Naivečji slovenski tednik v Zedinjenih državah Isfu/a vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: MSI W. 22nd Place Chieage, Ul. ^__r OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered aa Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. J X. The largest Slovenian We^kiy in the United Stat«* of America. Issued every Wednesa*y OFFICE: 1951 W. 22j»d Place Chicago, DJL r1 No. 33. Štev. 33. Chicago, 111., 23. avgusta (August) 1916 Leto II. Volume II. Lokalne vesti. na uprava vsako leto okoli 6,000.-! 000 dol. — Minulo nedeljo je hitelo — Rojak Frank Jurjovec, ki je'vsled hude vročine zopet na tiso-pred leti prvi zače) grocerijsko ! i11 tisoče ljudstva k obrežju mi-trgovino v naši naselbini, je pro-1 ehiganskega jezera, v razne par-dal minuli teden svojo hišo s trgo- ^e okolico. Ta dan je utonilo vino vred na \V. 22. St. in So. Pr* kopanju v vodi 6 oseb. Wood St. nekemu Poljaku za $10.000 in se je sedaj preselil v Cicero. Trgovino je prodal vsled bolehnosti žene. Kakor se čuje, bo pa vseeno še nadaljeval na starem prostoru prodajo domačega vina na debelo, dalje bo še za naprej opravljal notarske posle in pošiljal denarje v staro domovino. — Sezono letošnjih naših pik -nikov bode zaključil prihodnjo nedeljo, dne 27. t. m. Slov. pečlar-ski klub v Chicagu, ker priredi zopet svoj izlet v prijaznem go -zdičku Pet. Husha v Willow — V ponedeljek zjutraj je našla policija na stanovanju št. 8 W. 24 St. umorjeno 19-letno Italijansko Mrs. Katarino Labello, katero je že pred 2 dnevi s sekiro ubil njen mož in je zatem neznano kam pobegnil. Morilec je svoji ženi s sekiro popolnoma razbil črepinjo. Do srca je bil ganljiv prizor, ko je policija našla v stanovanju umorjene žrtve tudi 2 njena otroka 21etno hčerko in nekaj meseci starega dojenčeka. O-ba sta ležala skrita pod posteljo na pol živa, ker nista dobila že par dni nič hrane. Otroka so spravili Springs, ali tam, kjer se je že en-1 t a koj v St. Anthony bolnišnico in krat letos vršil piknik tega kluba. iJ^1 upajo ohraniti še pri življe-Vstopnina za ta piknik znaša *1 s »j": policija je pa izdala general-prosto pijačo in prigrizkom. ni alarm za nečloveškim očetom Izletniki se odpeljejo z "avto- morilcem, truckom" točno ob H uri izpred gostilne Joe Perkota na So. Wood Str. Vožnja za tja in nazaj velja 50 centov. Pečlarjem želimo lepo vreme in mnogo zabave. — Minulo soboto je zatvorila svoja vrata privatna banka ži- Ameriške vesti. ZMAGA PREM0GARJEV. Pittsburgh, Pa., 20. avgusta. — 'o večtedenskem agitatoričnem dovske tvrdke Adolph Silver and | delu v dolenji dolini Allegheny Co na 1231 So. Jefferson St. in So organizirani rudarji napravili 848 Maxwell St. Lastnika te ban- pogodbo z naslednjimi družbami: ke sta bila brata Adolph in Maks ^ord Collieris Company v Curtis-Silver. Eden izmed označenih se v i 1 le, Pa.; Bessemer Coal and mudi radi slabega ? zdravja v Californiji. drugi je pa odnesel pete neznano kam. Največ bodo vsled te bančne kride prizadeti Coke Company v Russeltonu, Pa.; Allegheny Coal Company v Ilar-wicku, Pa.; Valley Camp Co. v Valley Camp, Pa., in Superior židovski delavci, ki so nosili v to (oal Company v Russeltonu, Pa. sigurno ? banko svoje težko pri-j V smislu nove splošne pogodbe služene cente. Sodi se, da sta od-ise plača poviša sledeče: nesla lastnika te banke do $80.000 Kurjačem od 25 ua 33c na uro; delavskega denarja. rudarjem s pikom od 49 na 56c pri Sedaj se bo v mestni zbornici! toni J delavcem, ki se vrste v glav- in v postavodaji uvedlo novo dra- ,llh rov,h 0(1 41 1111 53c I)ri Janhl: stično postavo za privatne bankir- ^reljačem o d*2.80 na $3.00 na je našega mesta in države, ki solllan= vodjem sesalk od 25 na 35c tekom let poneverili že približno I na nr°; navadnim delavcem od za $500.000 ljudskega denarja. *275 na *2-80 Iia dan- Stresa! - —Minulo nedeljo je bilo polici-ji naznanjenih 19 prestopkov nedeljske gostilničarske postave. Večina teh se nahaja na naši za-padni strani, največ je prizadetih poljskih gostilničarjev. Kaj bo u-krenil naš modri žuj)an Thompson s temi, še ni znano, gotovo je, . . . . , , . , ,., r pri tehtnici pa, da jih ne bo zato pohvalil, ali jim znižal "licence". Za gostilničarje v našem slovenskem centrumu se obeta nekaj novega, ker so pričeli baš te dni ob So. Robey Str. poleg W. 23 St. poleg ljudske šole graditi veliko novo policijsko stražarnico in policijsko sodišče. Sedaj se nam ne bo bati tatov ker bomo imeli v sredini naše slovenske naselbine veliko policijsko postajo. Dobro bi bilo, da bi spravili v to službo cem (dumparjem) od $2.18—$2.35 na $2.42 na dan. Ta plača velja za osemurno delo. Pristojbina za varnostne svetilke je znižana od 5 na 4c na dan. Družbe morajo pobirati prispevke za unijo. Rudarji izvolijo sami zaupnika Družbe morajo vrniti rudarjem $14,000, ki so jih vplačali kot denarno globo. PRED VELIKO STAVKO ŽELEZNIČARJEV. Washington, D. C., 20. avgusta. Nad 400,000 organiziranih železničarje v sirom Unije se pripravlja že nekaj tednov na splošno stavko, ker jim družbe nočejo pri-poznati 8-urnega dnevnega dela. Do generalne stavke bi prišlo že Photo by American Press Association Po zavzetju Gorice bi Italijani še radi imeli Trst, najvažnejše avstrijsko mesto ob Jadranskem morju, ki je štelo 1. 1910 229.510 prebivalcev. Trst je zaeno tudi največje slovensko mesto, kajti ondi je bivalo pred 6 leti 56.916 Slovencev; drugih narodnosti je bilo 1. 1910 v Trstu: 11.856 Nemcev, 118.959 Italijanov, 41.779 Hrvatov, Srbov, Grkov i. t. d. i med ravnatelji železniških družb teden v našem mestu republikan- in predsednikom Wilsonom. ski predsedniški kandidat Charles j E. llughes. Tem povodom si je o-, ODPOKLIC PERSHINGOVE , , gledal tudi najve?ji bakreni rud_j KAZENSKE EKSPEDICIJB. nik na svetu> '-Leonard" rudnik Washington, D. C., 21. avgusta, i p0 imenu, v našem mestu, ki je General Fuston, nik ameriških mehiški meji jt ........„....., i"' '""'i vojnem poročilu se omenja o Im- departmentu, da naj se odpoklice njenega zraka. dn' pollovnih b.-ezvspešnih napa- iz Mehike Pershingovo kazensko ,, , ■ ; ekspedieijo v kratkem, ker nika- "KATOLIŠKI TEDEN" V NEW f"> •«»''J«n<» »» "»<*»« '>"»'* Inozemske vesti. ITALIJANSKI NAPADI ODBITI. Berlin, Nemčija (brezžično pre- . ° .. '...........' ....... ....... ' J i jbernn, nemcija (nrezziciio pre- on, vrhovni povelj - i 2800 čevljev globok. Hughes se je ' k() gayvjue \ y) \<) av„ y i čet. taborečih na oblekel v rudarsko opravo in je zadlljem ^'stHjskenV uradnem je namignil vojnemu >kaj časa delal pri sesalki stis-jv • nowir.ii11' p onipni;1 () hn. kor ne more zajeti generala Ville. C) tej točki se bo v kratkem deba- YORKU. iztočni strani Gorice. Poročilo se glasi sledeče: New York, N. Y., 20. avgusta. , ,.. . , , . • • 1 ta -i ,ti i ' Italijani so nadaljeva tiralo ah glasovalo v kongresni in Danes se je otvorilo s pontitikal- SYO- senatski zbornici. 86 - LETNICA AVSTRIJSKEGA CESARJA. no sv. maso v katedrali sv. Patri-ka "katoliški teden", oziroma zborovanje "Narodne zveze katoliških društev v Ameriki''. Na to I)ne 18. avgusta t. 1. je obhajal konvencijo j«' prišlo več tisoč de-najstarejši vladar sedanje dobe,' Jegatov širom domovine in Kana-cesar Franc Jožef I., 861etnico de pontifikalno mašo je daroval svojega rojstva. Kako so letos kardinal Farley iz New Yorka. praznovali v Avstriji cesarjev roj- Tega zborovanja se udeležijo: a- stni dan, ne moremo poročati, ker nostolski delegat John Bonzano iz .. . i - i i i • i * , , 4 m f i ' , . „ . •• i j- i*i i i krajih tudi do roeiuh spopj nismo dobili ze od 14. aprila t. 1. Washingtona, D. C., trne kardi -; , : , . .. • • , . •i, , • , . ' M, ' .. i . dov, pri katerih je imel sovražnik ni kakega starokrajskega lista. ; nah, 4 nadškotje, 2/ Škofov m vee 0j)-utue iz„u}u, Dva naša slovenska ameriška li- sto duhovnikov, tako da takega ' ."j^, sta sta priobčila minuli teden na' zborovanja katolikov še ne pomni s,uow p° 1 naz'!J čevljev, globoka pa 50 čevljev. POTRES V ITALIJI. Rim, Italija, 20. avgusta. — ' 'lasom najnovejših in sedanjih j podrobnih poročil, je bil zadnji potres, ki se je vršil v srednji Italiji blizu mesta Rimini ob Jadranskem morju mnogo hujši, 00.00 mož. Bulgari skušajo s pomočjo zaveznikov na vsak način potisniti sovražnika iz Soluna in ga pognati v morje. Do danes so si prisvojili Bulgari že več grški-h vasi in obmejnega ozemlja brez kakega protesta od strani grške vlade. Sodi se, da je naredila Crška z Nemčijo tajno pogodbo, za kar bo prejela svoje-časno primerno odškodnino. SPLOŠNA VSTAJA V ALBANIJI. Rim, Italija, 20. avgusta. — Iz Albanije prihajajo semkaj poročila, da je nastala med ondotniui ljudstvom zadnje dni splošna re-volta. Ker ni v Albaniji zadostno število avstrijskega vojaštva za vzdrževanje reda, so se spunt-ali domačini. Požig, klanje in ropanje je na dnevnem redu. Tudi iz Črne gore prihajajo semkaj slič-na poročila. Avstrijski poveljnik v Albaniji je naprosil svojo vlado za odpo-moč, kajti uporni Albanci napadajo neprestano avstr. vojaške oddelke in predstraže. RUMUNSKA SE BO PRIDRUŽILA ENTENTI. London, Anglija, 21. avgusta.— Kumuska se bo skoraj gotovo pridružila ententnim zaveznikom. V to s vrh o se je vršila minulo nedeljo med rumunskim vojnim ministrom in ruskim vojaškim atašejem v Bukarešti važna konferenca. Rusija je baje pripravljena v tem slučaju poslati Rumuneem številno armado na pomoč, s katero se bo skušalo pregnati Bulgare in Nemce iz zavzetega srbskega ozemlja. NA VZHODNI FRONTI. London, Anglija, 20. avgusta.— Iz Petrograda in Berlina prihajajo semkaj ugodna vojna poročila o operacijah, vršečih se te^om zadnjih 24 ur ob reki Stokhod, med Rudko in Cervišem, 40 milj severno od Kovela. Rusi so zavzeli na obeh straneh reke Stock hod več vasi in važnih postojank; istotako poročajo tudi Nemci o svojih uspehih. Zaeno se semkaj poroča, da so Rusi potisnili gen. Linsingovo armado za 3 milje nazaj. POZOR člani društva sv. Štefana štev. 1. K. S. K. K., Chicago, HI. Ker želi podpisani odbor, da bi nastal pri društvu vzoren red glede nadziranja bolnih članov in izplačevanja bolniške podpore,se je na zadnji mesečni seji sklenilo in odobrilo sledečo točko: Vsak član naj ima dobro zapisan naslov našega I. tajnika Math Grilla, ki stanuje na 3629 So. Wallace St., Chicago, 111. Poleg tega naj si tudi vsakdo zapomni naslov 11. tajnika ali našega zapisnikarja Anton Stonicha, ki stanuje lia 1630 W. 22nd St., Chiea- bavnega na svojih piknikih. Tudi iia bližajočem se pikniku dne 27. t. m. bo več smešnih točk in zabav. Pridite torej ta dan vsi v Sissmerjev gozdič in prepričali se boste, da bo ta piknik eden izmed najbolj zabavnih, kar smo jih sploh imeli v Jolietu. Dalje se naznanja vsem onim družinam in posameznikom, ki bi se radi peljali na veselični prostor, da je društvo najelo za to voz, ki bo čakal že ob 1 uri pop. pred našo slovensko cerkvijo. Od tam bo jemal ljudi, oziroma izletnike po Chicago St., Ruby St. in Broadway St. Vsi pa čakajte naj- go, 111. Ako član zboli, naj to ta- b^ na Broadway St,, ker to je . i/lnvno npvfn Lri vnd i fin iiJLSPfm koj isti dan naznani pismeno po dopisnici II. tajniku Anton Sto-nichu, če je pa v bližini, naj pa pošlje svojo ženo, kakega sorodnika, ali sobrata na dom II. tajnika, da se ga o bolezni obvesti. Istotako naj tudi stori,ko ozdravi. Ta točka je zelo važna. Kdor se ne bo ravnal po tej določbi, bode imel sitnosti pri izplačilu podpore. Dopisnica stane samo le (en cent) torej se ne more nihče izgovarjati, da se ni mogel pravočasno in pravilno naznaniti ko zboli. Pisati zna pa tudi vsakdo sam, če ne, pa kedo drugi v hiši. Toej še enkrat pozor glede tega. Dalje se prosi člane, da naj vsa- glavna cesta, ki vodi do našega veseličnega prostora. Na veselo svidenje torej dne 27. avgusta ! Vsi dobro došli! Z bratskim pozdravom Martin Težak, predsednik. opominja vse Marije Zdravje NAZNANILO. Teiu potom se člane društva Bolnikov" št. 94 K. S. K. J., Sublet, Wyo., ki stanujejo zunaj društvenega sedeža, da naj si vsakdo preskrbi bolniško nakaznico od društvenega tajnika v slučaju bolezni. Brez bolniške nakaznice ne bo nihče opravičen in deležen bolni- nal Ave. na veselieni prostor 26th Ave. in Park St. Čisti dobiček te prireditve se bo porabil za slovenske sirote po vojni. Pripravljalni odbor je sestavil bogat program, da bodo udeleženci vsestransko zadovoljni in se zabavali, kot se še niso v Milwaukee nikoli. Prosim vse cenjene rojake, da se udeleže te1 prireditve. Komur bije količkaj usmiljeno srce v prsih, bode to naše delo rade volje podpiral ter si privoščil nekaj zabave v ta veleplemeniti namen. Vstopnina za Slovence je prosta. J. Krainc, tajnik pripravljalnega odbora. ko premembo naslova naznanijo podPore- Nada * se, takim pravočasno po dopisnici I. tajni- ;*l*nT lnaznanJa' da se bo T'' ku Math Grillu. Prememb stano- *teval° le ,datum Petnega pečata vanja ni treba pošiljati, ali dajati se ,avi bolnega. samo upravniku Glasila K. S. K. S°l,ratTskl Jednote: treba je obvestiti tudi,1 Jerry Gradišnik tajnik, ali \ prvi vrsti I. tajnika, ki že po-i box^l89 Sublet' tem preskrbi potrebno, da pride uradna prememba naslova sleherni teden v upravništvo lista. Sklenjeno je bilo na seji, da se'N,va naj ta oklic trikrat zaporedno pri cbči tem član« NAZNANILO. S tem naznanjam članom dru-Marije Majnika" št. 154 K. S. K. J., Peoria, 111., da se je na tem mestu, d*a ne bo po- f[,a11,a^ mesečni seji dne 13. avg. kakega izgovora od strani >v. Odbor. NAZNANILO. Iz urada tajniku društva sv. Vida st. 25. K. S. K. J., Cleveland, O. S tem naznanjam, da se je na naši društveni seji dne 6. avgusta t. 1. sklenilo, da se naše društvo t. 1. vršilo nekaj premembe pri našem društvenem odboru. Na tej je bil izvoljen novim društvenim tajnikom sobrat Joe Kuhel, 313 Warren St., Peoria, 111. Vsled tega so naprošeni vsi člani našega društva, da naj se a®naprej obračajo v društvenih , .. . , .»r. , zadevah na podpisanega novega korporativno vdelezi 2<. avgusta »„; -u • - v , , .... tajnika m ne vee na bivšega tai- t. 1. slavnost. blagos mljenjanovenika Jak(>b Zahuk ker £ \ nebovzetja sle(lnji odpotoval v Joliet J Društvo se ' sole fare "Marije v Collinwood, Ohio. .L S sobratskim pozdravom Joseph Kuhel, tajnik, 313 Warren St., Peoria, 111. NAZNANILO. uuelezi po dovršenem biagoslov-Ijenju tudi banketa, zatem pa pik-ni ka. Zbirali se bomo v Collin wood u na križišču (Five Points) ob 1 uri popoldne, vsled česar so naproše- Iz ur&da društva sv. Janeza Ev., ni člani'našega društva, da se te štev- 65» K- s- K- Jednote v Mil-pri redit ve polnoštevilno udeleži- waukee, Wis. jo; vsakdo naj vzame društv. re- Vsa slovenska podporna dru-galijo s sabo. Posebno so na pro- stva v Milwaukee imela bodo sku-šeiii naši člani živeči v Collimvoo- pen piknik dne 27. avgusta v Ber-du, da se zanesljivo udeleže kora- linger parku na South Pierce in kanja gori navedenega dne. 26. Ave. v dobrodelni namen in Nadalje omenjam, da obhaja le- Pom<>č vsled vojske prizadetim si-tos slovenska župnija "Marije rotam v naši stari domovini. Vnebovzete" v Collinwoodu de- Tem potom naznanjam cenje-set letnico svojega obstanka; te- nim člapom našega društva, da se koin 10 let je ta fara za toliko na- naj te velike manifestacije, kora-predovala, da si je letos posta- kanja in piknika, polnoštevilno vila svojo lastno farno šolo, katc udeležijo. Društva se zbirajo na ra bode v ponos in napredek tej First Ave., severno od National slovenski naselbini. Ave.; naše društvo se zbere na Cenjene brate našega društva Virginia St., zahodno od First prosim torej še enkrat, da se pol- Ave> ol) P°1 eni uri popoldan, da nošteviliio udeležite gorinavedene skupno z drugimi društvi odko-redke slavnosti. rakamo v omenjeni park. Želeti Z bratskim pozdravom .ie> da se vsi člani, oziroma vsa na- Joseph Russ, tajnik. «a slovenska naselbina udeleži te ----i lepe parade, ter pospeši povoljni Iz urada društva sv. Frančiška 1n zaželjeni izid te važne in vele-Sal. št. 29 K. S. K. J., j pomembne akcije. Pokažimo sve- Denver, Colo. Cenjeni mi sobrat urednik! Nedavno tega sem na tem mestu poročal o nameravani veselici našega "Pečlarskega kluba", ki se je v resnici vršila dne 6. t. m. v Kkrabcovi dvorani v Retreat parku na Globeville. Žal, da smo imeli omenjeni dan bolj slabo vreme; pa vkljub vsemu temu je bila zabava izborila; tudi tako znamenitega plesa še ni bilo v Denverodkar je ta "kontra draj", kakor na minulem pečlar-skem pikniku; imeli smo kar tri godce. V dolžnost si torej štejem, da se na tem niestu v imenu celega Pečlarskega kluba vsem cenj. gostom in plesalcu (kam) ter "draj" gostilničarji iskreno zahvaljujem za njih vdeležbo in obisk. Dobička sicer nismo ravno naredili dosti ta dan; — toliko je pa le bilo, da se je stroške pokrilo in $10.00 darovalo pomožnemu skladu za slovenske ranjence in sirote v starem kraju. To svoto se bo priložilo že k naloženemu znesku .$60, katerega je nabralo s tombolo društvo sv. Roka št. 115 K. S. K. J. v Denver, Colo., kar je bilo že na tem niestu izkazano. Denar je naložen na Stock Yard banki. Skoda, da nam ni bilo mogoče narediti na tem pikniku več prebitka; ako bi se lahko točilo opojno pijačo, bi bilo najmanj $50 čistega preostanka, ali pa še več; to je torej tudi posledica prohibicije. H koncu teli mojih vrstic mi ne preostaja druzega, kakor da kličem našim slovenskim pečlarjeni: Držimo skupaj, — zedinimo se! Vsi za enega, eden za vse! Naredimo pečlarski trust in zmaga bo naša. Tudi pri prihodnji slični prireditvi se ne bomo ozirali na dobiček za naše žepe; — dobro je pa le vse, kar se naredi v pomoč našim revežem v stari domovini. S pečlarskim pozdravom Prank Matte. Joliet, 111. Kakor je priredi naš )iio ze naznanjeno, Imštvo v nedeljo, dne 27. avgusta t. 1. svoj veliki piknik v prijaznem Sissmerjevem gozdičku, severno od Theilers parka. Vsled tega opozarjani na to prireditev še enkrat vse člane našega društva, da bi se piknika udeležili v obilnem številu. Začno pa tudi omenjam, da bo talc* naš. piknik malo več, kakor na- V1 vadni piknik, ki jih prirejajo razna slovenska društva. Zabave bo na tem izletu gotovo več, kakor je bilo iste še kdaj na kakem slovenskem pikniku. Upam torej, da se ga bodo udeležili naši člani in članice polnoštevilno. Tudi prijazno vabimo s tem vsa ostala naša slovenska društva in jih prosimo, da bi se njih članstvo udeležilo tega piknika v kolikor mogoče največjem številu. Zanimanje za ta piknik je že sedaj tako veliko, da se lahko sodi, da se ga bo udeležilo na tisoče oseb A To društvo priredi namreč vedno kaj novega in za- tu, da bije v naših prsih srce, ki čuti grozno nesrečo evropejske vojne, ki je prinesla slovenskemu narodu toliko gorja, storila toliko revnih sirotj ki nam milo kličejo in nas prosijo, da jim po naših močeh pomagamo. Torej cenjeni člani, udeležite se vsi polnoštevilno tega piknika, ter uslišite klice in prošnje pomo sirot naše ljube stare domo-me. S sobratskim pozdravom John Močnik, tajnik. Milwaukee, Wis. Cenjeno uredništvo: Prosim, blagovolite priobčiti sledeče vrstice: Mihvauška naselbina je zopet napravila en korak naprej glede složnosti. Pred tedni so se združila vsa tukajšnja društva v komite "Zedinjeni Slovenci v Pomoč bednim v starem kraju" ter bode priredila dne 27. avgusta t. 1. veliko narodno zabavo v Beril inger's parku. Društva se ude- leže korporativno korakanja ob pol eni uri pop. od First in Natio- delek pri K. S. K. J. Ta oddelek je NAZNANILO. Iz urada društva sv. Cirila in Metoda št. 144, K. S. K. Jednote, Sheboygan, Wis. Vse člane in članice našega društva, živeče v Sheboyganu, osobito pa one, ki imajo potne liste in živijo izven Shebovgana, se uljudno prosi, da se spomnijo svojega društva, ki jim pomaga v času bolezni in ob smrti. Spomnite se ga zato ker obhaja naše društvo dne 10 septembra t. 1. (to je druga nedelja v septembru) petletnico obstanka. Omenjeni dan je ob 10. uri sv maša v zahvalo društvenega obstanka in na čast društvenih pa tronov v dober namen društva. Te sv. maše se udeležijo vsi društven i ki. Pri tem omenjam, da bo moral vsakdo plačati kazen, kdor se iste ne udeleži; izjeme so le dve: bolezen, ali celodnevno delo. Da bomo imeli natančen pregled o celokupni udeležbi članov pri tej službi božji, se bo vsem članom ob tri četrt na 10. uro v društveni dvorani razdelilo posebne listke. Vsak član naj se podpiše na listku in naj ga odda tajniku. Popoldne se vrši ob 2. uri v National parku na 10. cesti slavnostni piknik. Vsled tega vabim v imenu našega odbora vsa ostala naša cenjena društva v Sheboyganu in jih prosimo, da nas ta dan počastijo s svojo udeležbo. Tudi naše društvo se bo odzvalo ob času kake prireditve in bo skušalo na ta način izkazati protiuslugo. Za ta piknik se delajo že velike predpriprave, tako, da bo vsakdo s postrežbo in zabavo zadovoljen. Vabimo osobito članice in žene naših članpv, da naj pridejo s celo družino na ta piknik; vzemite vaše otroke s seboj, da se bomo vsi skupaj radovali petletnice društvenega obstanka. Ta dan bomo imeli lepo priliko videti število o-trok naših članov, da jih bo potem mogoče vpisati v novi otroški od - nekaj koristnega in pomenljivega, ki ga je omislila naša dobra podporna mati K. S. K. J. Končno vabim že enkrat vse Slovence in Slovenke našega mesta, in cenjena društva na naš go-riimenovani piknik, ker to bo zadnji slovenski piknik v tej letni sezoni v našem mestu. Dalje prosim članstvo našega društva, da naj se polnoštevilno udeleži prihodnje seje, vršeče se dne 3. septembra. Na dnevnem redu je več važnih točk. Želel bi slednjič tudi, da bi naše društvo kaj koristnega storilo v pomoč slovenskih , sirot v stari domovini, kakor to delajo druga društva naše Jednote. Sobratski pozdrav Frank Mikolič, tajnik. Krvava tragedija v Cleveland^ 0. O strašni ljubavni tragediji, ki se je odigrala dne 12. t.m. v Cleve-landu, O., posnemamo iz cleve-landske "Sloge"z dne 17. t. m. sledeče: "Umor in samomor v-naši naselbini. — Žalibog moramo danes poročati silno žalosten dogodek. Anica Žlindra, sedemnajstletna hčerka rojaka Žlindra je šla v soboto zvečer dne 12. avg. okoli šeste ure po Norwood Rd., blizu slovenske cerkve sv. Vida. Na vogalu Glass ave. in Norwood se sreča z oženjenim Jožefom Jazbec. Par minut se pogovarjata, kar potegne Jazbec samokres in ustreli dekle. Dekle tyeži okrvavljena okoli rteke hiše, čez ulico mimo slovenske cerkve in na dvorišče druge hiše. Morilec zanjo. Ko jo dohiti, ustreli še parkrat nanjo iu jo smrtno rani v čelo in v tilnik, na to pomeri sam nase in se ustreli v levo oko. Dekle je kar brezzavestno obležalo, on pa je stal, dasi mu je kri eurkonia lila po obrazu in mu je levo oko viselo iz jamice. Seveda se je takoj nabralo tisoče ljudstva, tlefonira-lo se je po policijo, med tem pride že Želetova ambulaiica in odpelje umirajoče dekle v St. Clair bolnišnico, kjer je takoj izdihnila, a-ko ni bila že med potom mrtva. Med tem je prišla tudi policijska amhulanca, naložila morilca in ga tudi oddala v St. Clair bolnišnico. Takoj so ga operirali, on bo ostal pri življenju. Takoj ko bo okreval, pride pred sodišče, ker bo ob-dolžen umora prve vrste. Pri njegovi postelji noč in dan sedi sraž-nik, želel je duhovnika takoj po operaciji, silno se kesa, toda ves kes ne more priklicati nazaj življenja ubogi žrtvi. V soboto zvečer zaradi bruhanja ni mogel biti obhajan, sv. obhajilo je spr.ejel še le v nedeljo zvečer. Razburjenje iF v naselbini je bilo; umevno silno. V nedeljo dne 13. t. m. so djali deklico na pare v stanovanju sta-rišev in takoj so začele nepregledne množice ljudstva vreti jo kror pit in tudi seveda past ljubo radovednost. Od vseh strani mesta so prišli, vsake narodnosti popolnoma neznani obrazi, angleški in nemški časniki so prinesli cele kolone o dogodku s fotografijami. Pogreb se je vršil dne 16. t. m. predpoldne ob ogromni udeležbi. Bližnje ulice polne ljudstva, društva v uniformah, godba, veliko vencev. Vsega pomilovanja vredni so stariši, posebno še mati, ki je itak slabotnega zdravja; tako je ihtela v cerkvi, da so jo morale ženske odpeljati v zakristijo in močiti z vodo, ni se dala potolažiti nad izgube edine hčerke. Vsakdo pač razume, kako težko je materi, ako zgubi ljubega otroka. Ako otroka tudi celi svet obsodi, mati ga še bo zmiraj zagovarjala, pri materi bo vsak otrok našel v srcu prijeten kotiček, kjer si ogreje ubogo svoje srce. In ker vemo, kake ljubezni je zmožno materino, in le materino srce, zato razumemo brezmejno žalost Žlindrove matere, zato imamo spoštovanje pred njenimi solzami. Dekle je bilo skoraj še otrok, ni imelo še razsodnosti zrelega človeka, skoro so jo oboževali zaradi njenih talentov in zaradi njenega prikup-ljuvega obnašanja, in to je uporabil brezvestnež in ji je oropal mir srca. To so samo dejstva, ne spuščamo se v nobeno sklepanje, v nobeno razmotrivanje o vzrokih, zakaj se je to zgodilo, kdo je kriv, strašno dejstvo govori samo za se, več kakor cele knjige. Večni Bog je usmiljen, je pa tudi pravičen. Božjih sklepov ne poznamo, l-paj-mo, da je dal rajni milost, da je vsaj iskrico kesanja obudila. Bog bodi ji milostljiv sodnik! Strašna je odgovornost morilčeva. Z nobeno pokoro, z nobenimi žrtvami ne more povrniti oropanega življenja, ako tudi se pokori leta in leta. Morilec je oženjen in oče dveh otrok, ter je tako pahnil v nesrečo svojo lastno družino, za katero je zavezan skrbeti. Kako nečast je napravil s tenl tudi celi naselbini, slovenskemu narodu v Ameriki! Malo nas je, zato se tak dogodek bolj pozna." Pokojna Anica Žlindra je bila rojena v Velikih Laščah na Kranjskem, živela je kasiieje pri svojih stariših nekaj let v Trstu, odkoder je pred kakimi 5 leti z očetom in materjo odpotovala v Cleveland, O. Gdč. Anica Žlindra je veljala za najlepšo slovensko krasotico v CJevelandu, bila je navdušena So-kolica in najboljša gledališka i-gralka in v elevelandski naselbi- FC jene ni zelo priljubljena v&e narodne zavesti. Poroča se, da je morilec Jo«. Jazbec zadnje dni že toliko okreval, da je zapustil bolnišnico čeravno so mu odvzeli eno oko, katerega si je oni usodepolni dan izstrelil. Sedaj je pod ključem in ga bodo stavili pred glavno poroto obtoženega umora 1. vrste iu bo skoraj gotovo obsojen na smrt. DOBRO ZDRAVILO. Mr. J. Simek, New Prague, Minnesota, trpel je vsled želodčne ne-prilike več let, predno je našel o-lajšbo. Piše nam sledeče: "Zahvaljujem vas prisrčno za Vaše izvrstno zdravilo, zvano Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Boloval sem za želodcem več let, in to zdravilo mi je pomagalo. Priporočiti je želim vsako -m ur, ki trpi vsled slabega želodca. John J. Simek, New Prague, Min-nesota." Ljudje, ki trpijo vsled težavne prebave, bolečin v želodcu in drobu, omotičnosti, hlipaviec, naj uživajo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vince olajšava pri zapeki, izgubi teka, glavobolu, razdražljivosti in ne-razpoložeuju. Drob vam očisti popolnoma in ga okrepi. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, izdelova-joči kemik, 1333-1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. • • • Pri nezgodi bi morali imeti pri roki Triner's Liniment . Priporočljiv je pri izvinkih, oteklinah, o-korelosti sklepov itd. Cena 25 in 50c v lekarnah; po pošti 35 in 50c. (Adv.) _ \\\\\\\\\\\\\\xx%x\\\\\\\w Ne zamudite! danes, v sredo, dne 23. avgusta velezanimive in senzacionelne igre v "ROYAL" KINO GLEDIŠČU na 1820 W. 22. St., Chicago V tej igri "Into the Primative" v 5. dejanjih ki se vrši v pustinjah med divjimi živalmi, igra glavno ulogo sloveča igralka KATHLYN WILLIAMS, kojo ste nedavno videli v igri "The Rosary". Začetek ob 7 uri zveč. Vsi sedeži po &c. ^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\w NA PRODAJ I je vsled bolezni pri družini v sre- dini slovenske naselbine v Chicagu dobroidoča, znana gostilna. V i bližini te gostilne je več tovarn in delavnic. Proda se z blagom in opravo vred po nizki ceni. Več se poizve pri upravništvu tega lista. (Adv. 33—34.) Boj za življenje« V LEKARNAH Boj za življenje, ostrejši vsak dan, je škodljiv, ako ne pogubonosen, mnogim ljudem, ki pozabijo nase, postanejo brebrižni in zanemarijo svoje telo in zdravje. Posledica takega življenja je, da je človek popolnoma izčrpan. Temu potem sledijo nerednosti prebavljanja, duševna potrtost in fizična onemoglost. Človek v takem položaju si mora takoj pomagati in pravilno je, da brez odloga uživa Trinerjevo ELIXIR BITTIR-W1NE miMtMV« HORKfevbtD CENA fl.00 zdravilno grenko vino To sredstvo spravi v pravi tir in gibanje prebavljalne organe, ki opešajo vsled prenapetega dela ali iz drugih razlogov, z rednim čiščenjem nečistoče iz droba; g tem izboljša apetit, regulira prebavnost, prepreči zabasanost, odpravi zapeko in i pokrepča telo. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino regulira delo prebavljalnih organov. Uživajte to vino, kadar občutite izgubo apetita, slabost po jedi, napenjanje črev, •mrad iz ust, nečist jezik, koliko in krče, —- zapeko, obledelott, nervoznost, in telesno slabost. To vino vam zagotovi pokrepčevalno spanje in moč, da lahko opravljate svoje delo vsak dan. p J,tie Stari ljudje bi morali imeti to zanesljivo sredstvo vedno v hiši za redno bivanje- Ženske, ki trpe na glavobolu in na drugih neprilikah, bi morale poskusiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Proti revmatizmu, bolečinam v križu, neuralgiii. otečenim iihT« ^ otrplim zgibom se poslužite Trinerjevega linimenta.' MlšicTosUbHene vsled dela, je treba drgniti s Trinerjevim linimentom obrnjene Cena 25c in 50c v lekarnah. Po pošti 36c in 60c. 13*3-39 S. ASHLAND A VENUE CHICAGO, ILLINOIS 5353535348234823485353235353482353534853532353534853532353485348482353535348304823485348234823482348 232353235348235323539130232353232323535353234853532323484823232348235323532353534853234853232323 484848232323534848485323485348532323533153232353485323484848535323482353235323532353234889535353532353235323535348 0000315353484848535390484848534853489123 mJmA) IT B. K. JEPMOTR-- 23. AVQUSTA 1916, FRIDERIK BARAGA, prvi slovenski apostolski misijonar in skof med Indijanci v Ameriki. Spi**1 D'- LEON VONČINA, profisor bogoslovja t Ljubljani. (Nadaljevanje.) Naj zatorej iz tega poročila povzamemo toliko, kolikor se nam potrebno zdi, da se nekoliko seznanimo z okoliščinami, v katerih je naš Baraga začel svojo misijonsko delavnost. "Ko pride gosp. general vikar v L'. Arbre Croehe na misijonsko postajo pri Otavva-Inidijancih, čudjl se je v silno svojo radost lepemu napredku, ki se je v tako kratkem času in ob takem pomanjkanju zdatnih po-močkov tamkaj dal doseči. Komaj je preteklo drugo leto, kar je g. Dežan na tem kraju jel stanovati, že je bilo več oko 500 oseb- v cerkev sprejetih ... on sam je v kratkem času, ko se je tain mudil, krstil 104 Indijancev. Ondotno novo cerkev, ki je 54 črevljev dolga, 30 črevljev široka in ima deset velikih oken, naredili so s hišo vred, katera ima tri sobe in šolsko dvorano, verni Indijanci sami, ki so po 30 črevljev dolge tramove vlekli s silnimi težavami iz šum ali gozdov. In ravno v pričo gosp. generalvikarja sc je okoli 50 Indijancev spravilo v šumo a-li hosto, da bi privlekli k cerkvi silno veliko drevo; uvrstili so se ob obeh straneh drevesa in kolikor se je dalo, drug tik drugega vzdignejo velikana in prinesejo ga vsi veseli. Okoli cerkve, pa vendar ne preblizu, postavili so tudi že 20 dosti čednih hiš. Med temi sta dve šoli, ena za dečke, katero oskrbuje gosp. Dežan, ena pa za dekleta, ki jih uči pobožna gospa, zmožna narodovega jezika. Molitvene bukvice, ki jih je na svetlo dal gosp. Dežan v indijanskem jeziku, jim služijo v obilen prid. Spodbudno vedenje in goreča pobožnost teh, ki so že sprejeti v sv. cerkev, nas navdaja s tolažnim upanjem, da se bodo tudi drugi, kolikor jih je še med tem ljudstvom, uklonili sladkemu jarmu Jezusa Kristusa, in da bodo živeli po naukih edino prave sv vere. Xekoliko domačih otrok je spremilo gosp. generalvikarja v Cincinnati, da se tam še bolj izobrazijo in, če je božja volja, za misijonarje izurijo. Pri teh izpreobrnjenih Otawa-Indijaneih ni najti ne kapljice žganja, in kar so popred zapravljali z neizmernim pijančevanjem in razuzdano požrešnostjo, obračajo zdaj na boljše reči, za pošteno obleko itd. Le ti Indijanci nočejo nikakor poslušati drugih misijonarjev, kakor le tiste, ki jih imenujejo "črno-suknježe", ker le samo ti so, kakor pravijo, ki so že njihovim pradedoni skazali mnogo dobrot. Imajo pa tudi poseben vzrok, ki jih nagiblje, da samo katoliške duhovnike radi poslušajo. Pravijo namreč ti divjaki po svojem zdravem umu in nepo-pačenem čutilu: Protestantski po svojem poklicu vso skrb obračati le na nauk, na molitev in na božjo službo. — Ako se že ozremo na zgodovinske prvake starega veka, na Herodota, Pavzanija in Strabona, kateri spričujejo, da najvišji duhovnik pri elevzinskih skrivnostnih opravilih, da duhovništvo pogansko ali ajdovsko sploh v Miziji, v Fokisu, v Delfih je moralo biti neoženjeno, kakor se tudi niso smele možiti duhovnice Balove v Babilonu, Jupiterjeve v Dodoni, Herkulove v Tespiji, Dianine v Egini, Minervine na o-toku Kos, Vestaline v Rimu, Piti-ja v Delfhi itd.; kaj so pač ti in e-naki zgodovinski prikazi druzega, kakor senca tistega brezženstva, po katerem se mora odlikovati pravo duhovništvo, duhovništvo pravega živega Boga? In to pravo duhovništvo ni drugo, kakor ka-toliško-krščansko, katero edino s svojim začetnikom Jezusom Kristusom je po redu tistega Melki-zedeka, "kateri", kakor piše sv. Pavel v listu do Hebr. 7, 3., "je brez očeta, brez matere, brez zapisnika rodovinskega, kateri nima ne začetka dnij, ne konca življenja".) V takem lepein nadepolnem stanu sprejme naš Baraga misijonsko postajo "Krivo drevo", katero mu je preč. njegov višji pastir izročil, ko se je gosp. Dežan imel vrniti v svojo domovino na Francosko. .Če smo že doslej imeli Baraga po njegovem dosedanjem življenju in delovanju pred očmi kot moža vseskozi po božji volji, ki mu je skrb za čast božjo in za zve-ličanje duš vedno bila črez vse pri srcu: pa ga bodemo odslej spremljali po neizmernih gorah in planjavah severne Amerike kot pravega apostola. Po vzgledu svetih Kristusovih apostolov odmrl je popolnoma vsemu, karkoli je vnanje in pozemeljsko, odmrl pa tudi samemu sebi, da bi toliko lože popolnoma živel za Kristusa in mu pridobival duše, ki jih je s svojo presveto krvjo odkupil. Ko-likanj visoko stopinjo v zatajevanju samega sebe je Baraga dosegel že o začetku svojega misijonskega življenja, kako določno je znal samemu sebi odmreti, to nam pričuje pismo, ki ga je pisal svoji sestri iz "Krivega drevesa" dne 8. sušca 1832; Baraga odgovarja sestri na njeno pismo iz katerega je spoznal, da se je izgubilo pismo, katero mu je bila poslala kmalu potem, ko je bil v "Krivo drevo" prišel. Glede na to izgubo razodeva svoje misli in čutila tako-le: "Ko sem iz tvojega druzega pisma zvedel, da se je tvoje pismo izgubilo, lotila se me je neizmerna žalost, pa le malo časa, ker iz lastne skušnje vem, kako priliko imajo misijonarji med divjaki te-misijonarji imajo sleherni svojo m" se privaditi, da zfiajo najglo- ženo, svoje otroke, zatorej so ljudje, kakor smo mi; "črno-suk-nježi" pa, prosti takih vezij in nadlog, morejo ves svoj čas in vso svojo skrb obračati le na dušne reči, zatorej se tudi ložje darujejo službi svojega vsegamogočnega Gospoda, ki sam je tudi čisti duh itd." Kako lepo se ujema to modrovanje divjih Indijancev s tem, kar piše in trdi grof Maistre v svoji knjigi "Vom Papste", 3. bokejša in najdražja čutila v svojem srcu zatirati in Bogu darovati — zares majhni darovi z ozirom na neskočne velike dobrote in tolažbe, ki jih v toliki obilnosti deli Oče usmiljenja in Bog, ki je studenec vse in prave tolažbe! Najino dopisivanje je težavno in nevarno, pa saj tudi drugače biti ne more, ker živita na nasprotnih polovicah vesoljne zemlje-......... Morebiti tudi ti nisi prejela vseh B., 3. C.! Piše namreč: "Vsa ljud- ;™jih Pisf™- .Mo®n°. bi. žalilo, stva, naj so bila te ali one vere, bila so zmerom in povsod te misli, da zdržnost ima nekaj nebeškega, kar človeka povzdiguje in ga božjemu bitju prijetnega dela; pa se ko bi se bili izgubili tisti dve, ki sem ti ji od tukaj pisal. Pa tudi to naj se zgodi po volji božji. Bogu je znano, da pišem le k njegovi časti in v spodbudo in vnemo svo- tudi samo po sebi razumeva, da se j<*ga bližnjega, prosim ga pa tudi, kaj malo ali čisto nič ne spodobi, duhovne reči oskrbovati, božjo službo opravljati, s svetimi obredi opravek imeti, poleg tega pa pečati se s ženami če tudi v zakonskem življenji". — Komu, ko sliši ali bere to modrovanje amerikanskih Indijancev ne pride na misel pravljica, ki je tisoč in tisoč let kot drago svetinjo v svojih svetih knjigah hranijo Indijanci Vzhodne Azije! Po tej pravljici namreč je ustvaril Birmah — najvišje božje bitje po mnenji starih azijskih Indijancev — Brahmana kot duhovnika, iz njega pa tri druge kot očake ali prvake treh oddelkov ali kast, v katere je bilo indijansko ljudstvo razdeljeno. Za slehernega teh treh je ustvarih Birmah tudi ženo kot soprogo, samo Brahmana je pustil brez žene. Ko se Brahma pritoži o tem, zavrne ga Birmah opominjajoč, da ne sme razmišljen biti, ker mora naj dopusti, da bi se, izgubila vsa moja pisma, katera bi ne mogla doseči tega namena. Večkrat se mi je že vsiljevala misel, da bi se čisto odpovedal vsemu dopisovanju v Evropo, pa vendar, ko pomislim, da sem tolikokrat in tako za gotovo obljubil posebno Leo-poldinski družbi, včasih jej pisati, in da moja pisma enemu ali drugemu morebiti vendar le služijo v spodbudo, ne morem si kaj, da bi ne pisal ob tej ali oni priliki. Želim pa dopisovanju slovo dati zato, ker se bojim, da bi vkljub vsemu dobremu, kar Gospod tukaj stori po mojem slabem sodelovanju, šlo v izgubo vse zasluženje, ča ga raznašam po sve tu. Gospod žetve naj po svoji milosti podari moji luči tisto svetlobo, da razsvetljuje le tista dobra dela, ki jih on tukaj dela." Šel je pa Baraga v svojo misijonsko postajo "Krivo drevo" dne 21. malega travna 1832, pa ne, kakor si je delal veselo upanje, s svojim preč. in predragim škofom, ampak sam, in sicer zato, ker je škof ravno o velikonočnem času hotel s svojim prihodom razveseliti divjake in ustreči dušnim potrebam svojih vernih ovac, ki so sem ter tja živele med Cincinna-tom in "Krivim drevesom' . Šel je tedaj Baraga blizu dva tedna preje, kakor preč. njegov škof, in prišel je sam v "KrivO drevo". Kako je potoval v to svojo prvo postajo, katera je po Baragovem mnenji tako daleč od Cincinnata, kakor Neapel od Dunaja, kako tam živel in delal, povzamemo iz pisma do Leopoldinske družbe z dne 22. vel. srpana, v katerem piše med drugim: "Moja želja je zdaj spolnjena: živim med ubogimi, večjidel poganskimi divjaki, in neizmerno polje se odpira moji delavnosti, ker po neskončnem usmiljenju božjem sem jaz e-dini misijonar v Cincinnaški škofiji, ki živim v sredi med zgolj divjaki. "Nahajo se sicer v naši neizrečeno prostorni škofiji še nekateri misijonarji, ki imajo v svojih misijonskih okrajih nekoliko divjakov, toda večji del prebivalcev v njih so vendar le beli ljudje; v mojem misijonskem okraji pa so Sami divjaki; jaz sem edini belec daleč daleč okrog ... Po povelji prečastitega gosp. škofa Fenwika sem šel dva tedna prej kot on iz Cincinnata in sicer zato, da na poti do tiste postaje, v kateri so katoliški duhovniki, poiščem katoliške družine ter jih pripravim k velikonočni spovedi. V majhnem mestu po imenu Miamisburg — 35 amerikanskih milj (blizu 12 ur) daleč od Cincinnata — dobim prve katoličane, ki so vsi Nemci. Nekaj dnij sem ostal tam, maševal, trikrat pridigal in spovcdoval. Tam sem tudi zvedel, da stanujj neka katoliška družina dvanajst amerikanskih milj daleč od Mia-misbur^a; grem tja in najdem poštenega moža s pridno njegovo ženo in šestimi otroci. Ti dobri ljudje so bili močno veseli, da sem prišel, pripravili so se za velikonočno spoved, in drugo jutro sta mož in žena z dvema otrokoma vred pristopila k svetemu obhajilu. Tudi pridigoval sem v prostorni dvorani tega moža. Tam okoli je več Nemccv, ki so sieer vsi protestan-tje, pa vendar radi poslušajo besedo božjo, dasi jim jo oznanjujc katoliški duhovnik: Tem svojim sosedom da blagi mož vedeti, da sem jaz prišel (in sieer, kakor so mi pravili, prvi) v ta kraj, in potem jih je mnogo prišlo k pridigi. Bili so zadovoljni s tem, kar so slišali; pa na en mahljaj se ne podere hrast. Ta mož me je drugi dan peljal tri milje daleč v gozd k nekemu staremu katoliškemu Ircu. Zvedel sem namreč, da ta revni cnoino-senilesetletni starček na pol gluh in slep, že dolgo živi v tej pusti-nji, in da gotovo že dolgo ni imel nobene priložnosti, svete zakramente prejeti . . . Ko pridem k njemu, najdeni ga v silno revni bajti, v kateri je stanoval on, njegova žena in š«1 tri druge ženske s petimi otroei. Ubogi starček, ki že čez petdeset let ni bil pri nobenem duhovniku, je prejel sv. zakramente, brez katerih je tako dolgo živel; drugi v bajti pa niso bili katoliške vere. Iz srca sem bil vesel, da sem mogel v taki dušni potrebi ustreči temu starčku, ki stoji na pragu večnosti. Podelil mi je pa Bog (ob tej priliki) še drugo neizrečeno misijonarsko veselje. Zvedel sem namreč, da ni še noben otrok krščen izmed peterih, ki so bili v bajti. Tri »matere teh otrok so nesrečne reve brez vse vere, zatorej jih tudi ni bilo mar, da bile dale otroke krstiti, in takih je, da bi toliko ne bilo, veliko v teh divjih in preveč prostih krajih; k vsemu temu pa tudi ni nikoli noben duhovnik prišel v to pustinjo. Ko se torej ponudim, da me je volja, krstiti te majhne otroke, sta dve teh mater takoj privolili v.to, tretja se je nazadnje tudi udala, in sveto krščevanje se je opravilo pri vseh peterih. Prav iz srca sem Boga hvalil za to, ob enem sem ga tudi prosil, če je njegova presveta volja, da bi k sebi vzel ali vset ali vsaj nekatere teh pet revnih stvarij, ki so ravnokar njegovi otroci postali, dokler so še nedolžni, ali pa, da bi jih spravil v boljše okoliščine, kakor so te, v katerih se dosidob nahajajo. Potem sem se vrnil nazaj v Miamisburg, in odtod sem šel v drugo precej veliko mesto, ki se Dayton, Ohio, imenuje, kjer sem pričakoval prečastitega škofa Fenwika... V tem mestu je prav malo katoli- čanov, in lfe ti so skoro vsi kaj zelo mlačni. Prvega Velikega travna sem maševal v katoliški hiši, v kateri sem stanoval, popoldne pa sem pridigoval v protestantski cerkvi in pred znanimi protestanti, kar se mi je zdelo prav čudno. Pridiguje se o*b taki priliki tudi v svoji navadni obleki, brez kore-ta in brez štole.Kaj žalostno je pač v teh krajih, kar se tiče vere! Ra-zun mnogih krivoverskih družb, ki so tukaj, je tudi veliko, veliko ateistov ali brezbožnikov, ki niso ne kršeni, pa tudi nimajo nobene, kakortma si koli bodi, vere. Marsikateri izmed njih imajo dobro voljo, a zavoljo zanikrnosti svojih starišev in zavoljo silnega pomanjkanja duhovnikov so zrastli v tem žalostnem stanu in ostanejo tudi zdaj še v njem, ko nič boljšega ne vedo. Veliko teh nesrečnikov bi se dalo pridobiti za Boga in za cerkev, ko bi bilo le več oz-nanjevalcev svete vere tukaj. Jaz sem že mislil prositi svojega škofa privoljenja, da bi smel vedno po deželi hoditi in iskati takih izgubljenih duš; tako bi mi bilo mogoče, s posameznimi tako dolgo muditi se, dokler ne bi bili dovolj poučeni, krščeni in v veri u-trjeni; potem bi še le hotel iti naprej. O tej reči sem se še v Cincin-natu posvetoval z gosp. generalvj-karjem Rese-tom, pa rekel mi je, da je koristneje in bolje, in da se more lepši uspeh pričakovati, ako grem k divjakom. Ni torej drugače, kar to več zadeva, kakor da le Boga prosim, da bi kmalu poslal več delavcev v ta zapuščeni kraj svojega vinograda, da se ne pogubi toliko neumrljivih duš, ki jih je Jezus odkupil s svojo drago krvjo. Iz Daytona sem se s svojim prč. škofom napotil v Detroit, Mich., kamor sva prišla dne 15. vel. travna. V tem mestu je mnogo nemških in francoskih katoličanov; mudila sva se tamkaj pet dnij, katere sem jaz v to obračal, da sem pridigoval in spovcdoval. Iz Det roita sva se po vodi peljala v Mi-chilimakinak, od ondod pa sem se jaz kmalu spravil v Krivo drevo (L Arbre Croche), kamor sem prišel dne 28. vel. travna, in kmalu potem pride tudi moj gospod škof za menoj. O srečni dan, ki me je posadil sredi divjakov, pri kate-dih zanaprej želim ostati neprenehoma do zadnjega izdihljeja svojega življenja, ako je presveta volja božja." (Dalje prihodnjič.) IVERI. Dobrodelnosti se ne izkazuje samo z dobrimi nasveti, temveč tudi z dobrimi deli. Nekateri izmed naših dobrih prijateljev imajo tudi dosti slabih razvad. Ne posmehuj se noreu, ker bode mislil da se tudi ti ž njim vred srneješ. Ložje je prevzeti kako službo, kakor pa isto stalno in vestno držati. jjTakozvani protinapitninski gonji se pridružujejo lahko samo bogatini. Nekatere žene kažejo včasi svojo ljubezen do moža samo vsled moževega denarja. * Ljudje se kaj radi izgovarjajo, da imajo slab spomin; nikdar se pa ne izgovarjajo na slabo znanje. • Raj bi imeli že na zemlji, če bi vedno skušali ljubiti svojega bližnjega, kakor samega sebe. * s Smeh in veselje sta solnčna stran našega življenja. * Modrijani se ogibajo napak, Jjrezpametni napake radi ponavljajo. Boljše je včasih skloniti glavo, kakor pa vsled nepremišljenosti zlomiti tilnik. • Dosti ljudi je postalo že srečnih in uspešnih, ker so o danes storjeni stvari govorili šele našle dnji teden. Že prileten samec zatrjuje, da ljubezen ni samo slepa, temuč da je tudi gluha. • Kdor ne veruje, da je poštenost najboljša voditeljica v življenju, naj se skuša iste privaditi. Zadnji žarki. Spisal Nedin Strnad.. Kot orlovo gnezdo je slonel ponosni Vrbnik nad tihim večernim morjem. Slonel in sanjal je o davni sreči, o prihajajoči slavi po -morskega Hrvata. Ravnokar je zazvonilo v starem stolpu večerni pozdrav Morski Zvezdi. Prijetno je odmeval votel glas, se širil in se razgubljal v tihem mraku. Novi zvoki so prihajali, se ustavljali in hiteli mimo. Zavzeti so jih poslušali pot -niki "Adrije". Mirno .se je pomikala "Adrija" v večernem mraku. Morje je bilo tiho kot poletna tišina. Tupatam se je slišal veseli skok delfinov, ki ga je zmotilo rahlo šumenje ladi-jenega krmila. In v tem tihem, mirnem večeru, ob zvokih večernega ave, ob skriv nostnem šepetanju čarnega morja se je zasvetil majhen oblaček nad sanjajočim Vrbnikom. Kot bi ga privabili večerni duhovi, zaljubljeni v tajno šumenje obrežnih valčkov. Sedel sem ob strani mladega prijatelja na zadnjem delu 'Adrije'. Slučajno sva se našla na potu v kršno Dalmacijo. Spoznala sva se pred leti v slovenskem Primorju. Hodil je tam v razvedrilo duha in iz ljubezni do našega naroda. Rad je zaha -jal v počitnicah občudovat sliko -vite kraje naše domovine. Bil je Hrvat, stare primorske rodovine. "Krasen, občudovanja vreden prizor!" — napol glasno sem izrekel te besede v strahu, da ne zbudim naenkrat prijatelja iz sna. "Da ..., da ..." in pogledal mi je v oči. V njegovem trudnem očesu se je zasvetila ravno porojena solza. Bila je solza žalosti in kesanja, — izraz njegovega lica je o tem pričal. "V zadnjem pismu," sem začel, kakor ne bi vedel za njegovo bol, "si mi pisal o svojem odhodu iz Sušaka. Odgovoril sem ti tja, pa brez sledu." "Prejel sem list, toda pisati nisem hotel, — nisem mogel." "Težko je prenesti smrtno izgubo, brez škode," — sem ga tolažil. Iz očesa mu je padla solza in se razpršila. "Takrat sem šel, da govorim z očetom o svojem nadaljnem učenju. Bilo je par tednov po materinem pogrebu. Odrekel mi je po moč radi pomanjkanja. Tedaj me je objela temna noč, polna skrbi, težav in žalosti. Sedaj sem izgubl- jen i" Ne obujaj, prijatelj ! Življenje je vredno, da ga živimo. — Ni življenja brez boja." Pogledal je skrivno na oblaček, žareč v zadnjih žarkih večerne žarje. "V boju je smrt . . " "Ali zmaga . . . Pogumno srcie je sposobno za vse dobro." "Lepe besede! podobne hitečiin oblakom. "Prijatelj, tudi nad oblaki se raduje včasi človeška duša—"; "Izgubijo se, in ni jih!' "Pa so bili, in kar je bilo, ni brez pomena!" "Morda." "Poglej oni oblaček, ki ga zlati umirajoča zarja! Izgine, da. Utis v. moji duši pa ostane svež, ne-pozabljen." "V resnici je drugače." "Besede bridkosti in žalosti so, ki jih narekuje tvoje, vedno dobro srce." Nisem ga več vznemirjal. Boljinbolj se je izgubljal oblaček in zakrival sanjajoči Vrbnik. Mirno je plavala "Adrija" ob kršnem obrežju. Večerni veter je pihal nagajivo nad pohlevno gladino, da so se zazibali drobni valčki in šepetali o lepem božjem večeru. "Sočutje imam in usmiljenje," sem ogovoril obupno zamišljenega prijatelja, zročega v daljavo proti hrvaškemu bregu. "Ena sama misel že zadostuje, da se prebudi srčna bridkost in nas popelje v mrtvo puščavo duševne otožnosti. Skušnja pa vrže človeka naravnost v morje zapušče-nosti — in tedaj je treba poguma, opore.'' "Verjamem, — ali ne morem!" "Moreš prijatelj, in — moraš! — Iz nesrečnih potov usode in iz napak lastnega življenja sezidaj stavbo svoje prihodnjosti! Vera naj ji bo temelj, upanje naj jo ovija in ljubezen ji bodi yhod!.... In videl bo Večni hišo, zidano na trdih tleh, bo blagoslovil in čuval z lastno roko." "Mogoče . . težko . . " Zadnji žarki so se lovili na po-loblačnem nebu. Slični so bili mislim prijatelja,otožnim in zapuščenim. Njegovo dušo so pre vlekli črni oblaki obupa, — neprodirni,' zakrivajoči solnce mladega življenja. Visoki vrh temnega Triskavca je izginjal v daljavi, kot preteči prst mladeničeve usode . . . Bližali smo se Sinju. Pozno v noč je že bilo, ko je ob-j stala "Adrija" v pristanišču. "Spomni se mojih besed in žar-| kov nocojšnega večera!" sem rekel prijateljsko odhajajočemu. "Bili so zadnji . . "je komaj odgovoril. "Ne daj Bog!' Šel 'je in se izgubil v nočno temo --- In zopet je plavala "Adrija" in' sa bližala kamniti Dalmaciji. Zamišljen v usodo prijatelja sem stal na krovu sam — zatopljen v globoke misli. Za njega je molila moja duša: Denar naložen pri nas je varno shranjen. Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo. Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. Mi podpiramo Slovence in se torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Združ. držav. Dva člana K. S. K. Jednote sta naša dolgoletna uslužbenca : g. Jos. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jos. F. Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in po najniijem kurzu. Oddajamo v najem varnostne skrinjice po $3.00 leto sa •hranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje. Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naša banka je depozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000. K,- S* S«' IJM^^Nl Izhaja vsako sredo. Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliška Jednote v Združenih _državah ameriških. Uredništvo in upravništve: 1961 West 22nd Place, Chicane, m Telefon: Canal 2487. Naročnina t Za Člene, na leto.............$0.60 Za nečlane.................$1.00 Za inosemstvo..............$1.60 OFFICIAL ORGAN ot the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carnielian 81o-venion Catholic Uniea of the United States of America. OFFICE * 1951 Wait 22nd Plau, Chicago, 111. Phone: Canal 2487. Subscription rate: For Members, per year........$0.6«) For Nonmembers............$1.00 For Foreigrn Countries........$1.60 31 23 AVGUSTA 1916. Kje bo boljše? Kna, izmed najbolj važnih vsakdanjih misli in vprašanj, katere ima dandanes skoro sleherni človek — bodisi že v Evropi, ali v Ameriki, je vprašanje: Kdaj bo konec te strašanske evropske vojne f Tega vprašanja ne more pravilno rešiti niti najbolj sloveči general in evropejski diplomat, niti kdo izmed priprostih vojakov, ki se borijo že nad dve leti za svojo domovino. Mogoče, da bo trajala vojna do letošnje zime?, — do bližnje spomladi? — ali pa še leto dni ? — morda pa še dalje? Mi si predstavljamo glavni vzrok tako dolgo trajajoče vojne le nata jo je razdejala, da ni ostal več kamen na kamenu. Uničene so rodovitne poljane, vinogradi in pokrajine. Radovedni smo le, kako more sploh človek iskati v takih krajih in v takih razmerah zadovoljnosti, uspeha in sreče? Drugič: Na Slovenskem, kakor sploh v Evropi, bo nastala po vojni morda še večja draginja, kakor je tam dandanes? Vlada bo rabila denar in zopet denar za odplačila ogromnih vojnih davkov. V koli kor se za more že dosedaj soditi, se je Avstro-Ogrska zadolžila že nad 1000 milijonov kron, ali eno milijardo. Treba bo plačevati visoke obresti in treba, bo odplače* vati tudi glavnico. Davki bodo nastali po vojni v Avstriji tako visoki, kakoršnih še zunaj ne pomnijo. Tretjič: Politične razmere se bodo v Avstriji po vojni še za mnogo poslabšale od sedanjih ali starih. Slovenci bodo ostali pri slavni dunajsko-berlinski vladi vedno kot politična ničla. Obljubilo se jim bo morda dosti, — a dalo pa ničesar. Saj so jim vzeli tekom sedanje vojne še te stare trohice narodnih pravic. Slovenske pokrajine se bo torej sčasoma preplavilo z germanizmom, tako, da se bo naša tužna mati Slove -nija morala vleči za vedno v grob pozabljivosti. — Vsi gotovi odbori, vse Lige in vsa protestna zborovanja naših ameriških Sloven -cev ne morejo rešiti naše majke Slave propada, ker ji kopljejo tam v Berlinu in na Dunaju globok in siguren grob. Odkrito povedano, da se nam zdi početje gotovih naših narodnih odrešenikov v današnji dobi kakor čivkanje vrabcev, ali metanje boba ob steno. Vojna dandanes ne pozna več ne božje, ne človeške postave, dandanes gre samo za večjo čast slavo in moč kronanih glav, ker kajti brez tega se ne boste zaino- gli vrniti nazaj^ker «vam tega avstrijska vlada ne bo dovolila. Ako imate pa državljanski papir v žepu, vam bo vedno odprta pot nazaj v ono domovino, katere se boste neprestano spominjali in to je naša mogočna in svobodna ameriška Unija. Amerika in Japonska v , Pacifiku. (Po "Slovencu".) * v moči vsemogočnega ameriškega dolarja. Dokler bo bogata Araeri-jje evropsko ljudstvo kratkovidno. ka dajala Evropi vojna posojila--Na milijone državljanov se i ndokler se bo pošiljalo venkaj pusti slepomišiti in voditi po sa - dan za dnevom ogromno množino mo eni cesarski roki.--V Av- municije in vojnega provijanta,! striji se dandanes z združenimi — bo trajala vojna še do nedolo - močmi (Viribus Unitis) bori na čenega časa. I stotisoče zvestih podanikov vsled »Ravno v zadnjem času se vršijo i povelja presvetlega vladarja, ko -zopet med Anglijo in newyorskim jemu se gre za obstanek prestola sindikatom bankirjev pogajanja I in lepih inilijončkov. V Avstriji za zopetno posojilo pol milijarde; dobiva namreč vladar $4,567,000, Napoleon je imenoval nekoč Pacifik morje bodočnosti, rekel je, da se bodo svetovni dogodki odi- gravali pozneje ob njegovih oba-, lih. Ponudil je ruskemu caru Aleksandru I. vlado nad severnim delom tega oceana, če mu pomaga v boju proti Angležem. Aleksander je ponudbo odklonil, Napoleon ga je hotel prisiliti k skupnemu boju proti Angliji; zato lahko rečemo, da 1. 1812. Rusija ni premagala Napoleona, temveč v še večji meri zatrla lastne interese ob Pacifiku. Rusko dedščino je nastopila ame-rikanska Unija, (Zedinjene države.) Začetki Unije se odigrajo v A-tlantiku. A ker za hrbtom prvih držav ni notri do Skalnega gorovja nobene prave meje, je narava sama silila na razširjenje gospod-stva v tej smeri. Za malenkostno svoto 15 miljonov dolarjev proda leta 1803. Napoleon velikansko francosko pokrajino Luisiano ob obeh straneh Misisipija, deželo! kar Je tem lažje, ker je vhod izre-najmajn štirikrat tako veliko, kot dno ozek, samo 180 m. Tudi ladje-je Avstro-Ogrska. L. 1819. proda- delnice imajo tam, dve za velike jo Španci Florido za 5 milijonov vojne ladje, štiri pa za male. Ško-dolarjev. Stvar je umevna, ker ni-;(,a lo, da je na Havajskih otokih ti Francozi niti Spanci ne bi bili toliko Japoncev, zanesljivi viri po-mo gl i teh kolonij trajno obdržati, j ro««jo o 35.000 preoblečenih ja- Kmalu potem začne Unija voj-! ponskih vojakih in ravno toliko sko z Mehiko, takrat še ogromno skritih japonskih puškah, državo. Ko sklenejo mir, leta 1848.| Zahodna obala Unije je v prime- vojska z Rusijo jim. pa odpre kot na azijski kontinent. Kitajska vstaja pred njimi, plen, vreden največjih naporov. Tu na Kitajskem pa je investiranega na stotine milijonov amerikanskega kapitala. Nezaupanje. Amerika gleda, kako bi si ohranila svoj vpliv, cesto v Azijo je treba dodobra u-trditi in zavarovati. Iz Amerike gre čez Havajske o-toke in Guam kabel do Manile na Filipinih. Razdalje so velikanske, primerne Pacifiku. Amerika okupira tudi samotni otok oceana, Pal rairo, samo 4 km sicer velik, a nekako v sredi med Panamo in Manilo; tu čez gre druga pot v Azijo. Amerika ima sicer dosti veliko brodovje, a to ne more iz Atlantika v Pacifik. Ustanovijo torej leta 1903. novo državo Panama, ki odstopi Uniji nekaj sveta ob obeh straneh projektiranega kanala. Se daj je kanal zgrajen. Treba ga je zavarovati. Na jugu leži pred njim otočje Galapagos, last republike Ekvador. Pogajanja se vršijo, Ekvador ga noče prodati, Unija ponuja 150 milijonov, Ekvador je trdovraten. Najbrže mu ponuja Japonska še več, angleškega denarja seveda, ker Japonska je fi-nancielno po ruski vojski popolna ničla. Amerika začne svojo cesto utrjevati. V prvi vrsti Havajske otoke. Nedaleč glavnega mesta Honolulu je krasen zaliv Pearl Harbor (pristan biserov), globok in prostoren, največje vojne ladje se lahko gibljejo v njem. Utrdijo ga, Bogastvo Sibirije. Kadarkoli čitamo, ali slišimo kaj o Sibiriji, si predstavljamo isto v najslabši luči, to pa vsled tega, ker je Sibirija na splošrto slabem glasu; saj pošilja vendar ruska vlada že leta in leta v Sibirijo politične in druge kaznjence v prognanstvo, kjer morajo delati pod pritiskom ruske knute kakor črna živina. Vsakdo bi si pri tem mislil, da je Sibirija povsem pusta in zapuščena pokrajina, kar je pa ravno nasprotno. O veljavi in bogastvu Sibirije je baš te dni predaval v Bostonu a-meriški rudarski inženir C. W. Pu-rington, ki se je mudil v Sibiriji več let. Pred "Mestnim klubom" v Bostonu je navedeni inženir govoril o Sibiriji sledeče: "Obširno rusko cesarstvo se je zadnja leta razvijalo ponajveč le po planotskih pokrajinah; Rusi ne živijo radi v visokih goratih krajih; to torej daje povod, da se rudarska industrija v bogati Sibiriji bolj počasi razvija. Za časa mojega potovanja in službovanja v Sibiriji sein naletel ondi na velikanske sklade zlate rude, pomešane s kremenovcem: Zvedel sem, da se jc vseeno kopalo zlato rudo v te-nezejskih gozdovih (Osrednja Sibirija), še pred letom 1848, ko se je našlo zlato rudo v naši Kaliforniji. Že tedaj se je pridobivalo v Sibiriji na leto do $5,000,000 vrednosti zlate rude. Dalje sem pro-našel, dt^so imeli Rusi še pred veliko državljansko vojno Zedinje -nih držav visoko v uralskem gorovju na iztočni meji Evrope veliko. topilnico zlate rude. V Sibiriji se rabi dandanes v prvi vrsti moderne priprave, ameriške stroje in inženirje, za pridobivanje svinčene in cinkove rude, lati po vladnih SfWrtfWl'V&dnikih naravno ne dobivajo aobeiie plače; ž njimi se postopa jte precej milo; primerna in občutna kazen zadene le dotičnika, ki bi skušal kaj zlate rude ukrasti in prodati. Prosti rudarji, zaposleni po teh rudni-kih, dobivajo še precej dobro plačo. V kolikor mi je znano, se naha -jajo v Sibiriji razen živega srebra vse vrste rude; ondi se pridobiva največ platine, ki je dražja od zlata. V Sibiriji so* še skrite plasti zlate, bakrene, svinčene in cinkove rude, koje presegajo ves ostali svet. Na Ruskem dobiva vsak rudar 5c priboljška pri vsakem funtu bakrene rude, kadar presega cena bakra navadno inozemsko tržno ceno. Tekom nekaj let že se bo odprlo največje rudnike bakra nA .celem svetu in sicer v Južni Šibi-] riji na Uralu. Ondi se vršijo sedaj zasledovanja rude, ki se nahaja ponekod kar na odprtem ozemlju, da jo je mogoče že s površja kopati in nakladati s parnimi lopatami. Predstavljajte si številne mogočne sibirske gorske grebene visoke do 12,000 čevljev, ki zavzemajo polno raznovrstne rude. To tvori razdaljo v dolžini od naše države Utah, Arizona, do mehiške države Sono-ra. Vse to rudninsko ozemlje se nahaja v Sibiriji ob altajskem in Savan gorovju; tam je najti pesek in kamenje pomešano z vulkanič-nimi snovmi ali rudami; predno se vse to izkoplje in spravi na po -vršje, bode preteklo še par stoletij." Srebrni jubilej slovenske šolske sestre. moloha, ali za žepe ameriških fr-jštejejo še enkrat toliko prebival-nancirjev, ki vlečejo od posojila stva, se pa mora predsednik zado-visoke obresti. voljiti z $75,000. In naj se konča vojna že letoš- Samo te tri točke naj sleherni j ži oba oceana. Vedno boj njo jesen, ali kasneje, — nastane ameriški Slovenec trezno presodi gče mongolski meji. Dosedaj, oziroma minula leta, se je dobivalo le iz dobi Unija Teksas, Novo Mehiko ri z vzhodno zelo na slabem. No-. in Kalifornijo za 15 milijonov do-I J>4ih večJih rek ni» zaledja nobe- 1vlkanskl skladi bakrene rude v nf-larjev. Unija je dospela do Pacifi- helga, mogočne gorske vrste se dvi- zniah i »arjanskega pogorja na ka. Istega leta odkrijejo zlate po-j tik za obrežjem. Malo je ugo-krajine kalifornijske, do tedaj ne-jdnih pristanišč. Kar je pa dobre-obljudeni kraji privabijo velikega« to so Amerikanci pošteno utrni nožice sreče iščočih revežev. Pri- dili, da se zavarujejo proti n^ore-šla je domača vojska, hud boj med bitnim vpadom od zahoda sem. U-industrijalnim severom in tropic- j trjcni sta zlasti opiralni točki Pu-Hv noragrarnim jugom. Sever zmaga, Sound že gori (»1» meji proti dolarjev. Pol milijarde dolarjev ali okoli 23 milijonov letne Unija je zopet ustvarjena, začne se Hnt- Sev. Ameriki in pa zaliv pri že nekaj šteje, bodisi za vojnega P" nas v Zedinjenih državah, ki|gvetovna politika. Ne zadostuje Sv. Frančišku. Za tema dvema pr- *................* 1......1 veg Atlantik tudi pacifiške obale i zvrstnima trdnjavama imenuje Dne 12. t. m. je obhajala na tih in skromen način ena najzasluž-koje se nahaja v ogromnih skladih n:^ih ^venskih učiteljic v Ame-v transbaikalskem in Altai go -rovju; dalje ležijo"še neodkriti ve- riki. č. sestra Ferdinanda, učiteljica župnijske šole sv. Jožefa v Jolietu, 111., srebrni jubilej ali 25-letnico, kar je stopila v red sv. Frančiška. O tem je pisal "Cerkveni Glasnik" slovenske joliet- Nemčije vse potrebne električne ske lupnije v 5tev- 7 med drugim stroje, vodne sesalke, dvigalne sIpdeče: stroje in druge priprave za prido-j ' Due 12- avgusta 1916 bode bivanje rude, rabljene v Sibiriji, preteklo 25 let, od kar je stopila Celo vžigalne vrvice, naboje, lopa-1 e- sestra Ferdinanda v red sv. te, krampe itd. se je naročevalo od Frančiška, da posveti svoje živ-nemških trgovcev, ki so delali s!1^11^ BoKu in vzgoji katoliške tem izvrstne kupčije. Vsled seda-1 mladine. Takrat č. sestra Ferdi- pri tem osobito za nas, ameriške prišel bo do zaključka, da bo Slovence še drugo, zelo važno zanj boljše, če ostane po„ vojni še vprašanje: "Kje bo po vojni dalje v svoji novi domovini (Ze-boljše? — Ali v starem kraju, ali dinjenih državah), kakor pa če bi tukaj ?" Slišali srno že iz ust mno- se podal v staro domovino za stalnih rojakov razne tozadevne sod- no> in sicer: be in naziranja. Eni trdijo, da se 1.) Tu pri nas v Ameriki ni po-1 ti morebitnim napadom bo po končani vojni cedilo v sta-! vzročila evropska vojna nikakega rem kraju mleko in med kar poj gorja; če si le zdrav, se lahko ra- je treba odpreti ameriškemu im-U točki druge vrste, Portland na nJe vojne med Rusijo in Nemčijo, "anda ni vedela, kje bode delala perializmu.Gradnja železnic zdru-UeVeru in San Diego globoko doli se ^ Pa to kupčijsko zvezo, ali po-, m se trudila v poznejših letih, a i gre teži- »ob mehikanski meji. Treba je bilo j »djanje orodja v Sibirijo popol- I™ previdnosti Božji je bila posla-i zahodu f dohiti pa še kako točke ob potu noma Potrgalo. Preteklo bo mor-'»a k »aši cerkvi Sv. Jožefa, kjer prebivalstva proti ----------- — ,----, , , . ...... pred sto leti je bilo tik ob Atlanti- do Panama; zato so Amerikanci da kaklh 25 let, predno nasto-:Je začela učiti slovensko deeo ta- pajo čiradalje bolj J"" *<> *<' zanj uiui .Japonci,................ ..... v ospredje.Treba jih je ščititi pro- govinskih' ozirov seveda. Zaliv je vzamemo pošiljanje teh strojev inl^oliko dobrega je storila od na- zelo prostoren, največjim ladjam orod.ia v Sibirijo čez pacifiški oce- v teh letih učiteljica pri naši šoli, sprotnih obal. Že 1. 1867. kupi U- pripraven, jako ugodna štacija „a 1 V tem se nam obeta sijajna bo-|»e ve noben drug kot Bog sam. nija od Rusije Alasko, 1. 1898. si poti proti triumfu amerikanske dočnost in obilo dobička, osobito NJen trud za lepoto liise Božje, cestah. — Dela bo tam v izobilju. [ duješ in nemoteno ,veseliš živi je-| priklopi sredi med Kalifornijo in tehnike in politike, proti panam-1 vsled nizkih prevoznih stroškov v njeno delo v šoli in v raznih dru-— Plače sijajne. — Kdor bo pri- n ja; sedanja evropska vojna je I Japonsko ležeče Havajsko otočje, skemu prekopu. Ta je zelo utrjen.! Sibirijo namenjenega blaga. Nem- *bah »e more biti nikdar popla-n^sel po vojni na Slovensko par celo povzročila, da so se ponekod opirališče izredne strateške važ- zlasti na pacifiško stran, čitamo o|cera bomo toreJ lahko konkurirali, eano od faranov cerkve Sv. Jo - nosti. Istega leta se odigra zadnji >1.5 om topovih; dan na dan raste ker 80 t' Pošiljali doslej v Sibirijo zefa. akt španske kolonialne žaloigre, njegova odporna sila. ,p bolJ cenene stroje in slabo ru- V znamenje teh njenih velikih Unija si pribori Kubo, Portorico, Po poročilih preteklih tednov pa darsko orodje in še to bi,° ve" zaslu* in izrednega spoštovanja sto kronie, bo lahko postal že v par mesecih bogatin. Naši fantje, ali samei, bodo imeli po vojni bogatih nevest, (deklet in vdov) kar na izbero. — Po pet na en prst itd. Vsakdo si predstavlja, da se bo izpremenila osobito naša Avstrija po vojni v pravi "paradiž", ali raj. Delati ne bo treba dosti, kajti cekini bodo kar sami padali namesto dežja na zemljo. Vse to so res lepe tolažbe in krasne misli v obliki utopij. Take misli in zidanje zlatih gradov v oblake lahko pripravijo človeka v skrajne prevare. Pri tem vpraša-nju je potreba vpoštevati sledeča dejstva: Prvič: V Evropi bo poteklo še mnogo desetletij, predno se bo izbrisal zadnji spomin in posledico sedanje vojne. Starega, nekdanjega vsakdanjega življenja, veselja in zadovoljnosti, ki je vladala med ljudstvom pred vojno mi ne bomo več doživeli. Evropi se bliža tudi še po vojni doba bede, žalosti in tuge; to pa velja za vsako posamezno državo, ki je sedaj zapletena v vojno. Kamorkoli se boš podal, videl b^š prokletstvo in posledice največje in najstrašnejše svetovne vojne, ki se je pri v Ameriki delavske razmere izboljšale. Skoro vsako leto je nekaj mesecev pred predsedniškimi volitvam delo počivalo; — sedaj se pa sirom naše Unije dela skoro povsod s polno paro; ponekod že celo primanjkuje delavcev. II.) Kar se tiče draginje, se sicer ne smemo ponašati, da je dandanes v Ameriki vse tako poceni. Zivljenske potrebščine so res dražje kot leta nazaj, zato se je pa povišalo tudi delavcem za nekaj odstotkov plačo. Davki so v Ameriki nizki in neznatni. Tu lahko začneš vsakojako obrt ali trgovino, kjer hočeš in kadar hočeš in ti ne bo treba letati od Poncija do Pilata za oblastveno dovoljenje. Tudi davka ti ni potreba plačevati od tvojega podjetja, razen gostiln. V starem kraju je pa dandanes že toliko davkov, da jih ne prešteješ na prste. HI. V Ameriki uživaš popolno politično in osebno in versko svobodo. Tu je svoboda govora, tiska in nihče se ne umešava v tvoje narodno prepričanje. Glavna stvar je, da izpolnuješ postave in konstitucijo Zedinjenih držav in spoštuješ njen državni jezik Ali ni torej velika razlika med a tudi otok Guam v Mariajnskem vendar Amerika še ni dosti pri- otočju in pa Filipine; zadnji so si- pravljena. Zlasti jo ovira to, ker cer lep arhipel, a takoj od prvega nima skoro nobene armade, morda dne osvojitve nadalje tudi jabolko kahih 100,000 mož; Japonska jih prepira in vzrok glavobola ameri- lahko postavi več milijonov, saj kanskih državnikov. ima več ljudi nego Nemčija, 73 Nastopil je namreč tekmec za milijonov. Sicer bi Unija sčasoma gospodstvo nad Tihim oceanom, tudi lahko izobrazila večjo arma- država nad Tihim oceanom, drža- do, a to je zamudno delo. Brodovje va, ki jo je Unija sama zbudila iz amerikansko je sicer večje od Ja-stoletnega spanja, Japonska. Da-jPonskega a pri vmešavanju v ki- nes je gotovo Amerikancem žal za tajske zadeve bi moralo odpluti čela dne 28. julija leta 1914. in tvojo staro domovino in med no- je trajala do ??. Videl boš ženske v črnih' žalovalnih oblekah, ki bodo tugovale za padlimi soprogi še leta in leta, — do svoje smrti; videl boš pohabljence brez rok, nog, — slepce in hrome, ki ti bodo kazali kot živa priča, kara dovede državo krvava, nepremišljena vojna * Ce pojdeš tja na Primorsko ali drugam, boš opazil razdejana mesta, trge in vasi. Zaman boš iskal najmanjše sledi svoje rojstne hiše, kajti sovražna gra- vo? Katera ti je bolj pri srcu? Katera ti daje več koristi, užitka, veselja in svobode? Kdor bo silil torej po vojni zopet nazaj v Evropo, se bo tega kesal že v kratkem, ker bo šel iz paradiža v vice in pekel. Samo še na eno stran opominjamo one naše rojake, ki so se za trdno odločili, odpotovati po vojni v stari kraj. Ne potujte venkaj brez ameriškega državljanskega papirja ali brez potnega lista, to svojo politiko, na katero so bili svojčas tako ponosni. Japonska 'je bila do 1. 1854. popolnoma ločena od sveta; vladal je navidez mikado, v resnici pa plemstvo, njemu na čelu nekak minister z imenom šogun. Ljudstvo od mikada ni imelo drugega kot da je vsako leto enkrat pri svečanem obhodu gledalo njegove podplate. Leta 1854. pa prisili atnerikanski admiral Perry Japonce, da sklenejo z Unijo prvo trgovinsko pogodbo Uniji sledijo druge države, evropski vpliv je čimdalje večji, leta 1868. odstavijo šoguna, Japonska postane konstitucionelna monarhija. Meje so ji ozke, ljudi j ima preveč, kam z njimi? Gleda na o-toke Pacifika, obrne se na slabo obljudeno Ameriko v oči jo bode Avstralija, najbližji so ji Filipini. V Ameriki se začno ljudem odpirati oči, kaj so naredili. Strah jih je pred rumenim plemenom. Postava za postavo sledi. Japonci ne smejo v novi kontinent. Po Evropejcih negovanim Anatom pa to ne gre v glavo,smatrajo se za njim enake,nota podi noto. Še bolj zraste Japoncem greben, ko jim vojska s Kitajsko prinese Formozo, na zahod in Japonci bi se borili v domačih vodah. To pa odtehta pol brodov-ja, brez ozira na to, da je potujoče brodovje vsled vožnje že o-•brabljeno. Ce pogledamo na karto, vidimo, da so vsled okupacije Mar šalskih otokov, Karolinov itd. po Japoncih Filipini in Guam že čisto osamljeni. Sedaj se porodi v Ameriki naenkrat "človekoljubna" misel, da so Filipinci že godni za lastno vlado in Unija se jim je že hotela odreči in jim "podeliti prostost". Kapitulacija pred Japonci bi bila tako malo manj oči-vidna. Zadnje dni se pa slišijo že bolj energični glasovi. Pomisliti moramo tudi, da Avstralci ne morejo ostati brezbrižni; kajti po porazu Unije bi 5 milijonov ljudi broječa Avstralija prav lahko postala žrtev 70milijonskega rumenega naroda. Vsekakor zelo inte-resantna, morda v celi današnji politiki najvažnejša vprašanja. Počakajmo. V nekem mestu ^razilije imajo v rabi posebno električno cestno karo, v kateri se prevaža bolnike v bolnišnice izven mesta. činoma ponarejeno po naših ame - do jubilantinje se ji je priredilo riških izdelkih. na praznik Vel. Šmarna, dne 15. V južnem delu Sibirije se na- t. m., primerno in lepo slavnost. •hajajo velikanski skladi najbolj- Zjutraj ob 6. uri se je brala po našega premoga na celem svetu in menu č. sestre v cerkvi sv. Jožefa veliki vrelci petroleja. Vrelci v mestu Baku so splošno znani. Voh-čc se nahaja v Sibiriji še na bilijone in bilijone vrednosti raznovrstnih mineralnih zakladov, ki so še skriti in ruska vlada ni skušala spraviti iste na površje. Gotovo bo to storila po končani vojni, ker ima Rusija sedaj v Sibiriji na sto in stotisoče vojnih vjetnikov. Najbrže bo skušala vlada te ujetnike pregovoriti, da naj ostanejo za stalno ondi in jim bo dala nekaj o-zemlja brezplačno na razpolago. Sibirijo bo baš sedanja vojna dvignila, da postane ista v trgovskem oziru bolj napredna. Večkrat se čuje, da je Sibirija velikanska pustinja, da so ondi še neolikani domačini, kar pa ni resnica. Vlada je že precej storila za napredek in razvoj te velike po -krajine, ki se dan za dnem kulturno in financijelno razvija. Tam je najti že nekaj trgov in mest, koje se lahko meri z našimi naprednimi ameriškimi in evropskimi mesti. Dosti se dalje govori in piše o grozotah in trpljenju ruskih pregnancev po raznih vladnih sibir -skih rudnikih. Tudi ta naziranja so pretirana. Med rudarji, zaposlenimi po privatnih zlatih rudnikih in vladnih ni dosti razlike. Ti rudarji so ali ,'kaznjenci, ali pa civilni prostaki. V podzemeljskih rovih delajo običajno kaznjenci, na površju so pa Kitajci. Kaznjenci, ki morajo de- peta-sv. maša, koje se je udeležilo, veliko število vernikov. Zvečer se je pa vršila v šolski dvforani mala domača zabava z 'nagovori, pet -jem in klavirskimi točkami. C. sestri je najprvo čestital domači g. župnik Rev. John Plevnik, dalje šolski dečki in deklice? cerkveni odbor in pet drugih navzočih povabljenih slovenskih duhovnikov. V imenu slovenskega pevskega društva "Soča" je govoril Mr. Josip Zalar, glavni tajnik K. S. K. J. Jubilantinja je dobila v dar več krasnih šopkov in drugih le -pih primernih daril. Vsa sloves -nost se je vršila in končala nad vse izborno in bo ostala navzočim še dolgo časa v prijetnem spo -rainu. Uredništvo našega lista kliče tem povodom č. sestri Ferdinandi, prvakinji slovenskih učiteljic v Ameriki: Bog Vas ohrani še mnoga, mnoga leta, in daj Vam dočakati še zlatega jubileja! V življenski borbi je vedno lož-je dospeti na bojišče, kakor pa ostati na tem bojišču. « Ob »solnčnem vremenu prihrani malo svojega navdušenja tudi za deževne dneve. Delo je podlaga k sreči za marsikatero bogato korporacijo; isto je pa tudi vzrok trpljenja za revnega delavca. " 7 r - f- fti,AflTLO K. B. K. JKPNOT1 — 23. AVGUSTA 1916. ■ i <»■ j jCSJC. j m j Jednota j «rstano vljena v Jolietu, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jo-lieCu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048 Od ustanovitve do 1. avgusta 1916 skupna izplačana podpora $1,174.941.77. GLAVNI URADNIKI* Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, 111. II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave^ Clveland, O. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St,, Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Items, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820.New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič> box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Ghieago,6t., Joliet, 111. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Hibbing, Minn. Frank PetkovšeK, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Grcgorich, 2112 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6619 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38—10th St., North Chicago, 111. . Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111. se je zbudil, se je kesal svojega dejan jar ' ' Njegova žena je veliko trpela vsled tega. Kaj vse bi žrtvovala, da bi le odvadila svojega moža grde strasti! Koliko njenih molitev je že splavalo "k nebu! Koliko-krat je že romala na božjo pot — pa vse zastonj! Prošnja in rote-| nje ni pomagalo; pridni Jakob se ni mogel vstavljati silni žeji, ki ga je včasih mučila tako zelo. In danes je zopet napočil tak strašen dan! Marjanka je jokala grenke solze in si jih brisala s predpasnikom. Ne, ne, tako ne sme iti dalje! Vse premoženje, dom in posestvo bo zapravil, ako se ne poboljša. Ah, ali se je ne bo usmilil ljubi Bog... ali ne bo uslišal njene vroče prošnje?.... Naenkrat je žena vstala, ogrnila si debelo ruto čez pleča in je odšla... Temno je že bilo zunaj, a žene ni bilo strah. Kolikokrat je že hodila to pot, ki je vodila k samostanski cerkvi, da si v nji pred oltarjem olajša težko srce, da si nabere nove moči, da pomoli za j svojega moža. Danes pa Marjanka ni krenila v cerkev, temveč v bližnji samostan. V njem je bil pred nekaj tedni nastavljen nov gvardijan; vsa vas in okolica je govorila, kako svet in moder mož je, kako goreč je za službo božjo itd. Od raznih strani so prihajali k njemu ljudje vpraševat ga za svet | in pomoč. Tudi žena Marjanka je mislila nanj, ko je zapustila dom. prestrašeno, ko opazi svojo novo rjavo obleko. "Brat Frančišek, zdaj je rapo-vcdan molk v samostanu. Podvizajte se, da pridete,v kor. Oče gvardijan ne trpi nobene zamude --" pripoveduje stari brat in odide iz celice. Nič ni pomagalo. Ubogi Jakob je moral hitro iz postelje. "Čudno!... čudno!" je mrmral sam s seboj, ko je stopal po hodniku. „Ali sem Jaka Žagar... ali nisem?" V koru so se zbrali že vsi redovniki. Tudi Jakob je moral z njimi klečati in moliti. Skušal je zbrati svoje misli in svojo pamet, pa se mu ni posrečilo. Vedno in vedno se je povpraševal: "Ali sem? .... ali nisem?... Korna molitev je bila končana in sledila je sveta maša. Konečno so zapustili menihi cerkev in so odšli k zajtrku. Tudi Jakob gre z njimi. Po zajtrku ga odpeljejo na vrt in mu odkažejo neko delo. Prav pridno se poti in trudi ondi brat Frančišek ves dolgi dan. Ko se je zve-čerilo, ga pošljejo k počitku. Or. vstopi v svojo celico, sede na trdo posteljo in zre začudeno okrog sebe. Se vedno ne razume, kaj se je zgodilo ž njim. Njegova obleka, okolica, trda postelja, vse mu pravi, da je menih. In vendar on ve za gotovo ,da je oženjen, da utrujenosti ni mogel več stati po> na so bili odjdoma vajeni pijače in lrnn«! V - J _ _ * _____l • ■ . • „ „ ______'»••!.' ... i:__4 _ ___; konci. Ko je oče gvardijan to videl, mu je ukazal naj se spravi nekoliko prej k počitku. "Brat Frančišek" je hitel v svojo celico. Nekaj trenutkov in že je spal globoko nevzdramno spanje. Kmalu so se odprle duri in stari Brat je vstopil. V naročju je imel staro Jakobovo obleko, ki so to navado razširili tudi v Arnerir ki. In ker se je prebivalstvo mešalo, se je alkoholizem močno razpa-sel. Whisky je postal — izvzemši naslednike puritan-naseljencev — občenavadna pijača. Pivo so vpeljali v Ameriki Nemci in štejejo si to v zaslugo, češ, da je veliko boljše, «e pijejo ljud- mu jo je na povelje gvardijanovo je piy° kakor ce pijejo žganje zopet oblekel in sicer tako pre-!^emci so v Ameriki ustvarili veli-vidno, da se naš prijatelj ni čisto; kansko piv™-™51'" j »wi nič vzdramil. Prišlo je zopet ne- ee je na ei je zopet kaj krepkih mož, ki so ubožca skrbno prenesli v njegovo hišico in ga položili na staro postelj. Drugo jutro se naš Jakob Ža- ovarsko industrijo in eni strani tudi resnično, da so si pridobili kulturno zaslugo, ker so s pivom izpodrinili žganje, je na drugi strani tudi res, da ljudje piva veliko več prenesejo, ka- gar vzbudi, po/nane si oči, gledal koršganja in da se sedaj v Auieri-na levo, gleda na desno... kaj šejki razmeroma več alkohola zav-je zgodilo?... Ali ni zopet v svoji ž>je kakor prej. lastni hišici?.... Kaj ni to Marjanka, ki prižiga ogenj v peči? Začudeno se dvigne s postelje in z izbuljenimi očmi opazuje vsako kretnjo svoje žene. Nato gleda Nasprotje alkoholizmu v vsaki obliki je v zadnjem desetletju mogočno naraslo in sega tako globoko, da je nastala že posebna politična stranka "prohibition party", Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo Častiti gospod ji bo gotovo poma-j na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. gal in svetoval, dopise* društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: Naglih korakov je hitela po vi-" GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111. šini do samostana in je pozvonila ob vratih. ima v vasi malo hišico in par oralov zemlje ... Premišljujoč zmaje z glavo; nikakor ne more rešiti uganke. "Zabeljena kaša!" zakliče jezno; "ali sem ali nisem?" svojo staro, znano obleko, gleda ki je zapisala na prvo mesto svo-strOp, stene, okna ... čudno ! jega programa boj alkoholu. Jedro "Ali sem?... ali nisem?..." ! te stranke so nasledniki nekdau-Nekoliko časa molči, potem jih puritancev, so ljudje, ki sma-vpraša svojo ženo: trajo za zavrženega človeka vsa- "Marjanka, ali sem dolgo kega, kdor postane muzik ali igra-spal?" lec, ki smatrajo obiskovanje gle- "O ti grdoba pijana! Vse lonce i dališč in koncertov ob nedeljah za si mi bil pobil in še vprašuješ?" j Sreh, da med katerimi so celo Iju-odvrne žena z jeznim glasom dje.ki menijo, da je greh,čitati ob "Veš, Marjanka," mrmra ubo-1 nedeljah časopise. — Poklic vino-gi Jakob, "potemtakem sem bil tržca, gostilničarja ali žganjetoča Izgubljeni sin . . . gOtovo v peklu!..." Z žuljavo proglašajo ti za nečasten poklic, roko potegne čez gladko obriti o- 'To pa se ne nanaša samo na male braz. "Glej, še brke so mi tam ljudi. Celo "kralj pivovarnarjev" posmodili. O, mnogo sem trpel in Busch v St. Louisu, ki skuha na težko sem delal noč in dan. Bog ,cto toliko piva, da je treba pet me je hotel s tem kaznovati prav milijonov pivcev, da ga zavžijejo, Dolgo časa je naš prijatelj pre-1 zares. Le to se mi zdi čudovito, ni bil nikoli priznan kot ravno-mišljeval o svoji čudni usodi, pa j da sem videl ondi same menihe..." j praven član ameriške družbe, dasi ... : V par minutah je že uganka je ostala uganka. Slednjič Žena Marjanka, ki je bila o mo- ie za dob're namene žrtvoval ogro- bo družbo, med slabe tovariše, ur stala pred očetom gvardjanom. ga je premagal spanec, kajti bil zevi usodi dobro poučena, se je i m no mnogo denarja, te si poslusal namesto mene. Toda | "Kaj vas je privedlo tako po - je truden od dolgega dela. urno sukala okoli peči, da zakrije1 Najhujši nasprotniki alkoholiz- sm, še je čas, vrni se nazaj, operi zno k meni, Marjanka?" povpra-, Drugo jutro ga je zopet prišel smeh, ki jo je mučil. Nato mu je ma so metodistovski duhovniki in svojo dušo m živi drugače! Sin,jga gvardijan in pogleda s pri-j budit stari brat. dajala celo kopico nasvetov in o- jženstvo, a ne samo v mestih, nego •o lju- ah mi obljubiš? ' jaznim očesom ženo. "Zdi se mi, "Brat Frančišek, vstanite k pominov. tudi na kmetih. Katoliški duhovni- Mati, prisegam vam, od sedaj j da ste nekako poparjeni in žalo - molitvi!" Ali naš prijatelj ni potreboval ki< H imajo med svojimi verniki stili. Ali se je vašemu možu kaj i Topot "brat Frančišek" pa že nobenega opomina več. Popolno- pijaei vdane Irce, Italijane, Span-pripetilo?" ni bil več tako zaspan. Urno je ma predrugačil se je. Se tisti dan ee, Poljake, Maloruse in Slovence, "Velika nesreča, oče gvardi - skočil pokonci, oblekel se je v rja- je hitel v cerkev, spovedal se je se protialkoholnega gibanja nič ne Spisal C. Savski. S solzami v očeh in goret beznijo v srcu se je pred petimi leti poslavljala dobra slovenska naprej hočem pričeti vse drugo mati od svojega sina, ki ga je da- življenje," je odgovoril sin z jo-la v šolo, da ne bi toliko trpel kot kajočim glasom. ona, da bi ga enkrat videla pred "Z Bogom, sin, ostani zvest| jailf» vzdihne žena in solze ji za-j vo reševino in je hitel v kor, nato skesano svojih grehov in je oblju-1 ndeležujejo; duhovniki drugih ve-oltarjem, ko bi zapel • Donnnus| svoji prisegi," mu je rekla mati! Hj(jjo «Prosim vas, da bi mi pa k zajutrkn in na delo. bil, da nikdar več ne pokusi kap- roizpovedanj le malo, a metodi- vobiseum . v slovo, nato pa izginila. nomairali " 1 1 F 1 " Kakor vsaka dobra mati, takoj je tudi ona ob slovesu dajala njemu polno zlatih naukov, zakaj ve- in te sanje so bile njegova rc- Tako je minil dan za dnevom, ljice žganja. sti so fanatični nasprotniki vsake Po teh besedah objame žena po Konečno je Jakob Žagar vendar Do konca življenja je ostal i pijače. To sovraštvo izvira pač iz sitev. Bledi obraz objokane ma- poljski navadi duhovnikove noge prišel do prepričanja, da je re - zvest svoji obljubi. Premetenost spoznanja, da je pijančevanje v . . . . . ... . . tere' "J6™ ralla Pr°šnja, storjenahn il,t:i še hujše. dovnik. očeta gvardijana je pomagala. Ja- zdravstvenem, nravnem in gospo* dela je, kako velika nevarnost je prisega, vse to ga je dovedlo do -Pomirite se, žena," odgovori "Umreti sem moral enkrat," kotova "žejna bolezen" je bila darskem oziru prava nesreča. V a-mesto za mladega, neizkušenega tega, da je začel živeti drugačno oče ^ardijan z milim glasom, "in tako je mislil pri sebi, "in moja popolnoma ozdravljena, in žena merikanskih "saloonih", kjer je življenje. pripovedujte mi svojo nesrečo, duša se je preselila v brata Fran- Marjanka ni mogla nikoli preliva- zavetišče pijančevanja, se je naj- bo le čiška." liti modrosti častitega očeta gvar- bolj pokazalo, kako vse družine mladeniča. ... v. , .. j pripovedujte mi svojo n« Jozek pridno senci, rad moli;! ^ Nič več ni zahajal v gostilne,! Pomagal vam hom. ako mi ne pozabi Boga in staršev," to so čeprav je moral zaradi tega od bile zadnje besede, ki jih je izre - svojih prejšnjih tovarišev slišati kla v slovo svojemu sinu. marsikatero pikro besedo, ampak I pripovedovala o svojih težavfth. ! in pridnostjo je hodi J ozek je začel hoditi v gimna - Se je doma pridno učil. Učil se je -,>rosim Vas, častiti oče gvardi- Nekega dne je im zijo, v prvo šolo. Njegovo srce je bilo tedaj še nedolžno, njegova duša čistki, zato se je pa tudi rad ravnal po materinih besedah. Učil se je pridno in profesorji so ga ljubili. Toda Jožek je postal večji, hodil je že v peto šolo. Tedaj je pa sčasoma pozabil zlatih materinih besed in se začel ravnati po naukih, ki so mu jih dajali slabi tovariši. Začel je hoditi v njihovo družbo, v kateri je izgubil vso ne-; dolžnost svojo. Učenje mu je postalo tuje; profesorji so se čudili j hitri izpremembi na prej tako j marljivem dijaku. Namesto da hi se doma pridno učil lekcije za drugi dan, je hodil v gostilno med slabe svoje tovariše. tam pil, igral in pel ž njimi res pridno, zakaj koncem seme stra je čisto dobro izdelal. Dostikrat si je diktiral: "Trd bodi, neizprosen mož jeklen!" in vztrajal je pri svoji prisegi, vztraja še sedaj in hoče vztrajati tudi dalje. Bil je sicer izgubljen sin, a se mogoče. i S to razlago je bil novi redov- dijana. Marjanka je na dolgo in široko j nik čisto zadovoljen. Z veseljem : hodil na delo. imel kakor na- "Mokri" in "suhi". trpe vsled alkoholizma in ti "salo-oni" so dali povod za sedanji boj. Pota, po katerih hodijo sovražniki alkohola do svojega cilja, so različna. Najbolj priljubljena pot je "local option", to je, lokalna uvažati in jan, usmilite se me. Svetujte mi,ivadno v vrtu opravek. Kar se mu kako naj odvadim moža pijance - j zazdi, da čuje onkraj zidu glas Slov. Narodu .) vanja; naša revščina je vedno ve- svoje žene. Znano je, kako veliko gibanje prepoved, izdelovati, čja in ne vem si pomagati." Jejhata! Kaj je neki bilo?... Pr°ti alkoholu je provzročila se- prodajati alkoholne pijače. Agita- Po teh besedah je hotela žena še Marjanka If... Nemogoče! Brez danja vojna. Na Ruskem je vlada cija je silovita. Najbolj se trudijo enkrat objeti gvardijanove noge, dvoma se je zmotil. Vendar se ho- *pl°h ustavila prodajanje žganja, ženske za prepoved alkoholnih pi-a ljubeznivi oče ji ni dovoliL. če prepričati z lastnimi očmi. Hi- na Angleškem so se najboljši kro- jač. Celo otroke pošiljajo v boj. "Vem, kako bi se dalo poma - j tro zleze ob zidu navzgor in zija gi odpovedali uživanju vseh vrst Sprevodi otrok, ki prenašajo de-je povrnil na pravo pot, ki edina pati vašemu možu," prične z res-lna cesto; res, tam stoji njegova alkoholnih pijač in tudi na Fran- ske z vsakovrstnimi, na slabi vpliv nim glasom, "toda vi mf morate! žena. Čisto podobna je Marjanki j coskem se je začel tak boj in se opozarjajočimi napisi, so precej. —. , izročiti vašega moža popolnoma v j____morebiti je res ona? vodi z uspehom, dasi proizvaja navadni. ali nisem? moje roke, da ž njim storim kakor "Poskusiti hočem." si misli Ja- P™v ta država najplemenitejša Amerika je razdeljena na dva sam hočem." kob Žagar in zakliče čisto tiho: vina. velika tabora: na "suhe" m na "Popolnoma se vdam v vašo "Dober dan, Marjanka! Ali jej Kar se je v Evropi šele sedaj "mokre", to je. na prijatelje al- voljo, častiti oče; da bi le poma- Jakob doma?... začelo,to se godi v Ameriki že dol- kohola in na sovražnike. V drza- "gali naši revščini..." j "Doma, brat Frančišek, toda... f?o časa in bo vsekako marsikoga; vi Illinois so pri zadnjih volitvah "Torej pojdife domov, Marjan- saj ni da bi pravila! Strašno se je| zanimalo, če nekaj povemo o pro- odločile ženske, da so zmagali "su- zopet upijanil. Vse lonce in skle- ti alkoholni vojni v Ameriki. hi" in ti so takoj zaprli gostilne de je pobil po hiši, in zdaj leži pi-i Predvsem se je treba spomniti, m pivovarne in žganjarne. Kako jan in napol mrtev. Oh, kako je da so bili prvi naseljenci v sedan- si bodo pomagal, tisti, ki so vsled to hudo brat Frančišek! .Srečni' jih Zedinjenih državah severoa me- tega izgubili kruh, za to se nihče i • f V sobi so takoj za-1 ste, da se vam tako dobro godi v samostanu," vzdihuje žena s pritajenim nasmehom. "Brat Frančišek" po teh bese j dah hitro zgine z zidu. Kakor oka- so,kakor že kaže njihovo imenova- žpanjarne in pivovarne, menel obstoji na tleh. nje, zaničevali vse užitke, kar jih Eno se vidi povsod: pija »vit* i • v • 1 ___* _ ___1- * 1 «„. J Z _ ____ i ^ n nt rr fcn f n m co 11 i L*/vn n/i "Kaj je vendar? premišljuj«- žalostno, "ali sem?... ali ni-> Gotovo bi bil ob tem premišljevanju zblaznel, ako bi ne pr;šei vodi do cilja. Ali sem (Poljska humoreska.) "Moj Bog, moj Bog, ali ne bo konca teh težav?" vzdihuje žena na pragu male sobice. Z obupom gleda razmetane stole, razbito mizo, črepinje loncev in skled na tleh... njen mož, ki je vse to na-|jan se prikazal na pragu male redil, na ieži kakor ubit preko po-1 hišice; spremljalo ga je nekaj krepkih mož ka! Jaz pridem precej za vami." Ni trajalo dolgo in oče gvardi- grde pesmi dolgo v noč. Drugi dan je seveda v>stal s težko, a še | stelje in smrči v bolj prazno glavo in šel tak v šolo, Uboga Marjanka! Ni se ji to P" h "^za Jakoba ki je se vedno kjer so padale dvojke druga zajdanes prvič pripetilo, ampak že!5^ m smrčal. Hoteli so ga vzbu- drugo. Pri prvi konferenci so ga i neštetokrat. "Ali ne bo konca "goljufivi" profesorji grajali kar teh težav?" Pregovor pravi: iz petih predmetov. Kdo je bil te- "Navada je železna srajca! in ga kriv drugi, kakor gostilna! <*e je ta pregovor resničen, potem Toda v takem življenju človek ne|---- Z obupom je gledala Marjan-najde sreče in zadovoljstva. i ^ pijanega moža. Ze petnajst let Toliko časa, dokler je bil v go-i ga je zvesto spremljala kot za- diti pa vse rukanje in cukanje ni pomagalo. Jakob se ni vzbudil. Ker je tako močno spal, zapove oče gvardijan, da preneso spečega pijanca v samostan. Ženi Marjanki pa reče, da bo ostal njen mož nekaj tednov v samostanu. Ona ne sme priti prej ponj, do -kler sam ne pride domov. Jakoba Žagarja so torej prenesli spečega v samostan in so ga spravili v malo izbico. Kmalu na-jveličal dela?" to pride samostanski brat in mu skrbno obrije brke. Obleče ga v stilni je bil sicer vesel, toda ko je konska žena na poti življenja, in prišel ponoči domov, se ga je za-j on ji^tako povračuje njeno zve-radi nemirne vesti in slabega na- stobo! predka v šoli dostikrat polaščalj -Tak*b Žagar je bil dober clo-* n vek, priden rokodelec. Ali imel je ° Ko je tako zopet enkrat prišel neko posebno bolezen; prijela ga nonoči domov in se vlegel na po- je včasih tako huda žeja, da je ni v str" se je naenkrat spomnil ma- mogla utolažiti nobena pijača na rjavo rasevino kakor redovnika teriniii besedi • tem hožiem svetu, kakor žganje, j m^ga pusti spečega v celici. e"Sin moj! ne pozabi Boga!...."> sicer ne en frakeljček, tudi ne Kakor bi -a kdo z mečem ranil dva ali trije, ampak cela stekleni v srce, tako se mu je zdelo, ko se ! ca, ki jo je izpraznil do dna je spomnil teh besedi. riških j&ngleški puritanci. To so bi-j ni zmenil in tudi nihče ni vprašal, li vrli, delavni, pošteni in idealni kako se bo nadomestil izpadek na ljudje, ki so zapustili svojo demo- davkih. Tudi v južni Karolini in v vino zaradi svoje vere. Puritanci | državi Maine so zaprli gostilne, jihovo imenova- žpanjarne in pivovarne, užitke, kar jih Eno se vidi povsod: pijančeva-niidi življenje. Krepki ljudje so to nja z vsem tem še ni konec. Take bili in so res živeli za svojega Bo- j drakoni<3ne odredbe sicer zelo omega, to se pravi, živeli in delali so ta ; je pijačevanje, a zatreti ga ne moko, da bi si z načinom življenj" in rejo. Ker piva ni lahko vtihotapl-delovanja zaslužili milost božjo. jati. pa vtihotapljajo v teh dr/.a- delovanja oče gvardijan k njemu in bi mu j Niso ne pili, ne se zabavali, am- vah žganje; prej se je očitno po ne zaklicali "Brat Frančišek, kaj pak smatrali vse življenjske uzit- j pivalo, sedaj se popiva skrivaj je zgodilo?... Ali se je žc na- ke za hudičeve pasti. se Puritanci so v Ameriki Oh jaz ... Moj Bog je — pijača .. . Ne, mati, nikdar več, ni - kdar!..."' Te besede je izpregovoril, več ni mogel, zakaj obraz so mu zalile solze in v srcu se mu je vzbudilo kesanje. Kmalu ga je premagal spanec. Imel pa je tisto noč zelo čudne sanje. Sanjalo se mu je, da je prišla k njegovi postelji, kjer je ležal. vsa objokana njegova mati in rekla: "Sin moj, nisi me ubogal, kar sem ti naročila. Zašel si v sla- S tem je pogasil žejo, vsaj čutil je ni več. V glavi se mu je nekoliko zmešalo, noge so omahovale pod njim, velika cesta, ki je peljala iz krčme na njegov dom, je bila silno nerodna, in Jakob Žagar je večkrat poljuboval prah in kamenje. ' Tudi doma mu je bilo vse napoti. Pa on se ni dolgo obotavljal. Zmetal je lonce sem, sklede tja, pato delo. Ljudje, ki imajo denar, hodijo ce-ostali, lo k zdravnikom in si dajo zapisa-ki ti žganje kot zdravilo. Suhi", ki jim je ženske volil- i Seveda so se ta načela tekom stole-j na pravica dala veliko moc, dela- a jo sedaj na to, naj bi kongres - Molče je prijel neš prijatelj !o- dolgo časa zvesti načelom, ki p »to in je nadaljeval ukazano jih prinesli seboj z Angleškega. Bližal se je /e šesti teden nje-itij zelo ublažila in premenila, . go ve ga bivanja v samostanu, čas, nekateri nazori so^se ohranili se to je zastopstvo vseh 48 zed, nje-go^gd J • ' - do naših časov, vsaj v splošnem, nih držav prepovedal izdelovanje ko ima poteči njegova preizkus nja Neko Komaj se je drugo jutro zdanilo, že potrka na vrata star samostanski brat, vstopi in pozdravi: "Ave Marija." Nič odgovora. Brat prime Jakoba za roko in ga pokliče: "Brat Frančišek, vstanite! Pre-jvalo neprestan napor in trud, ta-cej bo zvonilo k molitvi... Brat; da si ubožec ne Frančišek, zadnji čas je!" odpočiti. Rečeno - ^ j Iavo ker je v nedeijo misij ma Nemci, je boj proti abstinenci "Kaj?... Ka-aj je-e...?" za- bogi Jakob Žagar je vestno zpol- sekali gt»o, je prevzela "nemško _ amerikanska zdeha Jakob z zaprtimi očmi. ; ml svojo dolžnost. Ali pro ^ y Zedinjenih državah pre narodna zveza". "Vstanite hitro k molitvi, brat|čeru je postal sdno utrujen inj leškega izvira, jc več Medtem, ko se bije v Evropi ve- Frančišek!" je želel počitka »>olj kakor kdaj bnai^ H]koh()]n Kaj. Hkanska vojna za ,()sp0(lstV0, pa Ubogi Jakob odpre široko '.či,poprej. Pa mu ga niJj° nrj' k da se je v vseh časih pilo zla- se bije v Ameriki med Suhimi" zlasti spoštovanje nedelj in sovra- in prodajanje alkoholnih pijač, s ^eKO jutro je zapovedal oče štvo do alkohola. V starih časih je pomočjo ženstva upajo "suhi", da gvardijan naj odkažejo bratu bilo spoštovanje nedelj tako stro- bodo imeli v kongresu večno. Franč šku tako delo, ki bo zahte-1 go, da pripoveduje zgodovinska a- Pivovarnarj, m gostilničarji seve- in trud. ta- nekdota, da so v nekem aniens- da tudi ne drze križem mk, am- ho mogel niti kem mestu navadnega mačka ob- pak se hočejo hraniti na vse kri- etnripno U- sodili na smrt in mu slovesno od pije. Ker so pivovarnarji večino- f/UfllVj. - ---- «-» • * 1 udaril je s pestjo ob mizo in po- in dvigne zaspano glavo. Še celo ponoči je moral ostati^pn pa imenovano wh;skv. in in "mokrimi" nič manj ljut, četu tem se je zleknil čez klop, čez' "Kaj pa hočete?... Meni nijdelu, le malo časa mu je , . _ozneie tudi vino iz Kalifornije, di neRrvav boj za zmago vode in ' " Spal je; Frančišek ime, ampak Jaka Ža - spanje. Isto s«j je zgodilo dru^in:^ j a kolje.| alkohola. Kaj se je zgodilo?" zakliče tretji dan. Ubogi Jakob vsled i rnseije skrinjo ali kamorkoli, včasih 24 ur neprenehoma, in ko I gar. — - -V Vojne operacije V Južni Afriki. Znano je, da je sedanja evrop -ska vojna zanetila bojevanje tudi v daljni Južni Afriki in sicer na iztočni strani, kjer so imeli Nemci svoje velikanske in obširne kolonije. Bitka med tamošnjimi nem škimi naseljen-ci in domačini ter med angleškimi in francoskimi vojaškimi oddelki traja že približno dve leti. Pri tem so doživeli Nemci tolik poraz in so izgubili že toliko svojih kolonij, kar se do sedaj še ni v nobeni vojni dogodilo. Skupaj so Angleži pridobili že okoli .'{70,000 štirjaških milj ozemlja v Afriki. Angležem je naravno zelo lahko operirat; v Iztočni Afriki in potiskati dalje ondotne nemške kolo-nijalne čete, ker je istih že zelo malo. (»lavne strategične točke z vojaštvom vred so Angleži že davno zavzeli in držijo sedaj iste v vojnem ujetništvu. Nemcem se je godilo slabo v Afriki vsled tega, ker niso bil na to dosti pripravljeni in ker jim je pošla municija; poleg tega pa ni bilo pričakovati i/ Berlina kakega ojačenja. Angleške čete so pognale nem -ško vojaštvo in domačine v Iztočni Afriki proti južni in zapadni smeri v razdalji več tisoč milj. O tem pravkar poroča Narodna zemljepisna družba v Washingtonu bolj natanko. Iz tega uradnega poročila si stavi čitatclj lahko primero, koliko ozemlja so si Angleži pridobili v sedanji Vojni v Iztočni južni Afriki: Ako bi se pomikali Italijani severno od Soče vediM) naprej tako. kakor so se pomikali Angleži od .Muanze ob jezeru Victoria Nyansa —vbi bili danes Italijani že lahko na Dunaju. Ce bi imeli Rusi med tem časom tako srečo, kot so jo imeli Angleži v Afriki, bi bili že lahko v (»danskem (Danzig) in v Kraljevcu (Koenigsberg). Koncem meseca julija letos je poveljnik angleških- čet, general Smuts napadal in prepodil Nemce v precejd olgi razdalji od pristani-nišča Tanga blizu otoka Pemba do Korogwe, kakih 50 milj v notranje ozemlje; Nemci so bežali ob železniški progi, ki vodi v Usam -bara pokrajino. Zopet drugi an -gleškv oddelek je operiral okoli Muanze; šele pred nekaj meseci so Angleži zaVzeli Kilimatinde, najbolj važno železniško postajo nemške centralne železnice, ki vodi iz Dar-esSalaama, morskega prista -nišča, in glavnega mesta nemške Iztočne Afrike, — do Ujiji, blizu jezera Tangansjika; ta razdalja meri 700 milj .Pomikanje Angle -že v na iztočnem morskem obrežju se je vršilo v razdalji 80 milj od Tange do Sadani. *To mčsto ni sicer nobene posebne važnosti, dasi-ravno se nahaja nedaleč od Zanzi-barja, glavnega mesta na otoku Zanzibar. Za" časa prodiranja Angležev v Iztočni nemški Afriki so ti zavzeli vse kolonije, ležeče med mestom Tanga in Sadani. Njim je padlo v roko važno trgovsko mesto Pan -gani ob izlivu Pangani reke. Za tem jko si Angleži osvojili dalje na iztočnem morskem obrežju mestece BagaiiHM O, ki šteje kakih 18,000 prebivalcev, večina teh spada k plemenu angleških Indijancev. To mesto ijjra v zemljepisju Južne A-frike važno vlogo, ker so se od tukaj podali v notranjščino Afrike sloveči raziskovalci Afrike: Bur -ton, Stanley, Speke in Grant. Na j^apadni strani Kilimatipde ob nemški centralni železnici, leži mesto. Tabor s 40,000 stanovniki; to mesto je najbolj znano in važne kupČijsko mesto, ker je zvezano i železniško progo vodečo do Tan-ganijka države; skozi Taboro hodijo tudi številne* karavane; sedaj se bo gradilo železnico do jezera Victoria Nianza in proti jugu pa do Rhodesije in v portugalsko Iztočno Afriko. Tu živijo Wanv-ainwezi Afrikanci, ki so posebno dobri kmetovalci in znani že iz 16. stoletja, ko se je to deželo naziva-lo "rtiHseČno deželo". Wanyamwezi so črnci iz rodu Bantu. Razlikujejo se od drugih po izfedno dolgih nosovih in ko-d raslih črnih laseh. Kaj radi si tetovirajo sprednje zobe in si nadevajo pa roke in noge mesingaste obročke iz žice. Možje se pečajo s poljedelstvom in perutninarstvom. meti tem ko žene opravljajo do -maea opravila. Zanimivo pri teh črncih je, da uporabljajo namesto (fomačih psov kot čuvaje, — bučele v posebnih panjih; te buče-le so 4ako privajene, da ne puste nobenega tujca blizu koče." * •. T"-'. ta, — dalje pa v tem, da so se o klenili zadružništva, ki podaja tudi malemu poljedelcu, — bajtarju vse ugodnosti in prednosti modernih velikih kmetij. Res, da žita bajtar ne pridela veliko, ima pa vse druge pridelke kakor veleposestnik. Ima mleko, ki ga oddaja v zadružno mlekarno, redi prešiče, ki mu jih spravi v denar zadružna klavnica, ima jajc, katere mu prodaja tudi mlekarna. Poleg živinoreje se peča bajtar več ali manj, kakorSne so ravno krajevne razmere — s perutninarstvom, sadjerejo in vrtnarstvom, kar mu donaša lepih stranskih dohodkov. Najvažnejše za bajtarja je to, da ne potrebuje tujih delavcev, obdelava vse domača družina, ki se preživlja z domačimi pridelki. Zato pa so njihova zemljišča najbolje obdelana in vsled tega donašajo tudi sorazmerno največ dohodkov. To vidi tudi vlada in zato je naklonjena malim poljedelcem in skrbi za njih razvoj,. Podpira njihovo društveno življenje, deli premije, prireja poučne tečaje, napravlja poučna potovanja. — Kinet-bajtar pošilja sicer tudi svoje sinove na visoke ljudske šole kakor drugi kmetje, a da more napredovati s tekom časa, pose -bno v kmetijstvu, so vsako leto na višjih kmetijskih šolah poučni kurzi za starejše bajtarje. Država daje podpore obiskovalcem, nekateri pa dobe celo vse stroške povrnjene. Vsako leto je 12 po- Dvanajst naukov za žene in dekleta. 1.) Preden da ješ v perilo, poglej, čc ni v obleki kaka igla, ki bi utegnila perici biti nevarna ali ji vsaj hude bolečine prizadeti. 2.) Ne vtikaj šivank v zagri-njala, odejo in naslonila. Največja nesreča se lahko pripeti vsled neskrbnosti, zato sploh ne pripenjaj igel na obleko. Če si v kuhinji, kako lahko ti pade igla v jedila. 3.) Navadi se, da boš počesane (izčesane) lase vsako jutro skrbno sežigala in. jih ne puščala po kotih, ta razvada je napravila že mnogo zdražb in sitnosti. 4.) Dvakrat tako dolgo te obleka traja, če jo pred perilom za-šiješ. Tudi veliko časa in dela si prihraniš. 5.) Velike ključe, ki jih vedno rabiš, obešaj vselej na eno in isto mesto, da ne bo potem'nepotrebnega iskanja in nereda. 6.) Ne meči nikdar obrabljenih šivank, peres in stekla po tleh in skozi okna. Kako lahko se rani ž njimi človek ali žival. 7.) Nikar ne puščaj • stvari, kjer ni njihovo mesto, če nanje pozabiš, prav lahko nastanejo neprijetnosti. 8.) Izposojenih knjig in drugih tujih stvari ne dajej okoli. S tem si lahko zgubiš zaupanje, ker ne veš, kedaj jih bo treba vrniti. 9.) Če se ti je utrgal trak na učnih" potovanj, večinoma po obleki, ne pripenjaj ga z iglo ali Danskem. Gredo tudi na Šved-morebiti cclo z lasnico, potem se sko> Angleško in Nemško. Država ti ne bo treba v nobeni družbi sra- I)0(lpira tudi taka poučna poto-movati. vanja bajtarjev. 10.) Kadar hočeš različne kemične snovi ali tekočine v skleni-čicali shraniti, zaznamuj natančno vsako, da jih ne zamenjaš in se ne zgodi nesreča. č'e je pa le-penje listkov zamudno, ali če ni lepiva pri rokah, jih lahko na ste-1 klenico privežeš. 11.) Dobra gospodinja natanko razdeli plačane in neplačane račune in ima sploh vsako reč tam kamor spada, da jo takoj najde, kadar jo potrebuje. Koliko za USTA 1916. . Osel. (Turška zgodba. — M. N.) Dobri Hasan iz Balzore je vsak dan gonil svojega osla na trg. Osel je bil ves napolnjen s koši, napolnjenimi s krompirjem in jabolki. s kuretnino in jajci. Vse te reči je bil Hasan pri kmetih v o- kolici kupil in jih potem pr^oda- nuidiiega iskanja^ koliko" zadreg JaI na tr*u v Halzori: DoIpa leta si prihrani s tem! Je že tako tržl1 111 S1 s P°*tenlni .i , t v . v , , . . trudom pridobil skromno imetje. 1J.) J i lic in zveplenke imej po-1 XT , , . , , v. . . 1 .. , Nekega dne je zopet gnal osla noei vedno pripravljene, ker ne ,* ® v i • . v i ti i « . s praznimi kosi na dom. Spotoma ves, kaj te čaka. Preden gres spat, - . . ■ • R v ''ga sreča tujec na cesti in ga nagovori: "Alah naj bo s teboj in naj potlari tebi in tvoji družini srečo in veselje." ''Nimam družine," odvrne Hasan. "Po meni ti Alah pošilja src-Ko je postal danski kmet prost, čo>" nadaljuje tujec, "Le poslu-ko ni bil več navezan na zemljo, ,ne- Te&H naPo1 hromega osla bila je nevarnost, da nastane nov H oblagaš s tovori, a jaz imam do-stan poljskih delavcev. Vlada je!ma v hlevu čudovito lepega ko-tudi izprevidela, da iz poljskih 11 Ja' ki nim» nobenega dela. Za delavcev nastane kmetiški prole-|l)Ct cekinov ti ga prodam. Velik, tarijat. In da bi to zabranila, j«, močan konj veliko več nese, ka-določila, da se morata ondi, kjer kor hrom osel. Z njim lahko zaje prosta kaka kmetija in se hoče služi« trikrat toliko, kakor zdaj." razkosati, napraviti iz nje dve "Potem bom moral dve živali kajži in da ob tej priliki dobe tu- krmiti, konja in osla," ugovarja odstrani vse stole, in kar je ena-i kega, da se v temi ne zadeneš ob nje. ' Kajžarji na Danskem. vrhe Škodo, ki jo je napravil njegov konj, sicer pojde v ječo. Škoda })a je bila tolika, da je Hasan izdal vse svoje imetje in moral povrhu še za par mesecev v ječo. Ko jc pričel iz mesta, je moral svoje trgovanje pričeti zopet skraja in z malim. S težkim kosem, polnim sadja, na hrbtu je prfšcl na trg v Balzoro. "Kje pa si pustil svojega osla?' ga vpraša neki znanec. "Ah," odvrne dobri Hasan ves žalosten, "oh, Alahu bodi poto-ženo, jaz sam sem — osel." Rudarske pesmi. Cvetko Golar. $ V DIMU, PLAMENU... V dimu, plamenu mi cvete pšenica, v dimu, plamenu žarijo mi lica. Žarjavica rdeča moj klas rodi, v ognju pekočem moj hleb zori. Dušica draga, delavska ženka, reci, da sreča naša ni grenka. $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ Pošiljatelji denarla_pozorI Sedaj Vam pošljem denar v staro domovino po brezžičnem brzojavu (Wireless). Vsaka beseda ali štev, ^pri naslovu stane 65c. • » Cene kroncam so Jako nizke. Denar pošiljam po najnižjem dnevnem kurzu. V8e pošiljatve so Jamčene. Rojaki, ki želite svojcem v stari domovini pomagati, sedaj se Vam nudi najlepša prilika. 100 Kron samo $13.50 Pišite po nadaljna pojasnila. Se Vam priporočam spoštovanjem JOSIP ZALAR, Joliet, 111. $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ JAZ SEM ČAROVNIK. Jaz sem čarovnik, iz oglja zlato dela moja desnica; črna je roka, sajasta brada, razpaljena lica. Kakor strup vroče je moje zlato, kakor kri rdeče, kot smrt je sladko. Poln je plavž — zgrabi! Jaz sem čarovnik. Ali V blagohotno uvaževanje! Ill J S tem naznanjam onim številnim cenj. odjemalcem, M BM M kateri so zadnji čas naročili pri tvrdki A. Horvat kranjsko ^ mMmJ importirano »livovko, da mi je sedaj iste zmanjkalo in se je sedaj ne more več dobiti iz starega kraja. t? Denarja od sedaj naprej ne bom pošiljal več nazaj za naročeno šibrovko; pač bom pa poslal tistim odje-malcem namesto nje kranjski importirani brinjevec ali tro-■BB pinovec, katerega imam še dosti v zalogi. Moja tvrdka je edina samostojna te vrste v Ameriki. Jaz prodajem blago tudi ceneje, kakor katera druga tvrdka in to vsled tega, ker opravljam večinoma sam vse posle. Star pregovor pravi: Kjer drugi delajo, drugi vzamejo, tega pa ni pri meni. . ..... , ._ Posebno se toplo priporočam cenj. slovenskim gostilničarjem, katerih jaz ne morem osebno obiskat, da naj se sami obrnejo pismeno name, kar bode v Vašo lastno korist. ANTON HORWAT, importer in trgovec z žganjem na debelo. Telefon: Canal 2974. 1827 W. 22nd St., Chicago, III. PLAVŽ JE MOJ GRAD. Plavž je moj grad, rdečih je oken, zlatih je vrat. Žarko v njem solnce krvavo gori, zvezd milijon se < utrinja iz peči, muzika rajska pri delu zveni črnim graščakom. Plavž je moj grad, rdečih je oken, zlatih je vraf. To in ono. DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA prodaja 1780-82 E. 28Yti St., Lorain, Otllo CONKORD RDEČE VINO DELAWARE BELO VINO $25 00 barrel $35.00 barrel Pri manjih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. di vsi kočarji, ki imajo, samo hišo brez zemlje, nekaj zemljišča. Poleg tega je dobil tudi vsak kajžar Hasan Dobro, vzamem jaz zastonj tvojega osla," pravi tujec. "Alah ko so odpravili skupno polje, kot hoče na vsak način, da ti jaz sre odškodnino za pašno pravico, ki čo prineseni." jo je izgubil, 1 in pol do 2 in pol Hasan je dolgo prevdarjal sam hektara zemlje, toliko, da more I pri sebi. "Ne," pravi konečno,-rediti eno kravo in nekaj praši - i "svoje zveste živali ne oddam. cev» Toliko let sva že živela skupaj; Na Danskem torej nimajo sta-j saj z njim tudi lahko toliko zaslu-nu poljskih delavcev v takem smi- žim, da izhajam." slu, kakor ga imamo na vzhodnem "Ti si tepec," mu odvrne tujec, Pruskem. Spočetka so imeli kajže "vsak drug bi sprejel tako kra-večinoma v zakupu. Najemščine I sno ponudbo. Pomisli, ti prideš s pa niso plačevali v dcna,rju, marveč so morali delati svdjemu go- konjem na trg. Vsi drugi imajo le osle! Ljudje bodo hoteli kupovati spodarju gotovo število dni. To je, le pri tebi. Kako se bodo drugi tnla sama na sebi navadna službe- prodajalci jezili in s kakšnim na ali delavska pogodba. V krat-j ponosom boš lahko gledal nanje." kem času pa je to razmerje med Te besede so prepričale Hasa-bajtarji in veleposestniki dobilo, I na. Odštel je tujcu pet cekinov zopet značaj tlačanstva. Bajtarji za konja in mu izročil osla. so se začeli pritoževati in stanov- Konj pa je bil zelo nemirna ži-ska zbornica je večkrat obravna-1 Val. In ko je drugi dan Hasan vala o njih pritožbah. Zdelo pa romal z njim na trg, se mu je sla-se je, da se bajtarji ne bodo opro-| bo godilo. Konj je večkrat obstal stili drugače novega jarma kot z sredi ceste in se ni hotel vkljub lastno pomočjo. In resr našel se j udarcev z bičem premakniti nika-je mož osvoboditelj, mož poln po-| mor. Včasih pa je stekel tako ur-guma in bistrega razuma. Bil je,no naprej, da ga je ubogi Hasan to Peter Hansen, sain bajtar. IIo- komaj dohajal. Na ta način pri-dil je leta 1848. po deželi in nago-Igel je v mesto veliko pozneje, ka varjal svoje stanovske tovariše k kor sicor s svojim mirnim oslom, vstaji. In dosegel jfc. da so 27.; Ko je konečno zavil proti trgu, maja 1848. odpravili tlako v vseh se je konj riganja oslov, ve- oblikah in najemščino so plače- ljkega vpitja in razgrajanja pro-vali odslej le v denarju. Od tega dajalcev in kupcev splašil in v leta se je pričel razvijati in na- divjih skokih, oprtan s koši, div-predovati bajtarski stan. L. 1805. jaj skozi množico na trgu. Ljudje jc bilo nad 139 tisoč bajtarjev, ki s0 kričali, tekli narazen, a kljub so imeli po 1 do 10 hektarov zem- temu je Hasanov konj marsikoga lje obdelovati. podrl na tla, razbil prodajalne in Vzrok, da se je število bajtar - j napravil mnogo škode. Končno jev tako pomnožilo, je predvsem so vjeli divjega konja, pa tudi doda so se poprijeli živinoreje, — brega nasana. Vlekli so ga pred dočim so opustili pridelovanje ži-| sodnika, in o"bsojen je bil, naj po- Xa Holandskem se dandanes izkoplje letno do 2,000.000 ton premoga. • Za Zedinjenimi državami je največ brzojavnih postaj na Nemškem. Francoski vojaki dobivajo na fronti sleherni dan po 1 pint vina za priboljšek. Na Ruskem živi največ Zidov na celem svetu; tem pa sledijo Ze-dinjene Države. V sedanji evropski vojni imajo zrakoplovci posebne vrste čelade, za sprejemanje brezžičnih brzojavk. • Nek francoski strokovnjak je iznašel način, da se lahko s pomočjo elektrike dobiva sirnino iz mleka. Na Španskem in Portugalskem se pridela na leto do 70 od«t. plute (zamaškovinc) kar se je! porabi na celem svetu. Ameriški profesor Bentley je fotografiral že 2000 različnih snežink (kristalov), izmed teli si pa nista dva enaka. Na Norveškem je neki vodopad, ki proizvaja za 125.000 konjskih moči gonilno silo; to silo se uporablja v neki topilnici za cink. * Znani nemški grof Zeppelin je že sedaj v oporoki določil, da naj se ga po njegovi smrti pokoplje v kakem Zeppelinu, katerega jc on zgradil. Na neki skrajni severni točki na Ruskem živi neke vrste človeško pleme, ki sploh ne pozna Rusov in tudi ne ve, če so Rusi sedaj zapleteni v vojno. * Ervvin Baker, znani ameriški motorciklist jc nedavno prevozil v Melbourne v Avstraliji 030 milj v 24 urah'; s tem je dosegel svetovni rekord v tem športu. Za zastave, re&alije in vse društvene potrebščine. Prva In na|stare|ša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, IIL Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova droitvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko nnijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, 111. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede c«ne;-točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tndi Bolniške liste, večje in manjše in poMbn* pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedne natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. tr Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorlnavedealh tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote". JVWWW ! Ž zaboj najboljše pire "OLD LAGER" katero isdihjt Citizens Brewing Co., \ v Joliet, 111. | North Collins Street. • I .....__ _ f Both PkMMt 272. krojači iz Pariza; dobili so iz Pariza — čez Švico — modele in po njih napravili dunajsko modo. Rečeni list ko"nstatira, da to, kar se se je zdaj po pariških modelih vpeljalo kod dunajska moda na Dunaju, v Parizu že zopet opuščajo kot preživelo. "Wiener .Journal" pravi, da se godi že desetletja tako: krojači kupijo v Parizu nekaj modelov in delajo po njih obleke, prikrojene pu dunajskem ukusu in po obilnosti dunajskega ženstva. Dejstvo, da si je Pariz celo v času svetovne vojne ohranil absolutno prvenstvo, razlaga navedeni list s tem, da so Francozi izredno nežnočutni, tako, kakor samo narodi, pri katerih se je že začelo degeneriranje. Na bojnem polju. Iz knjižice: Les earnest d' une irifirmiere: Francoska patrulja je našla v nekem gozdiču štiri težko ranjene Nemce. Ležali so na tleh in čakali smrti. Francozi so se ustavili in so jim ponudili svojo hrano. Trije so ponudbo radi sprejeli in željno zavžili kruh in vino. A četrti je bil preveč bolan in še požirati ni mogel več. Tudi govoril ni več. S kretnjo je pokazal, da njemu ni več pomagati. Potem je ležal nepremično v svoji krvi iii smrt je stala poleg njega. Najmlajši Francoz, vojak kakih dvajset let star, ga je gledal, u-žaloščen, da ne more ničesar zanj storiti. Morda je čutil obupno za-puščenost tega vojaka. In ker ni vedel, kaj bi storil in ker mu ni prišla boljša npsel, je tiho pristopil bližje, pokleknil in poljubil sovražnikovo mokro čelo. Dotik-ljaj svežih, brezbradih ustnic je na obličje umirajočega priklical rahel smehljaj. Mail vojak ga je v njegovi zadnji uri spomnil njegovih dragih in mu s tem prinesel zadnje okrepčilo. velo in cvetelo v.e 800 let pred Kristiwom, a to mestno ime š* je !tekom stoletij preneslo na ver. o-tok. Na tem otoku rje bil rojen in je živel eden znanih "sedem grš-jkih modrijanov", Pit'takos, tu je živel tudi pesnik Alkaios in tu je bila doma znamenita pesnica in grešniea Sappho. Otok je bil v davnih časih Samostojna država, potem je prišel pod oblast Aten in končno pod oblast Rima. V !srednjem veku so vladali ta otok j naprej Bizantinci, potem Benečani, dokler se ga ni leta 1354. polastila neka plemiška rodbina iz italijanske Genove. A že leta 14(>2. je prišel otok v oblast Turkov in je ostal v njihovih rokah nad 500 let, namreč do 21. novembra 1912. Ta dan se je namreč turška posadka kar brez boja vdala Grkom in je prešel otok v posest kraljevine grške. Glavno mesto, ki se je nekdaj imenovalo Mytilene, se zdaj imenuje Kastro, ima kahih 40.000 prebivalcev in je sedež generalnega guvernerja vseh grških otokov. Vseh prebivalcev na otoku je 140.000. Podnebje je se ve jako milo in pridelajo prebivalci jako mnogo vina, oliv in fig. Zdaj imajo Francozi in Angleži tam rezerve, bolnišnice, popravljalni-ee za ladje in skladišča. Millerand je nastopil proti temu, češ, sila 'domovine naj se nč izvabi za laskanje osebne nečimernosti. Toda do zadnje konsekvence tudi Millerand ni izpeljal svojega načela, kaijti naznanil je, da dobe vsi težko ranjeni vojaki red častne legije. Časih je pač težko u-stvariti harmonijo med demokratičnimi načeli in ljudskimi nagne-nji, celo v republikah. ttUfeULf Framazoni. Od merodajne strani se je pojasnilo, da so prostozitfarske lože. Te so zdaj izdale posebno izdajo v največji meri krivce sedanje vojne, da so preparirale javno mnenje po svetu proti Avstriji in Nemčiji in da bi pod pretvezo, da se bore za svobodo in pravičnost, radi podrli Avstrijo in Nemčijo. Znano je, da imajo tudi na Nemškem svoje prostozidarske lože. Te so zdaj izdale posebno iajavo, v kateri poudarjajo, da zahtevajo od vsakega svojega člana prisego zvestosti do države, da so bili največji nemški državniki in vojskovodje člani nemških lož in da sta bila tudi oba prva nemška cesarja člana lože. — Temu pripominjajo nemški listi, da je sicer to vse resnično, da pa nemške prostozidarske lože sploh niso resnic družbe, nego le nekaka gostilniška omizja, družbe, ki spominjajo na "Slarafije," ki niti ne vedo ne, kaj počenjajo italijanski, francoski in angleški framazoni. J^urtd/ o/ (J5dtwr<4L Hrepenenje po odlikovanjih na Francoskem. Francija je sicer demokratična republika, toda popolnoma vendar ni odpravila odlikovanj. Križ častne legijo, kateri red je ustanovil še cesar Napoleon T., pode-ljuje republika še dandanes, ne le v vojnih, ampak tudi v mirnih časih. Znano je, da se naziranje francoskega prebivalstva še vedno ni demokratiziralo, dasi obstoji republika že 44 let. Francozi ljubijo redove in odlikovanja in hrepene po njih. Kdor ima red časi ne 'ogije, nosi tudi v mirnih časih v !. vi naprsni gumbniei svoje suknje rdečo roseto, vedno in "povsod. Zdaj je precej katoliški pisale! j in politik Barrče nastopil željo, naj se ustanovi novo odlikovanje za vojake in je predlagal, naj se podeli vsem ranjenim. Bivši soeijalni demokrat minister Belgijski kralj odklonil francosko krono? Preko Bruslja se poroča, da je belgijski kralj odklonil od francoskih roja listov mu ponudeno francosko krono. Kralj je izjavil, da hoče vse svoje moči posvetiti Belgiji in da se ne spušča v nikakršno avanturo proti obstoju francoske republike. EHSieteN BATTLE FRONT RNO TEUTON COMMANDING GENEZRLSTOP TO &QTTOM. V ON N fN DE N&U&G . LEOPOLD OF . VON LlNSlNGEJV, VON XQEVESS iJhot< by .Unorlcan Preas Association. , Na . vzhodnem bojišču, kjer skuša nemška in avstrijska armada ustaviti prodiranje Rusov zapoveduje osem generalov. Ta fronta, ki sega od Rige do Ogrskega je dolgu 500 km. šele nedavno je bil imenovan vrhovnim poveljnikom te zdruienc armade nemški fcldmaršal von Hindenburg. Pri oklepajih prvi trije označeni generali so nemški, ostali so pa avstro-ogrski. Na slikah vidimo od zgo-rej doli: von Hindenburga, bavarskega princa Leopolda, nemškega g-en. von Linsingena, zadnji je pa avstro-ogTski general von Koevess. Mytilene se imenuje otok, ki leži blizu ma-loazijskega obrežja in ki so ga v sedanji vojni izbrali Francozi in Angleži za svoje glavno opirališče za operacije ob Dardanelah in tudi na Balkanu. Otok se je časih imenoval Lesbos in Mytilene je bilo ime glavnega mesta, ki je slo- Ranjenci v Petrogradu. Listi poročajo, da obstoji v Pe-trogradu odbor, ki oskrbuje 230 bolnic s 26.00 posteljami. Polulet-ni stroški znašajo skoro deset milijonov rubljev. Te stroške pokriva občinska uprava iz lastnih sredstev in s podporo dr/a ve ter zasebnikov. Razne stvari OBLASTI ZDRUŽENIH DRŽAV REDNO PREGLEDUJEJO DENARNI ZAVOD PRVA-DRUGA NARODNA BANKA V PITTSBURGU. USTANOVLJENA L. 1852, SPREJEMAMO DENAR NA ULOŽKE IN PLAČUJEMO OBRESTI. — ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ KAKE ODPOVEDI. INOZEMSKI ODDELEK BANKE. j ... t Zdaj pošiljamo v staro domovino pod garancijo "MjKSJggi Hi wiBSS} ^nJDIBB™"!, sss* fijjjj^ SjSta SSB niMii&a mfim* POZOR: Denar pošiljamo v kraj brez posredovanja drugih bank. Denarne pošiljatve za slovenske kraje izplačuje v našem imenu ljubljanska podružnica C. KR. PRIV. KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN OBRT NA DUNAJU. THE FIRST-SECOND NATIONAL BANK CORNER FIFTH AVENUE AND WOOD ST. PITTSBURG, PA. Pišite po tiskovine za pošiljanje denarja v stari kraj. Kuverte io papir i Vam pošljemo takoj brezplačno na Vaš naslov. Bil BP WB nemili MODBBiieroews Lastno poslopje. Na znanje pošiljateljem denarja v staro domovino! Pariz in Dunaj. Že večkrat so dunajski damski krojači poskusili ustanoviti posebno modo, ne samo da bi se odtegnilo občinstvo tiranstvu pariške mode, nego tudi iz dobičkaželj-nosti. Parizu nese njegovo prvenstvo na polju ženske mode ogromno dobička. Ne sanio Francija, tudi Angleška in Španska, vsa Amerika, Rusija, Italiia itd, se drže pariške mode in držila se je tudi Avstrija in Nemčija. Ker se ni bati. da bi Berlin v modnem oziru igral v doglednem času kako odločilno vlogo, je cisto naravno, da bi rad Dunaj ustvaril posebno modo, ki bi gospodovala vsaj v Avstriji in Nemčiji in donašala Dunaju lepe dobičke. Toda, kakor posnamemo iz "Wiener Journa-la se to ne posreči. V tem listu je pojasnjeno, da tudi sedanja dunajska moda ni drugega, kakor posnetek pariške mode. Ideje za modo so tudi zdaj vzeli dunajski FRANK SAKSER 82 Cortlandt St., New York, N. Y GLASILO K. S. K. JEDNOTE.— 23, AVflTTflTA m«. ZA ADRIJO... PoTett « wkoiko-beneč««Mkih bojev. — Spisala Lea Fatur. (Nadaljevanje.) "Kara hočeš, ubožiea, saj ne moreva nikamor. Čolni so v Se-nju, naših ni nazaj. Potrpi, ubožiea — skoro se umiri vihar." "Ne umiri se ne . . . Poznam domačo burjo . . . Bolje je zdaj na prostem morju kot tu. O zlata gospodarica — umrjeva tu." "Ne," jo tolaži Cecilija, se sklanja nad hišno, ji briše pot raz bledi obraz," ne umrjeva, vzemi še enkrat kapljice .... "Iz drobne stekleničice padajo kap-Ije na žličico. Kar zaškriplje, zažvenkeče . . . Stekleničica zleti iz tresoče roke, deklica omahne, se zaleti v vrata. Groza! Ladja stoji skoraj pokoncu. "Pomagaj, Mati trsaška!" vik-nc Jela, si zakrije oči in moli: "O pleča, kako skoči po tmiui preko skal za otročjim glasom. "Za menoj!" zakliče, in trideset težkih kamnov zaropoče na tla, trideset junakov hiti za Vulatkom. Grozno je v viharni noči na obrežni poti. &e grozneje v hosti, dajo hrešči in stoče drevje, ko padajo hreščeč veje, se prigibljejo orjaški hrasti do ta1 . . . Suho listje, zemlja, grmovje, korenine dreves, vse se vrti, pleše divja. Plaha ptica sfrli iz toplega gnezda. Sko-vika sova, čuk, beži lisica, jazbec a volk, ris, medved se držijo v toplem brlogu. Po gozdu blodijo Uskoki. Otro- "Junaka ni strah/' odgovori deček. Glasno se zakrohotajo m<5ž je, da umolkne za hip burja, posluša. To so besede njihovega vojvoda, Juriša. V ustih otroka, čigar zdravi obrazek je ves uma zan od joka, čigar glas je hripav od klicanja, so smešne. Začudeno odpre mali Juriša od solz zatekle oči. Zakaj se smejejo? Tako pravi kum: Junaka ni strah. A —-lačen je junak lahko . . . "Lačen, stric Vulatko, lačen!" toži Jurček. Trideset mož seže hlastno v torbo, trideset rok moli dečku kos suhorja, kruha, suho smokvo, trdega kolača — kar se je našlo. Deček grize z drobnimi zobki, trdokorni možje zro ginje-ni nanj. Od obraza do obraza romajo maleževe oči. Slabo jih osvetljuje pojemajoči plamen. Domači obrazi, prijateljski. Pa izza skale gleda temno lice. Mož, ki ga je jo razveseli, ji je prinesel niz ko-rald, zlato blago. Deklica se je o-krasila z njegovim darom, se raz-evela kot roža v novem domu. In ko ji je nekoč ponudil jabelko — ga je sprejela in mu podala vršiček dišečega rožmarina, znak ljubezni. (Dalje prihodnjič.) LJUDSKA SODBA. Gainesville, Fla., 20. avgusta. Včeraj, zgodaj proti jutru je lidr-la večja, oborožena množica ljudi v okrajno ječo v Newberry, Fla., ki je s silo odvedla s sabo tri zamorce. Vse te nesrečneže je ljud ska druhal obesila na nekem javnem prostoru. ^ Rice, Texas, 20. avgusta. — Danes popoldne je udrlo kakih 200 oboroženih farraerjev v tukajšno okrajno ječo, kjer se je nahajal 21-letni zamorec Ed Lang, po poklicu farmerski delavec. Langa je množica obesila na nekem telefonskem drogu. Ta zamorec je skušal dan preje posiliti neko belo deklico. kov klic se oglasi tu — tam . . Morajo dobiti roparja Martaloza, bil vzel Jurče se ga ne boji več izvržek človeštva, ki lazi, vohuni1 od Turka do kristjana, krade, kronana Mati in Devica ... Ki si prodaja vsak dan svojo dušo. In hotela stanovati med nami." "Da drago jim plača vohun otroški nam deliš milosti," pristavi s rop! Ni redek slučaj, da se pri-trepečim glasom Benečanka k mo- krade kljub stražam tak gad skozi litvi Primorke. Zadnja ura se bli- Liko, ukrade otroka in beži preko ža — raz krov se sliši krik, ropot, meje, da proda kristjanskega o-(rotovo se je podrl jambor, gotovo troka Turkom. In če ulove Pri-je odnesel val mornarja . . . Smrt morci takega roparja, jim je s'ast je tu, Jela, smrt ... Že pritiska gledati, kako umira na kolu, kako voda na kajutina vrata . . . Ah! oblizuje plamen rane uniirajoce-. . . Vrata se odpro, ves premočen ga. vstopi Foscari. "Ivan!" zavrisne V burni, temni noči se čuti Mar-sestra in se obesi nanj. "Ivan, ob, taloz varnega. Z ostrim čutom člo-dobro da si tu, da umreva skup- veka, ki je vedno 11a prostem, na-10." Hišna stoče: "l boga gospi- jde pot skozi šumo, se ogiblje ca — ubogi gospod — mamica... "Kakšna otroka sta vendar, gošč, kotanj, padajočih dreves. 0-troka je zavezal v vrečo, si ga na- a želja po maščevanju se vzbudi v otroški duši. Deček iztegne roko po Vu'atkovi puški in pravi: "Stric, daj, da ustreli Jurček grdega moža." "Oj ti uskoška kri!" stisne Vulatko dečka k sebi. — Težka je bila poprej pot po viharni noči. Z otročjim bremenom, z jetnikom, menil bi, da bo še težja. Pa junakom je veselje pri duši . . . Jurček jim je povedal, da je tekel tata k morju, da je tekel tja stražar Velikih vrat, ker je prišel kum Juriša, ko je lovil Jurček ptice. Juriša je torej doma . . . Lahko se hodi s tako vestjo, lahko z zavestjo dobrega dela. Vulatko nosi malega Jurčka. Na široki moški rami je zaspal trudni deček. I11 Vulatku je tako mehko, tako b'ago pri duši. Ka- DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA-LOSTI" ŠT. BO. K. S. K- J., ALLEGHENY, PA. © se nasmehne mirno mladi mož. !prtil na hrbet. Za otrokovo vpit-"Ni še sile, da bi umirali. Le ur- je se ne zmeni. Ni mu nevarno. qo! Zavij se, Jela. Vzemi seboj, Se že potolaži, ko ga nabije. Iu česar je gospici treba. .Prenočimo ko pride v turške roke, pozabi k« veselje napravi prijatelju, ko v Senju, ker bo noč zelo viharna, kmalu na dom. Čez nekaj let se bo .prinese ukradenega otroka nazaj! <4 Dogaressa in galeje odplujejo iz bojeval fant poturčenec proti rod- Za Vulatkom gre Mi te ožine, si poiščejo zavetja v kr- nemu bratu, čez nekaj let postane Martaloza. "Oj žuri se ških lukah." dekle poturčenka mati kristjano-!govarja. "Žuri se, ti Smešnlce« Poroka v jedi. V neki francoski kazenski koloniji se je nahajal v ječi neki Francoz obsojen na 99 let zapora. Ta jetnik bi se bil rad oženil z neko kaznjenko iu je dobil od svoje vlade že tozadevno dovoljenje. Na dan poroke pride v njegovo celico jetniški kurat, ki bi imel zvezati parček v zakon. Pri tem stavi ženinu sledeča vprašanja: "Ali ste se vi prvič oženili v Franciji 1" — "Da." Ali je vaša prva žena umr- MARIJA SLUCA 1828 W. 22nd SI. Chicago, III. TalepfcoM CanaJ 4739 izkušen« in t <1ri»v-aim dovoljenje« potrjena - BABICA trn uljudno priporoča • !»-▼enakim in hrvaftkiu Izučena slovenska babica se priporoča slovenskim ženam v La Salle, 111., in okolici; pomagam tudi slabokrvnim ženam. 24 KATARINA TRLEP, 5th St. Telefon št. 452. Ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler St.. Pittsburgh, Pa. Uradniki sa leto 1916: Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Tr&npush, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Nikolaj Prokšelj, 572 Butler St., Etna, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Syber, 825 Lockal St., N. S. Pittsburgh, Pa. Člani so sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji. Slovenci in Hrvati, kteri še niste §ri nobenem društvu, spadajoče h K. . K. J. se uljudno vobijo pod zastavo zgoraj obenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega i stvu v najobilnejši obisk. — Vsi tt^uSf'.M?^!""»"i i« "i vedno dobro-Pa., isti dan ko sboli in ravno tako zopet do ozdravi. Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno "Hotel Flajnik", 3329 Penn Avenue v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občin- potur vih krvosesov. Sive skale mole ostre robove v gluho noč. Nad njimi ni zvezde, ček. Nebo,.temno-kot duša brez se spenja nad Primorjem razgraja. Po skalnati poti ju, od sv. Jurja proti m a jejo v burjinem pišu stave. Senca za senco . duhovi PavHnov iz samostana sv. Jurju . . . Air duše Uskokov 'ti jih je prebudil vihar v kaine nitem grobu, v dnu morja, da gre- roke. do pogledat na dom v Senj — če živi tam še staro junaštvo, če stoji še sred Senja Ružica, bela cerkev Martaloz šteje v duhu izkupi- j'sPreJ;»e PreJ vra^ Za Vulatkom gre Mile in vleče !" mu pri-pasji sin, | da prideš prej na kol." "Da te reče drugi. Da, mrtva je že več let." Frank Petkovšek 720 Market Street WATJKEGAN, ILLINOIS. Zastopnik raznih parobrodnih družb. PoSilja denarje v staro domovino in o-pravlja notarske posle. Se toplo priporeča Slovencem v Wau-kegan in okolici. TKL.: CANAL 90*7. PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA ML EKARIM A F. GRILL'S DAIRY Kako zamorete to dokazati. 1613 W. 22nd St.. Chicago. /// Ali imate morda o tem kako uradno listino?" — "Nimam je." — "Torej vaju ne morem po neznanci došli! NA SVIDENJE! GEO. FLAJNIK, LASTNIK 3329 Penna Ave. PittsburglvPa. Stavbinsko in posojilno društvo 'SLOVENSKI DOM' Chicago, I1L Domače podjetje. Ustanovljeno in inkorporirano po zakonih države Illinois. Sprejema hranilne nloge in po-sojnje denar na posestva in na teli' preko obzidja deček je smuk-!,)ezni- Tri leta jc od tega.....; smrtno jeco in poslan senika , r , . ac^K je smuk zabeležil stotnik Franko* tef*» ker 8em uniori1 SV0J° ž -'ml skozi freado — Martalozu v!.10**! J€ "Deiezu ^otni.v i ranao | ^^ _ ^ Vrl vojak bo deček zeno. I oroka se je zatem izvršila brez! Ah t. . kaj iskri skozi tmino? Je planil . Da, uskoske aenee so to, sence vendal,e vo)k iz d , sc je za. brer glav ... A ouj, puškino kopi- gnal ris yanj? Po no-u se& r()ka ko je sporočal nadvojvodu o Ju riževem junaštvu. S petsto Uskoki i viacega nadaljnjega zadržka v • i . , . ki je bil udaril takrat Juriša na Kaj stiska Martaloza za vrat, ... , . ti iskri skozi tmino T .To nlanill J8*}"1! °8VOJl1' . m zazgal. Domov je pripeljal bogat plen in tristo ujetih Pozor gospod m je! Ako rabit« pri delnice teo-a drnštva dplnira sa gospodinjstvu sveže mleko, dobro , C . ^ arUBlVa- , UeUUCt 86 sladko, ali kislo smetano, (Cream) plačujejo po 25c na teden in vred- ali okusno, doma narejeno maslo, nost vsake delnice naraste v teku . (Butter) oglasite v moji mlekarni. 6 let ^ 4 mesecey ^ $m oQ (sto) Posluiite se tega izbor-hranjevanjn I Chicaga 1 — Pilite predsednik. Jos. Steblay, tajnik, 1840 W. 23. St Frank Banich, blagajnik. smrtno ječo in poslan semkaj radi dan o pravem času. Z« obilna naročila se toplo priporo- čam: CHILL. tlor*nako-hrrat »ki mltki Posledice sanj. Pat in Mike sta korakala mimo Prodali so neke mesnice kjer je bila tudi se dober kup na senjskem glav- razprodaja kokoši, nem trgu. Juriša je odbral mladi! MVeš kaj Mike" veli mu Pet," sestri v službo in družbo štiri de- jaz bom kupil 2 kokoši in sicer to se zadene ob skale, burja ople- . . . Pa to je ^vme6 &0veški glas . ta ogrinjalo senc ob pritlikave še več — vse polno jih je ... Že smokve, veliko brinje in divje olj- s0 zvezane roke, že je odvzet o- T,?111 '"'T'" "/"'"V""u""" ^ "T " — , ke, ki rasto posamič med skalov- trok, že leži Martaloz na tleh "U- Ce' I1Jimi ' hčer naj ostane stvar pri temle: Kdor """ ' skradinskega bega. Nekateri u----J :—1 J----— jetnikov so se odkupili ali zamenjali. Tudi Milka je upala, ča- kliče nekdo. "Ne!" ugi, "na kolu naj umrje izmed naju bo imel danes zvečer lepše sanje, — tisti jih bo lahko jutri povžil." je, ki se vrača po suhem v Senj,!vajo Senjanke'ob' nTeJvih 'inu ka,a" Jussuf »J6'1 zaročenec, Drugi dan pripoveduje Pet svo-ker ji je zaprl Venier morje. Vodi kah. A rebra, rebra mu popravi ']e menila' otlk"Di. Poslala je sanje, da so ga angelčki nosili in VnlotlrA XTnloilrn..:^ CJ„_.— , . ' ' mu io «nnpn<'iln nn n<1 Lrn t»l imiuni nrn jem; drač, bodeča neža, vražji bij psa!" stric se pri^efiTlje obleke, se jim brani d; zabada v opanke. Juriševa četa po naših postavah, da se pozaba- jo Vulatko Vulatkovič. Sencam brez glav so podobni, ker so si naložili težke kamene na p'eča, da jih ne odnese burja raz pot po strmem bregu v peneče morske valove. Sklonjeni hodijo molče ju- mu je sporočilo po odkupljenem proti nebesom. Turku, ki se je vračal domov. Pa "Ali res?" veli mu Mike. "Jaz brat Martaloz stoče, se zvija pod Jussufa ni bHo yelika je bila sem te v sanjah dobro videl; mi-sunRi uskoskih mog m pusk, kliče Milkina žalost Vela> in Cve- sleč pa, da te ne bo več nazaj, sem ta so se že privadile novim šegam, ponoči vstal, spekel in povžil one se pokrstile, se ozirale za možni, kokoši. Kajne da sera imel prav?" turške in kristjanske svetnike na pomoč. "Ni potreba, opravimo že .... „ . .. . ... sami, se mu reze in rogajo Usko- • - 1 1 naki. Burja jim jemlje sapo — jih . • • • vv , ,, , " Milka je eakala. j . , . .. , J ki m si maščevalno hladijo dušo ustavlje zdaj — zdaj jim pu-ha v hrbet, jih skuša dvigniti od tal. I11 na desno buči razljučeno mor- na njem. A otrok '/Vulatko ga stiska Čudodelno zdravilo. Mrs. Jones je hudo zbolela, na levo ječi gozd v višini, gozdni Spominja se Vulatko v viharni noči, kako je videl prvič Milko, k 1 Belega obraza, napravljena po j vsled česar je poklical njen mož zdravnika. Hoteč se pre- . _____^______ _______ ______ „ stanju bolezni Mrs. Jo- V ulatku kot k staremu je skočila, se skrila za vrata. Pa nes, ji je zdravnik utaknil majhen Dr. Martin J, Ivec Slovenski zdravnik Pkyslsisn-S s r g s s n Vrhovni zdravnik K. S. K. J. 900 N. Chicago St. Corner Clay St., JOLIET, ILL. Urad zraven slov. cerkve. Uradu« ura: 10-—12: 2—4; 7—8 Chicago telefon: 4205. Dom 2102 L. Pošlfite seda| vaš denar v stari kra) brzojavnim potom Brzojavne pošiljatve so sledeče: za 100 K. $17 — K. 200 $31 — K. 300 $45 — K. 500 $73. —S tem so vsi etroški plačani.— Denar bode izplačan v 5 dneh. Postna potrdila dospejo že 6. nedeljo.. Za Vaš denar Vam jamčimo. l'RODAJEMO PAROBRODNE . LISTKE ZA VSE KRAJE. Pišite ali zglasite se pri: INTERNATIONAL EXCHANGE BANK 1334 W. ISth St., CHICAGO, ILLINOIS- (Mednarodna menilnična banka) --- .... ~ ~ » lufiijuvvuu inui- t . , . ---T*" ----"""i IIT ijviiu l .. - ~ — — — je, morski div dviguje penasto da. se?reJe /Anrzle^ »evčka turško, je sedela na tleh, vezla in bližnjega glavo, izteguje zelene kremplje— v Pf suJe, eigav da je. Otrok se jokala. Ko je zagledala Vu»atkA, pričati o . _ . .'stiska k V"'«*'"« i--* i- ------1- - - _ 'i m - - škrat skače po hreščečih vejah, j znancu» j('ca' ne spravi besede iz Juri§cv pobratim je prihajal več- toplomer pod jezik z naročilom, prikazuje se vešča, vedomec tuli. Toda nič ne morejo junakom zle moči. Če se plazi tudi med skalami zelena ogromna moljava — ne škodi junakom njen žareči po gled: svete moči, blagoslovljene v samostanu sv. Frančiška, nosi vsakateri pri sebi. Naj oponaša vedomec človeške glasove, da izvabi junake v gozd, naj tožijo po mo menu. "Požurimo se tedaj iz šume. Nazaj na pot! Ali jo čutite?" sli. Ali najdejo vojvoda Juriša že doma? Doma? Bržkone bo skalnata votlina na Veljunu letošnjo zimo je burja. Prepodi beneške galeje, ustavi graško komisijo, ki pride gotovo zopet enkrat v Senj. In ta-eas se reši, komur bo treba rešitve. Kako čudno tuli burja . . . Kot bi plakat v gozdu dete, klicalo, i-skalo matere . . . Ah, to so spomini! V burni noči se razleti marsikateri brod ob čereh, marsikatera duša se poslovi od sveta . . Pa zopet . . .Tako glasno, jasno. ... V Ukreši, Mile, ukreši, da vidi- Zoro . . . Čudno. Saj menda ni • • ' . j | i a t • prepeljala Milka pepeljuhi (Neka Da zgori gozd Vulatko? List- vrsta „ada) niti skozi , ni -i~ mahoma sm° v pa" mu vršila potajno treh šivov a, do- larao ... In vendar se jc ustavil pri Milki (A, ki jc hodil za £oro. [r, , v . „ . nikoli ni vide1 tako belega o- Da. Sliši se. bucanje Naprej hraza> drobne bradice in tako rarema martaloska, vražja duša." smrtno žalostni.h ^ SamQ smi. Na prostem, v zatišju skal, u- Hla se mu je, Bof? ve da j pritaafial ese Mile ogenj. Rado gori suho | ji je novice s Turškega - pa tiste ^ Prineseno od burje v mži- katere je želela> ^ no, rade gore brinjeveveje, raz- se je smejalfl> d^fc okra* nje, Trideset raoz a Milka je ostala žalostna krat v Zorine sobe. Hodil je za da naj ima zaprta usta 5 minut; kasneje je pa obljubil možu, da bo poslal nekaj dobrih zdravil. Soprog bolnice Mrs. Jones je ustavil zdravnika pri odhodu pri vratih rekoč: "Gospod doktor, JOSIP PERKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. WOOD STR. CHICAGO, ILLINOIS. Ttlmfon Canal 298 Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. "Dobra postrežba in dobra pijač«", to je moja gedo. votlinah čuki _ Juriševa četa ho- UrZ Vrni " • » 7 ' , i . »j . ,. . krese Mile ogeni. Kado gori suho di svojo težko pot, nnsli težke mi- i:Q+- J , , • troka. ne — ga išče, kako joče zanj mati . Se nocoj, če tudi bi bil od daleč,!r*azjeden^"od^koT Villain mo- širjajo močni duh. vuiiiiiu. na vcilunu letOSlllO I i , " Jc waimu /.aiwsiiu dom Juriševe fete. Dobro da I " H ,k° * P^linja. Jassufa Morda e nj.hove rodovi- tril ve-krat v juriSevem leda,u njuova last? Bogve kakojgvpj obraz. Kako bi dopJel de. •jklicam? Razpraskan je od sabelj, ' razjeden od koz. ' Dekle na ne se nocoj ga poneso domov, da se vpnSa po junaški duši ° ™ in mntPnnn rlnSa ___t ^ 11 v .'. J če ji zapove umiri materina duša - Plamen vzame tudi Zora č osvetli krepkega dečka v rdeči j brat halji. latko vprašanje. "Jurišev kum /v" .. TT Ali Vulatko si želi žene. ki A • ,» i • « , . ,kala po njem, kadar umrie od ee, stric, odgovori fantek m gle- sablje ali kr0R,je Zora da veselo v znane obraze. I , . H J a «• rala njegovo ljubezen. Zora gleda i" ]e po lepoti. A Milka, to je do- "Kaj me je osJepila sveta Lu zopri . . .iano glasno, jasno cija?" se nasmeja Vulatko in^ro Vedobro T Jt? -ulatko se ustavi, posluša, ž poljubuje otroka. »To je mali Ju-:'n^h^la Milk^ v, T ^ njim se ustavi, posluša trideset riša, Orlovičevega kmeta sin. Ju inasmehmla Mllka Vulatku. A ko uiož. Ne, to ni burja — ni spomin|riša' mu je kretni kum" Bogu"i"n oč^' ^ raZV°SelUe ^ene . Razločno kliče iz gozda: "Ta- sveti Bogorodici hvala, zločincu ta, mama, Martaloz ..." lla, ka-ikol - pa je vse v redu. Kaj, Jur-ko vrze \ ulatko kamen raz široka'ček, ali te je bilo strah, ufcožec*" in se naredile male jarai-ee v njenih licih, tedaj je bil Vulatko prepričan, da ni lepšega in boljšega dekleta pod solncem. Da ko bo preveč klepetala". pošljite mi še en toplomer, da ga j ^"""^""""""'"""'""miiiiim bdm deval svoji ženi v usta tedaj, § ^^ ^ ^^ ^^ ^^ ^ j mi cenjeni rojaki Slovenci iz Chicaga in okolice v mojo GOSTILNO kjer se toči vedno sveže izborno "Hoerberjevo" pivo, razno- § vrstno žganje in naravno, doma sprešano vino. Gostom so opoldne na razpolago okusna jedila iz domače S kuhinje, tako tudi mrzel prigrizek. Svoji k svojimi John Zvezich 2294 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. 1 Telefon: Canal 2363. HiuummnuntmiiumumuumuiuummtuutvummmumtuinmtiiiiiiiiiiiiiiiiiT Čuden pozdrav. H Novoizvoljeni župan nekega za- s padnega mesta se je takoj drugi s dan po izvolitvi peljal v svojem s avtomobilu po mestu in okolici in S je vpraševal ljudi o njih težnjah. 5 Stanovalci tega kraja so obesili § novo došlemu županu med dvema H drevesoma veliko krono iz cvetlic, pod katero je bilo čitati sledeči H napis: "Živel naš župan! To je zaslužil!" Vsled vetra je pa padla krona na tla ravno ob času županovega prihoda. Vrvica, ki je prej držala cvetlično krono, se je zadrgnila v obliki zanjke, tako da je bil za prestrašenega župana ta pozdrav nekaj groznega, ker je mislil, da ga bodo obesili. SVOJI K SVOJIM! — Držite se S vedno tega gesla! £ Za vsebino oglasov ni odgovor- 0 no ne uredništvo, ne upravniitvo! MVWXXXV \x\wxx\xxv\xxxxxxxxxxwvxvxxi wvwxwxxvtv^ 1 Li veš? OO Sr0St0r NEMANICH MARTINA, v Chicagu tam na 22. cesti? Gostilna znana m prodaja vina. Le tam najbolje boš dobil za jesti. Za žejo pivo dobro se prileze. Prižgeš Če zraven fino si "cigaro". Zelidček človek si lahko priveže s požirkom žgane kap-Ijice za "baro". Martin Nemanich slovenski gostilničar, 1900 W. 22. St., vog.i So. Lincoln St., Chic.go. \ avwwli!