zidovi, vendar kaže način politične borbe, kako globoko je razklano vodstvo tudi v Sovjetski zvezi. Doslej je bil običaj, da so krivce, ki so navadno priznali svoje zločine, postavili pred sodišče. Tokrat se zdi, da se je čutil Hruščev dovolj močnega, da si je lahko dovolil odkrito borbo pred višjim sovjetom, katero je dobil s pomočjo armade. Zato je pa moral tudi odstopiti mesto ministrskega predsednika vojaškemu predstavniku, ki sicer ni ugleden častnik, pač pa zanesljiv partijec. Dve dejstvi sta zbudili na Zapadu posebno pozornost: koalicija med partijo in armado in dejstvo, da je Malenkov zaprosil za kako drugo funkcijo, ko so do zdaj odstavljene funkcionarje navadno postavili tudi pred sodišče, kar je imelo navadno za posledico tudi izgubo življenja. Sicer pa še ni jasno, kaj bodo prinesli naslednji dnevi. Nekateri komentatorji so mnenja, da pomeni ta zamena preokret na slabše, ker namesto živil bodo spet bolj podpirali vojno industrijo in zavzeli bolj oster kurz. proti svobodnemu svetu. Drugi so pa spet mnenja, da tako temeljite spremembe, pri kateri mora iti celo ministrski predsednik, le preveč jasno kažejo na slabe točke v Sovjetski /vezi in torej ni razloga za. bojazen. V novem proračunu, ki ga je pa izdelala partija in ne vlada, je predvidenih za poljedelstvo za 12 odstotkov manj sredstev kot v preteklem letu. Nekateri poznavalci položaja trdijo, da je bilo že vidno, kako se življenjski nivo v Sovjetski zvezi dviga. Novi kurz bo to spet obrnil in zvalil spet večje breme na navadno ljudstvo. Nova pot V Sovjetski zvezi so v zadnjem času zopet preusmerili svoje gospodarske načrte in sicer v smeri podvojene izgradnje težke industrije, ki je podlaga oborožitvi države. Po Stalinovi smrti so bili namreč polagali večjo važnost na vsakdanje potrebščine in omejili nekoliko težko industrijo. Seve bodo temu zgledu sledile tudi ostale vzhodne države. Iz Jugoslavije pa javljajo ravno nasprotne načrte. Tu bodo močno skrajšali izgradnjo težke industrije in posvetili vso pozornost podvigu kmetijstva, produkciji vsakdanjih potrebščin in premostitvi stanovanjske krize. Jugoslovanska trgovska bilanca je pasiv- na in to pasivnost hočejo odpraviti z večjo produkcijo na kmetijskem področju in tako bodo kmetijstvu stavili za modernizacijo tudi večja sredstva na razpolago. Razširiti hočejo tudi živilsko industrijo. Ravno tu sc uničuje ogromno premoženja ob dobrih letinah, ker ni zadostnih možnosti, da bi spravili sadeže v primerna skladišča ali v konzerve. Tudi na stanovanjskem področju bodo vse naredili, da se potrebam vsaj nekoliko zadosti. Vsi gospodarski načrti pa morejo biti plodni samo, če imajo na razpolago tudi dosti časa za uresničitev in zadostna sredstva za izvedbo. Reka je za Avstrijo interesantna štajerski deželni glavar g. Krainer je obiskal jugoslovansko pristanišče Reko. Ob tej priliki je ugotovil, da so vse vojne poškodbe pristanišča odstranjene in da ima pristanišče letno zmogljivost treh milijonov ton. Na Reki bodo napravili prosto luko, ki bo nudila avstrijskim izvoznikom in uvoznikom posebne ugodnosti. Ugodnosti, ki jih Reka nudi avstrijski trgovini, se kažejo tudi v tem, da je leta 1950 šlo preko Reke le 2.000 ton avstrijskega blaga, leta 1954 pa že 106.000 ton. Letos bo po vsej verjetnosti avstrijski promet preko Reke dosegel že 300.000 ton. Predvidena je nadaljnja izgradnja, ki bo zmogljivost pristanišča povečala za nad en milijon ton letno. stališče samo razjasnilo politični položaj, seve tu na zapadu odločajo tako Amerikanci kakor Angleži ter Francozi in Nemd. Več glav, več misli in seveda tudi več težav. Za Reko se,v zadnjem času tudi močno zanima Madžarska, ki je že v času v monarhije imela v Reki svoje pristanišče. Tako se Reki obeta močan podvig v istem času, ko se Trst sam težko bori za svoj gospodarski obstanek. Saj so nedavno pisali vsi italijanski listi, da je veselje nad priključitvijo minilo, da pa so ostale vse gospodarske skrbi, ki z dneva v dan rastejo. Glede Trsta so prej ko slej za avstrijsko trgovino prometne razmere tako neugodne, da gre velik del avstrijskega blaga preko nemškega pristanišča Hamburg, ki nudi avstrijskemu blagu posebne ugodnosti. Ob priliki gornjega obiska so jugoslovanski zastopniki tudi posebno opozarjali na možnost prometa s tovornimi avtomobili med Gradcem in Reko, ker sta na razpolago dve dobri cesti in sicer Gradec — Maribor — Ptuj — Varaždin — Zagreb — Reka in druga cesta Gradec — Maribor — Ljubljana — Reka. KRATKE VESTI Na Dunaju je dne 3. februarja umrl generalni direktor avstrijske pošte g. dr. Dvoršak. Od leta 1933 do 1938 je služboval pri avstrijski pošti. Po zasedbi leta 1938 so ga nacisti postavili na cesto in leta 1945 se je kot generalni direktor zopet vrnil v službo k pošti. Njegovo delo je popolna avtomatizacija telefonskega omrežja. Profesor Rafael Paolucd, eden od petih zdravnikov, ki so zdravili sv. očeta, je bil povabljen na kongres zdravnikov v Moskvo, pa je povabilo odklonil. Bivši rektor dunajske univerze profesor prava dr. Alfred Fedros je bil povabljen v Jugoslavijo. Pričakujejo, da bo prišel koncem aprila in imel več predavanj. Kronanje angleške kraljice Elizabete v juniju predlanskega leta je stalo 1,121.808 funtov šterlingov, kot zdaj javlja angleška vlada. (Reuter) Princesinja Margareta, sestra angleške kraljice Elizabete, se je podala sama na obisk angleške Zapadne Indije. (Reuter) Turški ministrski predsednik in turški zunanji minister, ki sta trenutno v Rimu na pogajanjih z italijansko vlado, sta bila sprejeta v avdienco pri sv. očetu. (AFP) Vlada v Paragvaju je odkrila zaroto proti sedanju predsedniku StoBnerju in jo zatrla. V zgodovini te dežele je bilo do zdaj če/ 100 državnih udarov. Po poročilih nczavisnih kitajskih časopisov v Hongkongu je to zimo v Rdeči Kitaj ski okrog 220.000 ljudi izgubilo življenje zaradi lakote in mraza. Novo železniško progo med Sibirijo in Kitajsko bodo zdaj razširili na rusko širino, ki znaša 1,52 m v primeri z našimi programi z 1,435 m. Prvič j>o vojni je pristala zapadnonemška trgovska ladja v palestinskem pristanišču Haifa. Tovor so naložili na čolne, moštvo pa ni smelo stopiti na suho. Film ..Vojna in mir” hočejo snemati v Jugoslaviji. Do zdaj sta se javili že dve podjetji, ki sta se pogajali z jugoslovanskimi oblastmi. Izgleda, da bo kmalu začela z deli italijanska družba, ki bo postavila blizu Beograda del stare Moskve iz leta 1812, kar bodo rabili za snemanje prizorov ob požaru in ropanju mesta. Film bodo izdelali skit paj z jugoslovanskim podjetjem „Avala-film”. Neki kaznjenec v Regensburgu v Nemčiji je pozval svojega tožilca in sodnika na boksarski dvoboj s pogojem, da ga izpuste, če zmaga. Dosegel je le to, da so podvojili, stražo pri obravnavi, na kateri je bil obsojen na dobro leto zapora. Vodstvo jetnišnice v Sao Paulo v Braziliji je dalo 50 jetnikom 24-urni dopust. 38 jet nikov se je pravočasno vrnilo v zapor, 10 / zamudo, dva sta pa telefonično sporočila, da morata zaradi nepredvidenih okoliščin dopust nekoliko podaljšati. Epidemijo koz javljajo iz Francije. Do zdaj je bilo javljenih 75 bolezenskih slučajev in 15 smrtnih primerov. Domnevajo, da so prinesli bolezen v Francijo vojaki, ki so se vrnili iz Indokine. Se huje pa divja ta bolezen v severni Indiji, od koder javljajo če/ 300 smrtnih slučajev. Hudi orkani so opustošili pokrajine ob reki Mississipi v Združenih državah Amerike. Po poročilih je izgubilo življenje okrog 30 ljudi, več je bilo težko ranjenih. (Reu ter) V Indiji je prišlo do težke nesreče v nekem rudniku, kjer je izgubilo življenje 55 rudarjev. (Reuter) V preteklem tednu je bilo v Avstriji 806 prometnih nesreč, pri katerih je izgubilo življenje 11 ljudi, 391 je bilo pa ranjenih. Na Koroškem je bilo 65 nesreč s 34 ranjenimi in 1 mrtvim. Politični teden Po svetu ... Medtem ko je položaj okrog Formoze vedno bolj zamotan, ko je v Zapadni Nemčiji vedno močnejša opozicija proti lastni oborožitvi v okviru zapadno-evropske unije in prihajajo iz Kremlja glasovi, ki napovedujejo ostrejšo politiko Moskve proti Za-padu, je zamisel združitve Zapadne Evrope v vojaško skupnost doživela dokajšen udarec s padcem vlade francoskega ministrskega predsednika Mendes-Francea. Mendes-France ni bil nikak vnet zagovornik oborožitve Zapadne Nemčije, vedel pa je, da Franciji ne preostaja drugega kot tudi v bodoče sodelovati s svojimi političnimi in vojaškimi zavezniki med zapadnimi silami. Amerika in Anglija sta oborožitev Nemcev postavili v svoj politični program. Men-des-Franceova vlada pa v resnici ni padla zaradi tuniškega in alžirskega vprašanja, temveč so bili njeni pogrebci v prvi vrsti znani nasprotniki pariških dogovorov. Nezaupnica 319 proti 273 glasovom ni kdove kako prepričljiva, vendar je Mendes-France moral odstopiti, ker je bilo z odobritvijo njegove pomirljive politike do obeh francoskih protektoratov v Severni Afriki navezano tudi vprašanje zaupnice. Mendes-France je vodil državno krmilo sedem in pol meseca. Junija lani je nad državo ležala mora nesrečne vojne v Indo-kini. Takrat je obljubil presenečenemu parlamentu, da bo do 20. julija naslednjega meseca dosegel za Francijo častno premirje, da bo pomiril revolucionarne duhove v Severni Afriki in predložil je parlamentu pbširen gospodarski program. Ko mu je na ženevski konferenci res uspelo s častnim mirom v Indokini izpolniti svojo najvažnejšo obljubo, je postal najpopularnejši francoski politik. Pri tem so mu z diplomatskim posredovanjem pomagali predvsem njegovi angleški in ameriški prijatelji. Oddolžil se jim je s tem, da je v dobi svojega največjega političnega ugleda pregovoril parlament, da je končno le — čeprav /. majhno večino — sprejel takoimenovane pariške dogovore, ki vsebujejo oborožitev in sprejem zapadnonemške republike v Atlantsko zvezo in sporazum o Posarju. Čita-telji se bodo spomnili, ko smo pisali o njegovem nenadnem obisku v Tunisu, kjer je zagotovil obsežno avtonomijo, dal izpustiti iz zaporov več tisoč nacionalistov in njih voditeljem predal celo nekatera ministrska mesta. Deželo je s tem pomiril in svetovna politična javnost je pozdravila njegov korak. Dobri opazovalci pa so vendarle morali ugotoviti, da so s temi njegovimi dejanji narastle simpatije zanj v francoski javnosti, n. pr. v časopisju, da pa je mnogo poslancev prešlo iz različnih interesov v opozicijo. Zakaj je njegova vlada padla? tonu in Londonu obžalujejo, bonnski vladni krogi so zaskrbljeni, saj imajo prav sedaj opravka z nevarno propagando opozicije — in v Moskvi in na Vzhodu sploh so pa zadovoljni. ... in pri nas v Avstriji Znano je, da je v Avstriji VdU, ki je hotel nekoč biti ona slavna 3. sila med vladajočima koalicijskima strankama, popolnoma pogorel. Preveč je, tako sodijo, apeliral samo na nekdanje nacionalne socialiste in pri tem pozabil, da bi moral predvsem imeti konstruktiven program, ker so nacisti našli že itak v vladnih strankah svoj topel kotiček. Vendar je v zadnjem času zopet resno govora o tretji sili. Tudi VdU se je bavil v Salzburgu s tem vprašanjem. Najmočneje zastopajo to misel tnožje iz vrst „Aktion zur polit. Erneue-rung”, ki so pri zadnjih volitvah kandidirali z VdU-jem na isti listi. Množijo se celo glasovi, da bi VdU kot tak razpustili — ali pa ga obdržali kot nekako podorganizacijo in poizkusili ustanoviti novo, širšo organizacijo. Predvsem je tu vprašanje, kje bi bili možje, ki bi imeli dosti avtoritete, da bi bili lahko osrčje nove kristalizacije „tretje sile”, resne opozicije v parlamentu. Misel kot taka za demokrate ni napačna, vendar se zablesti v neki čudni luči, če slišimo, da nekateri potrebno osrednjo osebo vidijo v nekdanjem ministru kratkotrajne „Seiss-Inquartove” vlade, gosp. Reinthalerju. Govorijo tudi o nekaterih nasprotstvih v vrstah koroške OeVP. Narodni poslanec inž. Rapatz, predsednik trgovske in obrtne zbornice, je prosil stranko, da ga razreši dolžnosti poslanca ter imenuje nekoga drugega. Inž. Rapatz je liberalec in njegov vpliv so iz dunajske centrale malo okrnili že s tem, da so napravili v zbornici za šefa urada moža, ki prihaja iz krščanskega tabora. Po drugi strani je slišati glasove, da OeVP-jevska kmečka zveza (Bauernb.) zahteva, da bi dobila več vpliva, posebno zdaj, ko gre za to, da se branijo interesi kmetijstva v borbi za cene raznih živil proti industriji, katera je interesirana na tem, da so živila poceni in da delavcem ni treba plačati višjih mezd. Resna razmotrivanja so se začela v kmetijskih krogih Avstrije o tem, da bi bilo treba skleniti posebno postavo za zaščito kmetijstva (Landwirt-schaftsgesetz). Dosedanji člen X. avstrijske ustave dovoljuje zakone, ki določajo cene in urejujejo produkcijo ter odkup le za slučaj vojne in za povojni čas. Ker ima naše kmetijstvo težko stališče ob inozemski konkurenci, predvsem pri mleku, živinorejstvu, je želja gotovo upravičena, da spremenijo omenjeni člen X v toliko, da bo v mirnem času mogoče zaščititi tudi kmeta in mu nuditi primerne cene. To bi morali drugi sloji prebivalstva uvideti, enako kot so kmetje v vojnem času morali uvideti, da je treba za skupnost doprinašati žrtve. Predvsem kmečki krogi OeVP — v kateri pa trenutno igra prve gosli veleindustrija — se z vso vnemo borijo v stranki sami ter izven stranke, da bi dosegli zaželeno postavo. Pri tem navajajo kot vzgled Švico, kjer je to vprašanje vzorno rešeno. To so resni problemi in prizadevanja je treba na vsak način pozdraviti. Le škoda, da se pri nas na Koroškem (ne tako v drugih deželah) temu ne posvetijo z zadostno vnemo niti oni, ki bi bili najbolj poklicani. Tako niti „Allgemeine Bauernzeitung” ne posveča temu bogve kaj pozornosti. Pač pa ta list dvakrat po vrsti prinaša v debelem kričečem tisku napad na slovenske oddaje v radiu. Tam ti zapišejo, da je slovenščina, ki jo slišimo po radiu, jezik smrtnih sovražnikov nedeljene Koroške. Tega jezika ne morejo trpeti! Le „windischarski” jezik (verjetno menijo naša kor. narečja) naj bi smel še živeti! Da tile gospodje, ki bi se morali zanimati za kmetijske probleme, ne pa za to, kako bi pregnali in uničili slovenski jezik, ne pomislijo na izkušnje, ki jih je nemški narod v celoti napravil s nacističnimi metodami, je nerazumljivo in pač spada še v tradicijo Koroške kot „Mustergau.” Za vsak predpust poseli Koroško tudi drž. tajnik Ferdinand Graf, da se udeleži plesne prireditve „Cartell-Verbanda" (Katol. akademsko udruženje). Ob tej priliki se tudi rad postavi s kakim govorom v provinci. Tako je tudi tokrat v Velikovcu govoril OeVP-jevskim učiteljem. Seveda se je spotaknil na šolski odredbi in dejal, da mora vsako obvezno učenje slovenščine odpasti, ter obljubil ureditev „od zgoraj”. Koroški Slovenci bi lahko dodali, da so bile ravno odločitve od »zgoraj”, ki so od prejšnjega stoletja sem vsiljevale proti volji staršev našim ljudem nemške oziroma utrakvistične šole. Sami Slovenci svojih pravic niso nikdar prodajali, pač so jih jim „od zgoraj” jemali in tako bi bila volja gospoda drž. tajnika, ki je kot policijski šef seveda »avtoritete” navajen, tudi še danes. V zunanji politiki Avstrije se ni spremenilo nič bistvenega. Razmerje do sovjetske zasedbene oblasti je še zmeraj zelo hladno, kar je prišlo do izraza predvsem v aferi dr. Sokolowskega. Nekaj govora je bilo zopet o pogajanjih z židovskimi svetovnimi organizacijami. Niso se še mogli zediniti, pač pa so bila pogajanja tudi samo neuradna, ker Avstrija legitimacije židovskih organizacij za pogajanja za enkrat uradno še ne pripozna. Vendar so Avstrijci, kar se je inž. J. Raab vrnil iz Amerike, postali bolj mehki in je pričakovati, da bo v kratkem sklenjena pogodba. Domovina v nevarnosti Predvsem so ostali njegovi nasprotniki vsi tisti, ki so proti njemu glasovali, ko je šlo za sprejem pariških dogovorov. To je razvidno iz izjave govornika ljudskih republikancev, da bodo njegovi poslanci glasovali proti vladi, čeprav stranka odobrava politične mere Mendes-Francea v Tunisu in Alžiru (kateremu je nameraval prav tako podeliti avtonomijo), ne pa pariških dogovorov. Iz lastnega tabora so proti njemu glasovali tudi vsi poslanci, ki so prejeli svoje mandate v omenjenih afriških protektoratih in to iz zgolj sebičnega razloga, ker bi uresničenje vladinih načrtov pomenilo omejitev njihovih tamošnjih materialnih koristi. — Malo šaljivo, toda resnično bo tudi to, da si je Mendes-France s svojo napovedjo borbe proti alkoholizmu in kot pro-pagator uživanja mleka nakopal nasprotovanje nekaterih poslancev, ki so materialno zainteresirani na čim večji potrošnji alkoholnih pijač. Ratifikacija pariških dogovorov v svetu republike je v nevarnosti. že zadnjič smo naše bralce opozorili na nevarnost, katero predstavljajo sljovenske oddaje na celovškem radiu za našo skupno koroško domovino. Tudi v zadnji številki se tako zvani kmečki list »Allgemeine Bauernzeitung” nekako v duhu svoječasnc liberalne in velenem-ško usmerjene »Freie Stimmcn” zaletava v te oddaje, katere itak radijsko vodstvo kljub slovenskemu zastopniku v deželnem radijskem odboru poskuša skrčiti na prvotnih pet minut. »Bauernzeitung” z dne 5. 2. 1955 zopet piše, da je za vsakega domovini zvestega Korošca slovenski jezik na celovškem radiu smrtonosen in strup, na katerem bi si revež utegnil uničiti svoje dragoceno evrop- sko življenje. Če že list Slovence dolži, tla so stregli Koroški po samostojnosti, naj bi vsaj povedal, da so Nemci tej Koroški leta 1938 samostojnost vzeli. Sicer pa vemo, da je tem piscem pokop koroške in avstrijske samostojnosti leta 1938 kar prijal, saj so sedli na nova »vodilna mesta”. Na drugi strani bi »jaro gospodo” še posebej opozorili na dejstvo, da bi morali biti vsaj toliko »pošteni in moralni”, da bi vsaj ne sedli v slovensko hišo, katero so s svojimi groši in žulji kupili narodno zavedni katoliški Slovenci po vsem svetu in je ta hiša tudi danes slovenska last. Nemška zavest te »gospode” pa res ne dopušča, da bi se iz slovenske hiše šopiril šovinizem tistih, ki so že enkrat pokopali koroško in avstrijsko samostojnost! Nemški glas Ta nekakšni senat bi moral kot zaključno zakonodajno telo te dogovore odobriti do konca februarja, s čimer bi pogodbe dobile mednaradnopravno veljavo. V političnih krogih pa domnevajo, da bo ta senat skušal stvar zavleči, zlasti ker omenjajo kot verjetnega naslednika Mendes-Francea prav politike, ki so znani nasprotniki pariških pogodb. Odmev na padec francoske vlade po svetu je različen in ne preseneča: v Washing- »Die osterreichische Nation”, to je list, ki zastopa dosledno avstrijsko linijo v politiki, prinaša v svoji 1. številki iz leta 1955 tudi kratko poročilo k šolskemu boju na Koroškem. Pisec ugotavlja, da je bila glavna napaka nemških nacionalcev v monarhiji, da se i/ nacionalne ošabnosti niso hoteli učiti slo- vanskih jezikov. Pisec vprašuje, ali ta ošabnost tudi danes ni izumrla, ali ti gospodje tudi še danes niso spoznali, da vsak jezik razširja obzorje človeka. Nadalje piše list: »OeVP, ki naj bi bila avstrijska in ljudska stranka, bi /e iz državnih vidikov ne smela nasedati nacionalnemu šovinizmu, že prav posebno bi iz strankarskih vidikov ne SLOVENCI ______dama La pa metu_________5. Simfonični koncert slovenske filharmonije z dirigentom Lovrom Malačičem je Z zadnjo prireditvijo dosegel lep uspeh. Po uvodni simfonični pesnitvi »Tamara”, delu ruskega skladatelja Balakireva, so z vso dovršenostjo zaigrali Richarda StrauBa »Smrt in poveličanje”, ki je tehniško težko izvedljivo delo in zahteva tudi visok umetniški nivo orkestra. Spored so končali s Soštako-vičevo prvo simfonijo. Slovensko kat. prosvetno društvo v Gorici je priredilo pod vodstvom g. prof. Fi leja trikrat v januarju v Marijinem domu koncert, kj je izredno uspel. Zastopani so bili domači in tuji komponisti in g. prof. je s svojim zborom prvič izvajal svojo lastno kompozicijo »Kmečka pratika”, ki je izredno posrečena in priča, da je komponist zadel v živo. Umetniška višina podajanja pesmi je bila izredna. Mesečnik »Vera in dom”, ki ga izdaja Mohorjeva družba v Celovcu, bo obhajal letos že svoj bronasti jubilej in že sedmo leto prihaja med naše družine in navdušuje vse za lepo umetnost. Lepa je nova naslovna slika s čisto narodnimi motivi — delo slikarja Toneta Miheliča, ki ima v prvi številki tudi več drugih lepih del. ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE F. J. Lausche je bil v ponedeljek, dne 10. januarja, svečano ustoličen za guvernerja države Ohio. Vsi Slovenci smo lahko ponosni nanj, ker to je prvi primer, da je bil kak guverner petkrat ustoličen in to naš rojak, ki se nikoli ni sramoval priznati svojega slovenskega pokolenja. Pri ustoličenji^ so mu peli med drugim tudi »Ave Marijo" in »Oče naš”. Med govorniki je bil tudi en škof. PRAVNO STANJE BEGUNCEV 30. januarja je stopila v veljavo za Avstrijo mednarodna konvencija o pravnem položaju beguncev od 28. julija 1951, katere tekst bo izšel v kratkem v Zveznem zakonskem listu (Bundesgesetzblatt). Nobene pravice za ugodnosti ženevske konvencije nimajo tisti begunci, ki so se ponovno prostovoljno podali pod varstvo lastne države ali pa ki so izgubljeno tuje državljanstvo prostovoljno zopet dobili oz. dosegli drugo državljanstvo, kakor tudi oni. pri katerih obstoje resni razlogi za sum, da so izvršili zločin proti miru, vojni zločin ali zločin proti človečanstvu v smislu mednarodnih določb. Značaja begunstva pa tudi tedaj ne bodo priznali, če je dotičml oseba pred pripustitvijo v novo deželo zagrešila težak nepolitičen zločin ali se pregrešila z dejanji, ki so proti principom in ciljem Združenih narodov. Osebe, priznane kot »begunci”, morejo odslej dobiti pri avstrijskih uradih dokumente za potovanje, ki se bodo od avstrijskih potnih listov razlikovali v tem, da bodo imeli na ovoju v levem kotu zgoraj dve poševni črti ter na ovoju in na prvi strani pripombo o ženevski konvenciji. Za potovanje v Avstrijo nudijo ti dokumenti možnost le tedaj, če so opremljeni z avstrijskim odtiskom ali pa — v kolikor so pač bili izstavljeni v Avstriji — imajo na prvi strani pripombo, da je tisti upravičen pred \ njem navedenem dnevom vrniti se v Avstrijo. Za izstavitev teh potnih dokumentov v smislu konvencije je treba plačati iste pristojbine in dajatve kot za izstavitev potnih listov za tuzemce. Veljajo tudi isti formularji za vlaganje prošenj. iiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiiiiimiiimiimiiiim smela hoditi poti, katero hodi v šolskem vprašanju.” Pisec nadalje pravilno ugotavlja, da je na Koroškem socialna in gospodarska odvisnost tako velika, da številke, katere na vajajo nemški listi v dokaz, da dvojezična šola ni upravičena, ne držijo. Glede očitkov protidržavnosti pri Slovencih list ugo tavlja, da so Slovenci držali Avstriji večjo zvestobo, kakor pa oni, ki tako radi o tem govorijo in so to okoli 1938 kar najbolj jasno pokazali. Imenovani list zaključuje svoja izvajanja s pozivom, ki je naslovljen na vse Korošce: »Zedinite se zaradi državnega ugleda, ki pri tem sporu hudo trpi. Posebno pa velja ta poziv OeVP na Koroškem, ki naj ne zaigra velike bodočnosti s praznimi frazami.” CkitmeUuUiska juCiteina teta Letos bo poteklo 1070 let, odkar je umrl veliki apostol Slovanov sv. Metod, škof na Moravskem in hkrati tudi škof panonskih Slovencev. Metod se je rodil kot prvi sin bizantin-skega guvernerja Leona v Solunu, kjer je prišel že v dotik s slovansko besedo. Skupno z bratom Konstantinom — Cirilom je deloval med Slovani in po bratovi zgodnji smrti v Rimu, kamor sta se morala iti zagovarjat in branit svoje stališče, je deloval Metod sam kot nadškof moravsko-panonski. In pred 1070 leti je umrl blažene smrti na Velehradu. Prav zato, ker sta sveta brata Ciril in Metod bila enega srca in duha pri oznanjevanju Kristusove blagovesti, je Metodov jubilej tudi Cirilov jubilej in vsak Cirilov tudi Metodov. Torej upravičeno govorimo o cirilmetodijskem jubilejnem letu. NAMEN JUBILEJNEGA LETA Jubilejno leto ima namen, da se znova zavemo daru katoliške vere in se znova poklonimo našima slovanskima blagovestnikoma, solunskima bratoma, ki sta prinesla Slovanom Kristusa, že pokristjanjenim Slovencem pa vero utrjevala. In ker je njuno delo v verskem in kulturnem pogledu neminljive vrednosti, je prav, da se ju večkrat spomnimo in obhajamo njune obletnice. ŠKOF SLOMŠEK IN SVETA BRATA Svetla slika svetih bratov Cirila in Metoda je v teku stoletij precej obledela in deloma prešla v pozabo. Nanju je spet opo-jzoril lavantinski škof Anton Martin Slomšek in postal njun pravi glasnik, sam apostol pozabljenih apostolov in je po vsej slovenski zemlji oznanjal ime in slavo slovanskih blagovestnikov. On je naše dede učil častiti Cirila in Metoda in je s Cirilom in Metodom molil za cerkveno edinstvo; še več, sam je sledil svetima bratoma in učil in vodil naš narod, da bi tvoril most med krščanskim Zapadom in Vzhodom, da bi bil nosilec velikega poslanstva verskega zedinjenja. Ko letos praznujemo 1070. obletnico smrti sv. Metoda in se hkrati spominjamo s trnjem, znojem in ponižanjem obdanih njegovih potov in hkrati tudi apostolske gorečnosti svetega brata Cirila, se moramo še prav posebno spomniti naših slovanskih bratov, ki jih tare dvojna nesreča: cerkveni razkol in jarem brezbožnega komunizma. APOSTOLSTVO SV. CIRILA IN METODA Znano je, da že preko 100 let obstaja po Slomšku ustanovljena Bratovščina oz. Apo- stolstvo sv. Cirila in Metoda, ki je molitvena zveza pod zavetjem preblažene Device Marije, člani vsak dan zmolijo en očenaš in zdravomarijo z vzklikom: „Sv. Marija, sv. Ciril in Metod, prosite za nas!” Po možnosti prispevajo tudi letni znesek, denarni ali drugačen dar za namene apostolstva sv. Cirila in Metoda. Ob stoletnici Bratovščine sv. Cirila in Metoda — leta 1951 — je sv. oče Pij XII. naslovil na Slovence in na vse Slovane posebno pismo, v katerem poziva k pristopu k apostolatu svetih slovanskih bratov in k molitvi za zedinjenje pravoslavnih Slovanov. Uredniški konzorcij ..Kraljestva božjega” poziva torej, naj vsi pristopijo k tej bratovščini po Koroški in po vseh deželah Primorske. Delo naj se poživi; kjer pa te bratovščine še nimajo, naj jo ustanove. ŽIVLJENJEPIS SV. CIRILA IN METODA Prav jubilejno leto je primerno, da čim več ljudi spozna življenje svetih blagovestnikov Cirila in Metoda. Zato bodo skušali izdati knjigo o obeh slovanskih apostolih. Sicer je pred 25 leti izšla podobna knjiga, ki jo je pa težko dobiti. To bodo zdaj izboljšali z novimi dognanji in odkritji in ponatisnili, da bodo vsi imeli priliko spoznati veličino slovanskih apostolov, člani bratovščine, ki so plačali članarino — na Koroškem 10 šilingov, na Primorskem 250 lir — bodo dobili knjigo zastonj. OBNOVITEV GLASILA »KRALJESTVO BOŽJE” Isti uredniški konzorcij bo skušal letos v cirilmetodijskem letu — spet obnoviti »Kraljestvo božje”, glasilo apostolstva sv. Cirila jn Metoda. To glasilo, med slovenskimi verskimi listi najbolj ugledno, zlasti pri izobražencih, je šlo že v 15. letnik, ko je moralo prenehati s 4. številko 15. letnika zaradi nacističnega napada in nemške okupacije v Mariboru, kjer so to glasilo tiskali. Kasneje ni bilo izgledov za obnovo in nadaljevanje. Cirilmetodijski jubilej opominja, da je treba priklicati list spet v življenje, da bo znova budil v dušah apostolstvo za sveto stvar. Da ne bodo prizadeti drugi slovenski verski listi, ki jih je že lepo število, bo izšlo »Kraljestvo božje” vsake tri mesece — 4 krat na leto — ali pa kot celoletni cirilmetodijski zbornik. Tiskala ga bo Mohorjeva tiskarna v Celovcu. Poverjeništvo pa bo v vsaki škofiji. pAxfciaaM pvje sedaj premočno zanje; zaradi tega je ajbolje, da ostanemo na ladji, kolikor dol-o sploh moremo. Pojdimo torej srčno m reskrbimo čolne z živežem in vodo in če-ir je še treba, potem moramo zaupati v ožjo usmiljenost in pa v svoje moči!” »Noben čoln ne more plavati na takem lorju”, je dejal eden izmed mornarjev. Mislim,'ker nam je dano živeti le še malo asa, da živimo veselo. Kaj pravite k temu, antje?” je nadaljeval in se obrnil proti aornarjem. Nekoliko mornarjev je bilo istih misli; ga ne prebije niti krogla iz mojega topa.” Minister se je prijel za glavo in obupno vzkliknil: »Gospod, ali me hočete spraviti ob pamet? Zakaj mi niste takoj ponudili tega oklepa?” Nekaj časa sta molče sedela in kadila svoje cigarete. Nato je vprašal minister: »Koliko?” »Eno milijardo!” »Vzemite pol milijarde!” »Ne gre, gospod minister, neka druga država mi ponuja tudi eno milijardo, jaz bi pa rajši z vami sklenil kupčijo!” »Torej, Bog z vami! Tu imate eno milijardo. Toda vi boste še upropastili našo državo!” »Čujte,” je še zaklical minister, »ali je oklepni ovoj res neprodiren?” »Gotovo,” je odgovoril izumitelj, »tako dolgo, dokler ne izumejo novih krogel s posebno probojno silo.” »Pa bodo izumili take krogle?” je vprašal trepetaje minister. »So jih že izumili!” »Kaj?? Kdo pa je izumitelj?” »Jaz, gospod minister!” »Vrag naj vas vzame! Zakaj pa ste o tem molčali?” »Saj ne molčim, saj pravim, da sem izumil take krogle,” je odgovoril skromno izumitelj. Tedaj se je minister zlobno nasmehnil in dejal: »Tako... potem pa boste prišli k meni in predlagali, naj kupim te krogle. Da? In ko bom kupil krogle, potem se boste ironično nasmejali in zatrdili, da ste izumili oklep proti tem kroglam.” „Da!” je dejal izumitelj. »Pa nam boste prodali te krogle za eno milijardo in potem izumili spet nove krogle?” »Gotovo, gospod minister!” Minister si je izpulil šop las in je kriknil besno: »Gospod, zavedli ste me v zagato, iz katere ne vem ne kod ne kam... Kdo ste? Povejte mi svoje ime, da ga bodo ljudje lahko na vseh cestah preklinjali...” Izumitelj je živčno skočil pokonci: »Gospod minister, ne bom vam povedal svojega imena, a če bi logično mislili, bi uvideli, da me je sama zdrava pamet!” Izumitelj je zaloputnil vrata in zapustil osuplega ministra samega v sobi. K. MAUSER: NALIVNO PERO Najgrenkejši je greh, ki si ga storil materi ali očetu, še potem, ko ostane le v spominu, peče in skeli kakor nezaceljena rana ob slabem vremenu. Lansko leto mi je oče kupil za god nalivno pero. Ni bilo lepo niti ne drago, toda iz očetovih rok je bilo. Težko ga je kupil in ko sem se zmislil njegovih okornih, že rahlo se tresočih rok, mi je postalo to skromno darilo tako dragoceno, kakor da bi bilo vredno celega premoženja, ne pa tridesetih dinarjev. O, to pero! Vedno sem ga nosil s seboj, vse sem pisal z. njim in kadar ga nisem rabil, sem ga su- Prostost Ti si sonce našega življenja, kdo bi vroče te ne ljubil? Kdor te nima, suženj je trpljenja, on le ve, kaj je s teboj izgubil. Z njim norčujejo se drobne ptice, ki svobodno letajo po zraku; čriček nagajivo poskakuje, sova se mu roga v mraku. Slednja stvar se veseli prostosti: po vrteh metuljček cvetke snubi, še gosenica poljubno leze in pred zimo skrbno se zabubi. človek pa, ki je razumno bitje, zlobno laž si za resnico vzame, spone kuje in okove brusi, teše križ za krvaveče rane. Kdaj bo bratstvo in ljubezen narode gorja rešila? Kdaj se bo že revna zemlja zdrave pameti napila? L i m b a r s k i Jata ptic . Jata drobnih črnih ptic me vsako jutro obsuje. To plahutanje sc rezko mi čuje, kot da sredi srca mračna slutnja kljuje. Meni ob takem pogledu oko v svetove zre tuje, kot bi z grmičja gnezdece veter odnesel ter ga naduto po snegu raztresel. Ko bi bilo mehko, vriskajoče poletje, ko bi zemljo odevalo ljubeče cvetje, loge, goščave, griče, planjave še petje zibalo bi, kot mati nas vse je, takrat bi s potne glave snel s cvetjem nadičen klobuk vesel in hvaležno bi s ptički zapel! — A jaz gledam to jato črno sred januarja, ko se skoz rože ledene prikaže le zarja, ko je svet igrača mraza, snega in viharja, ko vsepovsod le glad in smrt svojo oblast poudarja . Zemlji grozijo bobneči plazovi, v zraku kot lačni volkovi hreščijo vetrovi — ptičkom in meni odprti so beli, mrzli grobovi! - Valentin Polanšck Osvald pa je stopil pred nje, prijel eno izmed sekir, ki so ležale poleg njih, šel proti mornarju, ki je tako govoril, in mu ostro pogledal v obraz: »VVilliams,” je-dejal, »samo malo časa nam je morebiti še živeti, toda ne veselo. Dobro sem razumel tvoje besede. Žal bi mi bilo, ako bi moral omadeževati svoje roke s krvjo tebe ali koga drugega; toda kakor gotovo je nebo nad nami, prvemu, ki poskusi vdreti v shrambo za pijače, razkoljem glavo do ramen. Dobro veste, da se nikdar ne šalim. Sram vas bodi! Ali morete reči, da ste možje, ako hočete zaradi malo pijače izgubiti sedaj vsako upanje, da se napijete vsak dan, ko pridete na suho? Vsaka stvar ima svoj čas, in mislim: sedaj je čas, da,smo trezni.” Ker je večina mornarjev stopila na Osvaldovo stran, se je morala slabša stranka vdati in nato so začeli pripravljati čolne. Ugotovili so, da sta ladjina čolna dobro ohranjena. Nekaj mož je ukrenilo vse, da spuste čolne v morje, ker ni bilo več vzdi-govalnih priprav, še enkrat so preiskali, koliko je vode v ladji. Sedaj je stala devet čevljev visoko in ladja se je očividno pogrezala vedno bolj. Dve uri sta sedaj minili in vihar ni bil več tako močan in tudi morje, ki je bilo zaradi izpremembe vetra malo prej še zelo razburkano, je postajalo vedno bolj mirno. Vse je bilo že pripravljeno. Mornarji, ki so se zopet lotili dela, so v nekaterih ozirih pridobili prejšnjo srčnost in nova nada jih je navdajala, ko je začel veter po- nehavati. V obeh čolnih je bilo dovolj prostora za vse mornarje in potnike. Sedaj pa je nastalo vprašanje, ki so si ga stavili mornarji in ki je pričalo o njih dobrosrčnosti. »Kaj pa se zgodi z ubogima otrokoma, ako se bo treba cele noči in dni voziti po odprtem morju v odprtem čolnu?” Kapitan Ingram je stopil dol k mrs. Tem-plemorovi in ji naznanil žalostne novice. In materino srce in materin glas, oboje je ponavljalo besede mornarjev: »Kaj naj se zgodi z ubogima otrokoma?” Malo pred šesto uro zvečer je bilo vse urejeno. Ladjo so zopet počasi obrnili v smer vetra in spustili čolne v morje. V tepi času se je bil vihar že precej polegel. Vendar je bila ladja polna vode in vsak čas je bilo pričakovati, da se pogrezne v globino. Ni ga trenutka, ko je hladnokrvnost in odločnost potrebnejša kakor v položaju, ki smo ga popisali. Nemogoče je natanko vedeti za trenutek, kdaj se pogrezne z vodo napolnjena ladja, in ljudje, ki so na njej, so močno razburjeni, češ da ne bi ostali na njej tako dolgo, dokler se ne bi začela potapljati. Taka čustva so navdajala sedaj marsikaterega mornarja na »Cirkasijanu” in kmalu so odšli v čolne. Vse je bilo urejeno; Osvald je poveljeval en čoln, in določilo se je, da pride mrs. Templemorova s svojima otrokoma v večjega, ki je bil pod poveljstvom kapitana Ingrama. Ko je bilo število za Osvaldov čoln določenih ljudi popolno, je čoln odplul, da naredi prostor drugemu. Nedaleč od ladje je obstal, da kal v roki. Bilo je rjavočrne barve in na pogled prav čedno. Ponosen sem bil nanj, ker oče je malokaterikrat kaj kupil. Ni rad kazal na zunaj svoje ljubezni. Večkrat me je vprašal, kako piše, in jaz sem ga hvalil, kar je bilo očetu močno všeč. Letos pa sem dobil novega. Kupila mi ga je Irena. Mnogo lepše je bilo od očetovega, zlato pero je imelo in najmanj petkrat toliko je bilo vredno kakor očetovo. Očetovo pero je sedaj velikokrat ležalo na mizi in le navadne stvari sem pisal z njim. Najrajši sem pisal z Ireninim. Oče te izpremembe dolgo ni zapazil in gotovo je bil prepričan, da pišem še vedno z njegovim peresom. Nekega dne pa sem ravno pisal neko nalogo in oče mi je preko ramen gledal v zvezek. Nenadoma me je vprašal, kje sem dobil pero. »Kupil sem ga,” sem se zlagal v hitrici in zardel. Zabolelo me je vprašanje. »Kje pa imaš moje?” je vprašal tiho. Videl sem, da se je užalostil, in hudo mi je postalo. Pogledal sem na mizo, peresa ni bilo. Vprašal sem mlajšega brata, če ve, kje je, pa ga je smeje privlekel iz žepa. »Rabil sem ga,” je dejal, »pa sem ga vzel. Ti itak nisi več pisal z njim. Saj je že pokvarjeno. Gornji konec je nalomljen in tudi črnila ne drži več.” Dal ga je očetu. Vzel ga je in zmedeno vrtel v roki in ni rekel besede. Toda naenkrat mi je postalo tako neizmerno hudo, da bi ga najrajši objel in poprosil odpuščanja. Dal je bratu pero nazaj in sedel k peči. Videl sem, da mu roke trepetajo, in za noben pogovor nisem bil več. Kar izmuznil sem se iz sobe in odšel v gozd. Sedel sem na mokra tla in niti pomislil nisem, da bi se lahko prehladil. Stisnil sem glavo v dlani, se nenadoma zjokal in tako dolgo sem ihtel, da so mi bile roke mokre od solz. To je bil moj prvi in zadnji greh proti očetu in ne odpustim si ga nikdar, ker vem, da za tak greh ni odveze. počaka, da pride še drugi. Mrs. Templemorova je prišla v spremstvu kapitana Ingrama na krov in ta ji je nato pomagal v čoln. Ena izmed dojilj z. enim otrokom je zadnja prisedla k njej; in kapitan Ingram, ki ji je pomagal v čoln, se je hotel ravno vrniti, da pomaga še drugi z ladje, ko se je ta naenkrat pogreznila v valovje in zadela ob čoln. »Za Boga, pogrezuje se!” so prestrašeni zavpili mornarji in odrinili, da bi utekli vrtincu. Kapitana Ingrama, ki je stal v sprednjem delu čolna, je vrglo nazaj v čoln. Preden pa je mogel zopet vstati, je čoln že gnalo od ladje. »Moj otrok!” je ječala mati, »moj otrok!” »Nazaj, fantje!” je zavpil kapitan Ingram in sam prijel za veslo. Mornarji so bili razburjeni, misleč, da se ladja potaplja. Ko pa so videli, da še vedno plava, so prijeli za vesla in poizkušali priti zopet do nje, toda zaman — morja in vetra niso mogli premagati. Kljub vsem naporom so se vedno bolj odmikali od ladje in mati je v blaznem strahu milo proseč vila roke. Kapitan Ingram je izpodbujal mornarje k največjim naporom, vendar je kmalu spoznal, da so vsi nadaljnji poizkusi zastonj. »Moj otrok! Moj otrok!” je vpila mrs. Templemorova, vstala in držala roke iztegnjene proti ladji. Na kapitanovo povelje so čoln zaobrnili. Uboga mati je sedaj spoznala, da je vse upanje izgubljeno, in zgrudila se je nezavestna v čoln. (Dalje) Konig Konig Kdnig { BACKPULVERM BACKPULVERM BACKPULVERM % Die Bilderrezepte sind erprobt, ein Grund, warum man ^Kdnig^ lobt! *'M M M M JU M } SLOVENSKE ODDAJE V RADIU Nedelja, 13. februarja: 07.20—07.25 Duhovni nagovor. — 07.25—08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. - Ponedeljek, 14. februarja: 13.55-14.25 Poročila in objave. Za našo vas. — 18.45—19.00 Vedno dobre volje... - Torek, 15. februarja: 13.55 do 14.24 Poročila in objave. Zdravniški vedež. Bojan Adamič igra svoje skladbe. — Sreda, 16. februarja: 13.55—14.25 Poročila in objave. Za uho in peto... — 18.45—19.00 Pojeta Sonja Draksler in Dušan Per tot. - Četrtek, 17. februarja: 13.55-14.25 Poročila in objave. Iz domačih logov. Poje centralni zbor SPZ p. v. P. Kernjaka. — Petek, 18. februarja: 13.55 do 14.25 Poročila in objave. Tragedija borbe za kruh. (Oddaja ob 5. obletnici smrti Prežihovega Voranca). — 18.45—19.00 Domače pesmi. — Sobota, 19. februarja: 09.00—09.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 09.30—10,00 športni obzornik. — 18.30—19.00 Pust, pust, krivih ust. — Nedelja, 20. februarja: 07.20—07.25 Duhovni nagovor. — 07.25 do 08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. ^ SlliZbO dobiti ali nuditi ^ Stanovanje najeti ali dati v najem ^ hišo kupiti ali prodati ^ aVtO kupiti ali prodati ^ motorno kolo kupiti ali prodati ► zakonskega druga poiskati ali če želite nekaj, česar ne morete dobiti v krogu Vaših znancev, dajte oglas v Naš tednik-Kronika To Je NAJCENEJŠA In NAJUSPEŠNEJŠA POT do Izpolnitve Vailh Zelja Kolesa, motorji, različni štedilniki, lastna delav niča za stroje, delo solidno in poceni v znani celovški mehanični delavnici. Zanesljivi odjemalci dobijo tudi na obroke. Johann Novak MEHANIK IN KLJUČAVNIČAR KLAGENFURT, Feldmarschall-Konrad-PIatz 1 DAMSKE PLAŠČE MOŠKE OBLEKE najboljše kvalitete in kljub temu poceni pri ^PUiluiez ohg. BELJAK, HAU PTPLATZ NR. 28 RADIO VATIKAN Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. uri. Vsako nedeljo ob 18. uri ..Verska ura”, (val 50.25, 31.10, 25.55 in 196 m) GOLIATH-VOZOVI IZ BREMENA (Borgsvard-Konzern) s obstoječo eleganco in s prvovrstno vozno lastnostjo GOLIATH osebni voz .... 41.000.— šiL GOLIATH dobavljaini voz (460 kg) 43.000.— šil. GOLIATH combi-voz .... 46.000.— šil. GOLIATH ekspresni ploč-voz (950 kg kor. tež.) . . 44.000,- šil. GOLIATH ekspresni omami voz (925 kg kor. tež.) . . 47.000,- šil. GOLIATH ekspresni kombi-voz za 8 oseb......... 52.000,- Sil. samo pri BUCHER & BITTMANN KLAGENFURT, St. Veiter Strasse 16, Tel. 59-94 ŽENINI IN NEVESTE, POZOR! Tapecirano pohištvo, žimice (modreci), divani, fotcli, prvovrstni izdelki samo pri strokovnjaku Josip Mairitsch Irž. izprašani mojster za tapetništvo in dekoracije KLAGENFURT Priesterhausgasse 1 Cene zmerne. Prepričajte se! Cen j. odjemalcem pekarne ROMAN W U LT S C H Celovec, Volkcrmarkterstrasse 96, Teb 39-7-08 si dovoljujem sporočiti, da obratujem tudi po smrti mojega moža v polnem obsegu. Potrudila se bom svoje odjemalce najbolje postreči. OTTILIA WULTSCH Graditelji hiš in poslopij! Najboljšo cementno strešno opeko, sive in rdeče proizvodnje, visoke cementne štirikotne zidne kamne ter razne oblike cementnih cevi nudi in dobavlja domača izdclovalnica strešne in zidne opeke po ugodnih cenah. Naročite že sedaj! Friedrich Steinberger CELOVEC - KLAGENFURT, Kanaltalersiedlung Heimstatlenstrassc 26 Čemu ste v skrbeh, če boste še dobili »Naš tednik — Kroniko” v trafiki ali pa morda pri sosedu! Izpolnite to naročilnico in naš list dobite na dom! Tu odrežite in pošljite kot tiskovino v kuverti na naš naslov (Celovec - Klagcnfurt, Viktringcr Ring 26)! Kot naročnik dobite naš lisf hitro in zanesljivo! Naročilnica S tem naročam list „ Vtiiš tednik - IUo*tika " Plačilne možnosti: mesečno 4.— šil. za tuzemstvo. Pri plačilu za pol leta ali celo leto dobite popust. Ime: Naslov: Datum: (prosimo, da točno navedete tudi pošto!) (Podpis) Kotiček kranjskega Janeza LJUBLJANA (val 202.1, 212.4, 327.1 m) Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetij ski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan ob 19.00 na valu 327.1 m oddaja za inozemstvo. DUNAJSKI VELESEJEM Na Dunaju je že vse v živahnih predpripravah za dunajski spomladanski velesejem, ki se bo vršil od 13.—20. marca 1955. V okviru sejma bo raketni- in astronomski muzej razstavljal in kazal filme o napredku in /najdbah v vsemirju in letalski tehniki. Pri tem bodo polagali važnost na raketne iznajdbe in vožnjo na luno. Prav lepo je pozim’, ko za pečjo sedim, stare škarpe flikam in tobak kadim. In moje ženke glas, mi dela kratek čas, kdor če slišat’ jo, naj pride v vas. Tako smo včasih peli in živeli. Verjetno Hanzeji in Janezi po Koroški in Kranjski še pojo po istih notah in žive po istih pri-rodnih receptih — mene pa življenje pili in dresira, da bi naredilo iz mene vsaj strašilu podobnega mestnega možica. Takele in podobne pesmi amerikančki v naši vasi, ki je malo manjšo kot cela Koroška, prav čisto nič ne razumejo. Saj jim ne morem zameriti, če prav bi jim včasih rad. Lepe zasnežene gore gledajo največ le na platnu, ker je daleč okoli naše vasi sama ravnina. Prav nič ti revčki ne vedo, kaj se pravi za pečjo sedeti, seve, ker imajo sedaj povsod stanovanja na plinsko ali električno ogrevanje. Namesto ženke glas se povsod derejo radijski aparati — zato pa tudi nihče ne vabi soseda poslušati ženke glas! Je že res, da imamo par ur na teden slovenske radijske oddaje, pa kaj to meni zaleže, ko pa ima tukaj teden svojih celih 168 ur. Nekaj angleških melodij že tudi lepih — se ne smem pritoževati — dostikrat pa so take čudne ,viže’, da bi vraga z njimi prestrašil. Včasih se vprašam, kdo zlomka se takih melodij domisli, in nevem, skozi kakšna trobila glasove spuščajo. Za božič, to moram pribiti, pa poslušamo božične melodije vsak v svojem jeziku — to je veliko, če človek pomisli, koliko različnih narodnosti živi v našem Clevelandu. Morda — mislim si pa, da ni celovški radio imel tako lepega, verskega programa kot mi tu. ZA KRIŽANKARJE Vnetim reševalcem dela baje težave rešitev štev. 76 vodoravno. Da bo več poguma jo izdamo: »STERNEN”. DOKTORICA TEOLOGIJE Neka Nemka je napravila v Miinchenu doktorat iz teologije. Bila je protestantka,, pa je med študijem konvertirala in študij pred kratkim z doktoratom končala. Ima namen oditi na Japons/ko, kjer bo delovala na katoliški univerzi v Tokiu. To je prva ženska, ki je napravila doktorat iz katoliške teologije. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiuiHiiiunminiinmi Oglašuj v našem listu? MALI OGLASI VSAKA BESEDA STANE 1.10 S (IN 10% DAVKA) Poudarjene besede in take z več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo »Našega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec št. 43-58). WIENER PELZVVERKSTATTE Celovec-Klagenfurt Obbtplatz 2-1. Kupuj pn proizvajalcu, kjer dobiš dobro blago poceni. Mod roče, tapecirano pohištvo, dobro in poceni samo pri proizvajalcu Johann Ortner, Beljak, Wid-mangasse 31 ter Ringmauergassc Nr. 11. V vseh RADIO-ZADEVAH vprašajte najprej radiosvetovalca! OTTO G A G G L Beljak - Vtllach ■. Vsak teden nove pošiljke raznih avto-vozov samo KS. Autozentralc POTUZNIK. Celovec - Klagenfurt, St.-Ruprechter Strasse. Enodnevne piščance že lahko sedaj naročite. Od 21. februarja dalje vsako sredo in četrtek interesentom oddajanje. Razpošiljanje in prevzem sledečih perutninskih pasem: Leghorn, jerebične pasme, Italijanke, New-Hampshire, Rhotlander, Bor-red Rocks, mlade kokoši, gosje in račje piščance nudi perutninarstvo — Geflugclfarm 4 'H „ELBLHOF“ INH. FRANZ ZUBER Celovec-Klagenfurt, Auer-von-Welsbach Strasse 7 CENIKI BREZPLAČNO! KINO GELOVEC-KLAGEN FURT STADTTHEATER II,—14. II.: „SIE” (ni za mladino) 15,—17. II.: „Das Himmclbett” (ni za mladino) PRECHTL 11.—14. II.: „Schwert und Rose” 15.—21. II.: »Bruder Martin” DOBRLA VES 12. II. ob 20. uri in 13. H. ob 16. uri »Strasscnscrcnade” 16. II. ob 20. uri »...und esvig schvvcigen die \VaIdcr” (ni za mladino) PLIBERK 12.—14. II.: „Manncquin liir Rio” (ni za mladino) Sanitarne naprave, centralne kurjave, vodovodne napeljave ANDLINGER, Celovec, Adler-gasse, tel. 20-52. Strokovni nasveti in brezplačni proračuni. Dobave po tovarniških cenah. Električne črpalke. Vse na zalogi. IŠČE SLUŽBO Sodarski pomočnik, 20 let, pošten, Slovenec, išče poklicne zaposlitve. Staudeker Jože, Treffling, P See-boden. Nemški linolej — Stragula dobra talna obloga, CERNY, Celovec, Neuer Platz 8 ŽENITEV Slovenka želi spoznati zaradi ženitve pridnega fanta ali vdovca od 43 do 58 let. Resne ponudljc pošljite na upravo lista pod značko »Poštenost”. PFAFF novi nemiki šivalni stroj za gospodinjstvo in obrtniltvo C • 1 o v e c Wianarg. 10 GRUNDNER cJnAtrate lahko naročite pri nas tudi telelonično če je pa besedilo obširnejše ali oglas bolj kompliciran, lahko naročite telefonične našega zastopnika, ki sc takoj zglasi pri Vas, da Vam pomaga z nasvetom in prevzame naročilo. Naša telefonska štev. 43-58 Teletonisch konhen Sic jederzeit Ihrc Inserate bei uns aufgeben. Falls der Text umfangrci-chcr oder die Anzcigc kom-plizierter ist, konnen Sie te-Icfonisch unseren Vertreter bestellen, der sofort zu Ihnen kommt, um Sie zu beraten und Ihre VVcrbung mit Ihnen zu bcsprechen. Unscre Nummer 43-58 poceni HJInterdjjrfler Grodbeno m pohištveno minrstvn BeljOk, Widmanng. tudi na obroke List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: »Naš tednik-Kronika", Celovec, Viktringcr Ring 26. - Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. - t ».miv in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringcr Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.