Naslov—Address N 0 V A DOBA 8117 St. Clair A ve. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3K89) (NEW ERA)' URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Leto 1935 Je posvečeno napredka mladinskega oddelka J. 3. K. Jednote Svojo agil- nost ho pokazala naSa mladina! as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. :!8 " ŠTEV. -33 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, SEPTEMBER 25TH — SREDA, 25. SEPTEMBRA, 1935 VOL. XI. — LETNIK XI. #%VENE in druge slovenske vesti ^fidp-o • • ~~ »iNavi \tCIJa JSKJ društev v (je|. lnnesoti bo zboroval »rtu \i° SpPfenibra v Gil-f^ilo v*11'0’ Zborovanje se bo s Visokošolskem poslopju «l(lne ° pričelo ob 10. uri do- Mesn -------- iv°rani° ,'eSe*ic° v Krivan.)vi WlL?PPingdalu* Pa” pri’ 28 Jriif ° poslu.i°če društvo pbra ’ na večer 28. sep- ^bavo 'e svoje mladinske Prirpfi; , ,. ftibfrj 1 v nedeljo 29. sep- F^J v Dp°l^ne društvo št. 4' Nitev ertonu> °' Na l< Jtijih ’ ^ se bo vršila v “jj l)r°st°rih dvorane dru odra!,ov!na’”so Povablisn Sl1 člani. to°ion,Uughu, Pa., se bo v tifnj/ °ktobra vršila vese-%lt» st. 30 JSKJ. |J>12 I‘a., se bo v so- % ^bra vršila veselica bo • U6 JSKJ. Poseb-i sPfCj(^a’ Proizvajana oc > Ohio °r Ker^ant 'iZ L&bo JOlV I!i-> se bo v node ■ n ie2» ^ '^ra vršila zabav«* ; Js!ov u’u*tva št. 170 JSKJ. fl AvolreditVe: 2270 Blut' boj • - bu) '1,1 n*C(v St. Francis v ie bU °dpe ^ (In, -+ In 7-el° a£lln ! Vrl St‘ 26 JSKJ’ S0' P°Sa^ar; podvreči 9 isti , pPeraciji. k qq ,°*niŠnici leži sobra ^SKj1 ,Up’ član društva št fettuj ■ ^anonsburgu, Pa., •'e Pri delu zlomi!« V i. ' ^6 j g’ spadajo k društvu (■„ v Conemaughu, Jetijev!*1 Pr>^°ni obvešča, da J % imeniku uradnikov f'^vi ;lruštcv ni bil nave-V8le/jnik- To se je pri-^ izv i -neke Porriote. Cla-> k? V° upoštevati, da je ^ sled’1?. društva št. 36 ' Joseph Turk, 307 '-•> Conemaugh, Pt i/rm tsela . "3 1$ t ii?rHlPr'UŽl>a mladih base " i* ^ v c, v. od društva št. 40 . HotPa-’ se-ie Pre_ ** Kov0 ')r‘SmeJaia v uredbe j-.G ^obe, kjer so bil J’ ^i se'l/-ne. Predpriprave z , l>si]a ,e istega dne popo !^alcimecl nPmi in basi ' ^ iKn .C*eveiandskih dri '+JLS so , in 186 JSKJ. Upa-1 Prijazni in dobro- ^•TO^VrI^ Vanski fantje do-^itni i1 med svojimi cleve-tovariši. c—___ S ® bi.sk o v zunanjih L.Utpj zadnje dni de-/iii 8o ništvo Nove Dobe. I; ’ £1. : Mrs. Agnes Go- Hog;)rotnica KSKJ, Mrs. f,st- ls? a’ Predsednica dru-Shak JSKJ. i" Mr. Frank ■ l'a -VS* tri^e xz pitts_ Frank Opeka, SA* K8KJ. i„ H, s j v ^ukegana, III.; Mrs. iv kt'r%tos.owna’Pa-;Mr ■ i?, p ln ®e dve (irugi i? ^r:s X?n°nsburga, t Pa.; J.’1 sl6(j ' '»'ank Velikan in J j J® *z Indianapolisa " S J rs' A,1ton Golen-' rvači?a!?’ Mrs- Ziherle, [ , jr’ in Mrs. Jak-J" i^O'bucar iz Chi- Hri,Barle iz Wau-a 2- strani) RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA DEMOKRACIJA je zopet zabeležila novo pomembno zmago, ko so dne 18. septembra 1935 Filipinci izvolili svojega predsednika, podpredsednika in kongres. Filipinsko otočje je i tvr rilo posest Zedinjenih držav od leta 1898; prej je otočje : spadalo Španski. Ko je vlada Zedinjenih držav prevzela upravo Filipinov, je prebivalstvu obljubila samostojnost, ko bo ljudstvo sposobno za samovlado. Lani je bila v zveznem kongresu v Washingtonu sprejeta postava, ki dovoljuje Filipincem popolno neodvisnost po desetih: letih. Dosedaj so sicer Filipinci imeli svojo postavodajo, toda generalnega governerja je nastavil predsednik Zedinjenih držav. Filipinsko otočje še ostane pod delnim nadzorstvom Zedinjenih držav, posebno kar se tiče odnešajev z inozemstvom, deset let. Za predsednika m'.ade repub-!ike je bil dne 18. septembra izvoljen Manuel Quezon, za podpredsednika pa Sergio Ose-mena. Istega dne je bil izvoljen tudi filipinski kongres. I-navguracija predsednika in podpredsednika bo izvršena 15. novembra. Ko so Filipini prišli pod oblast Zedinjenih 'držav, je cinični svet trdil, da do filipinske samostojnosti nikdar ne pride. Pod sedanjo administracijo ps so se izvršile razne izpremembe, ki so dokazale, da Amerika veruje v demokracijo in samood-ločevanje narodov. Iz Cube in Nicarague so odšli zadnji ameriški vojaki, napram republikam Centralne in Južne Amerike so ;^e vpeljali odnošaji dobrega sosedstva in Filipinom daleč v Pacifiku je bila priznana samostojnost. V stari Evropi vstajajo diktature, na ameriškem kontinentu pa beleži demokracija važne pridobitve. ADMINISTRACIJA v Washingtonu je baje odločena, da mora d:> 1. novembra zaposliti najmanj 400,000 delavcev vsak teden pri federalnih odpemožnih delih. Z dnem 1. novembra bo ukinjena federalna ' podpora brezposelnim in do takrat upa vlada zaposliti skupaj 3,500,000 delavcev. V NEW JERSEYU so se vo-lilci pretekli teden z veliko večino izrazili proti vpeljavi nakupnega davka, ki vedno najhuje zadene revne sloje. PREDSEDNIK Roosevelt namerava prihodnji mesec oditi na daljše počitnice na zapad. O- je dalje, da ptice prvoletnice - prav tako najdejo običajne kra-■ je za prezimovanje, kakor tiste 3; ki so bile že prej tam. Zanimi-vo je tudi, da se ptice spomladi 7 vračajo v kraje, kjer so bile iz-": valjene. Dokazano je, da isti pai (Dalje na 2. strani) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Mesto Celje in občina Celjska okolica sta se v smislu zakona o ' združitvi obči ft združila v eno * samo občino. Novo Celje meri 1 37 kvadratnih kilometrov in šteje nad 19,000 prebivalcev. Mestc ( predstavlja nepravilen četvero- * kotnik, katerega krajši stranici ' sta okrog 6 kilometrov, daljši pa okrog 7 kilometrov dolgi. Zanimivo je, da je v mejah novega Celja 41 odstotkov površine goz- 1 dov, 26 odstotkov travnikov in ' 20 odstotkov njiv. Stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij 1 in drugih zgradb je 1692. V [ mestnem območju so zdaj sledeči kraji in vasi: Košnica, Polu- ^ le, Breg, Spodnje in Zgornje Lisce, Miklavžev hrib, Babno, ^ Medlog, Lava, Lopata, Ložnica, Dobrova, Lokrovec, Ostrožno, j Gaberje, Spodnja in Zgornja ! Hudinja, Pečovnik, Vipota, Pri- 1 stava, Zagrad in Zavodna. : 1 V Ljutomer je na dan 1. sep-j tembra trgovec in agent Pavel ( Horvat iz Male Nedelje sklical političen shod. Načelnik ljuto- . merskega sreza je shod prepove- ^ dal, toda se je kljub temu zbralo kakih tisoč ljudi. Orožniki so pozvali množico, da se razide, ^ nakar je baje padlo par strelov v iz množice. Orožniki so ustre- j lili v zrak, ko pa to ni zaleglo, in j ko je začelo iz množice nanje j padati kamenje, so orožniki od-|; dali tri strele iz pušk. Posledica _ je bila, da je obležal na mestu , mrtev Alojz Mavrič iz Vitana v ptujskem srezu, dve osebi pa [ sta bili ranjeni. Množica se je f nato razpršila. , S Na Malem Slatniku pri No- ; vem mestu je bila dne 1. sep- j Lembra svečano otvorjena nova r osnovna šola, ki so jo gradili g nad 20 let. Stavbišče za šolo j je bilo kupljeno že leta 1913, y med svetovno vojno pa je zade-j > va zaspala. Leta 1929 se je zo- , pet pojavilo gibanje za zgradi- j tev nove šole, leta 1931 se je • pričelo z graditvijo, pozneje pa je delo zopet počivalo zaradi po- , manjkanja kreditov. Da je bi-j., la postavitev šole nujno potreb- ] na, priča dejstvo, da bo šolo po- ( sečala mladina iz osmih okoli- , ških vasi: Veliki in Mali Slat- ; nik, Velika in Mala Cikava, Krka, Smolenja vas, Potov vrh in Sela pri Ratežu. Spomenik pesniku ‘‘Lepe naše domovine.” Letos bo minilo 100 let, odkar je hrvatski rodoljub Anton Mihanovič - Petro-poljski spesnil himno “Lepa naša domovina” ter jo priobčil v Gajevi “Danici.” Društvo “Brača Hrvatskog Zmaja” hoče počastiti pesnikov spomin na ta način, da bo že letos zgradilo j spomenik v Z e 1 e n j a k u pri Klanjcu v Hrvatskem Zagorju, kjer je Mihanovič preživel zad- • nja leta svojega življenja. V tem romantičnem kraju pod zgodovinskem Cesar-gradom in na bregu Sotle je tudi dobil po- I budo za pesnitev himne. ----- Zrakoplovstvo v službi arheologije. Te dni je prvič v Jugoslaviji aviacija stopila v službo arheologije. Z letala so bile namreč fotografirane ruševine starorimske naselbine pri Petrovcu v Sremu. Kustoz Muzeja kneza Pavla dr. Grbič je opazil na tem posnetku jasne i konture posameznih stavb. To - so opazili tudi pri posnetkih, ki • so jih letalci posnemali od juž- (Dalje na 2. strani) v ra V V $ A y ■J* 00; •Clll 3& iKi »te Vsak po svoje PIKNIKOM V BLAG SPOMIN Kakor me dolžnost veže in kakor zahtevajo pravila, vam tukaj podajam svoje poročilo o piknikih, katere sem posetil. . . Oprostite, se mi je zaletelo. Gornjo frazo sem menda večkrat kje čital, pa mi je ostala v glavi. Vsak človek ima nekaj v glavi, jaz imam pa menda tisto uradno kopito. V državi Missouri so imeli preteklo peletje kontest za mulo z najdaljšimi ušesi. Drugo le-‘o morda pride kontest za njenega sivega sorodnika z najdaljšimi ušesi1; takrat bo moj “čenč” in morda še koga drugega. Saj je že naš prvi pesnik Valentin Vodnik rekel: “Sreča te išče, um ti je dan, našel jo boš, če nisi zaspan!” Sem že zašel oziroma sem napravil neroden detour do piknikov. Saj veste, ceste vedno popravljajo, pa niso nikdar popravljene, tajniki vedno vabijo članstvo na seje, pa je skoro vedno tako slaba udeležba, da ni mogoče sej pričeti, in razni eksperti vedno rešujejo narod in domovino, pa nista nikdar rešena. Oprostite, je bil že zopet detour do piknikov! Kakor me dolžnost veže — a, liga californijska, nič me ne veže in tudi pravila me ne vežejo, da bi moral hoditi na piknike. Prav za prav bi me bilo treba včasi privezati, da ne bi šel. Pikniki so sploh sama prostost in prostost ljubim nad vse na svetu, vsaj tisto, ki nam jo clobra usoda nakloni, le Prešeren je dejal: “Največ sveta o-trokom sliši Slave; tja bomo rasli pot, kjer nje sinovi si prosto vol’jo vero in postave.” Prešernovo prerokovanje se je u-resničilo, našli smo pot na ameriške piknike, na katerih nam sliši neprimerna več sveta, kakor v velikih mestih, kjer nam regulirajo življenje ure budilke, železne ograje in rdeče prometne luči. Na piknikih je prostost in tam si vsak lahko prosto voli ero in postave. Na piknikih ni predsednikov, aa bi s kladivi nabijali in naznanjali točke programa; ni sto-loravnateljev, ki bi diktatorsko določali, kdo bo govoril in kdo ne. Vsak lahko nride ir odide kadar heče, vsak lahko govori, ve smeje, žvižga, poje ali pije po mili volji. Če slučajno na-stepi kak govornik, ga cenjeni gosti lahko poslušajo, če hočejo, nli pa se porazgube po grmovju iskat gobe, borovnice, maline. divje cvetke ali gozdne vi- j Fundament vseh piknikov tvorijo hladna pijača, okusen prigrizek in debra zabava. Za nameček so: dobra godba, razne tekme, srečolovi itd. Neuradno se včasi pikniki razvijejo v gledališke predstave, koncerte, rokoborbe, znanstvene in neznanstvene debate, pivske tekme in deževne tragedije. Prvi in zadnji na pikniku sj društveni uradniki in komarji. V letošnji sezoni so pikniki dobro obrodili; mimo mene se jih je vila dolga procesija, ki je bila tako pestra in vabljiva, da sem stopil v vrsto, kadarkoli mi je bilo mogoče. Kar se hladne pijače tiče, gre prvo priznanje in zastava slave pikniku društva št. 6 JSKJ v Lorainu, Ohio, ki se je vršil 4. julija. Ko smo bili najbolj žej-ni, je pivo v pipah zamrznilo. Nekateri so bili mnenja, da je bila k!-iva zmrzline preobilica ledu v hladilnem aparatu, drugi pa so dolžili mojo malenkost. (Dalje na 2. strani) Jr Doba" VSAK PO SVOJE GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Sumscription for members $.72 per year; nonmembers $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. NO. 38 VOL. XI. IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA (Nadaljevanje s 1. strani) Nisem si mislil, da imam tak obraz. Končno se je ledeno srce piva le otajalo, žeja je bila pogašena in vse je bilo odpuščeno. Na kresno nedeljo sem se bil podal na piknik na strme vrhe Moon Runa v Pennsylvaniji. Zanj sta bila odgovorna Zveza JSKJ društev in društvo “eno manj ko sto.” Tamkaj šno pik-r.ikovanje z vsemi pritiklinami je bilo tako prijetno, da j c bilo o istem svoječasno z odličnim spoštovanjem predloženo obširno poročilo. Preveč ponavljanja pa ni dobro. O božanskem pikniku društev št. 89 in 222 JSKJ v Gowandi, N. Y., meseca julija, o katerem je tudi že bilo obširno poroča-no, ne bom ponovno razpravljal ker ne maram sebi in drugim povzročati skomin. In beli, pri bingu zadeti mačici, bi se mor da kolcalo. S piknikom JSKJ društev Elyju, Minn., dne 4. avgusta, sem pričel, s piknikom društva št. 94 JSKJ v Waukeganu, 111., dne 11. avgusta sem pa zaključil svoje letošnje počitnice. Oba sta bila na moč prijetna. Začetek je bil sijajen, zaključek pa prav prijateljsko družaben. Vmes je bilo pol ducata malih, privatnih piknikov, in še eden bi bil ob Long Lake v Minnesoti, da me niso splašili štirje rejeni mladi psički, katere sem po krivici spravljal v zvezo z gradivom za kuhanje sloveče minnesotske “buje.” Iz zanesljivega vira sem dobil poročilo, da je buja srečno pojedena in da se obdolženi psički še vedno veselijo svojih mladih pasjih dni. V Struthersu, O., kjer je mia io, angleško poslujoče društvo št. 229 JSKJ dne 18. avgusta priredilo svoj prvi .piknik, sem našel tako prijazno in za napre dek Jednote navdušeno skupino rojakov in rojakinj, da sem bi nad vse prijetno iznenaden. C tisti lepi blazini, ki je nisem za del, pa še včasi sanjam. Morda bo drugič več sreče. V Kenmore, O., kjer je sede: društva št. 127 JSKJ, je bik' dne 1. septembra po seji federacije ohijskih društev JSKJ nekaj malemu- pikniku podobnega. Tamkajšnja slovenska naselbina je majhna, društvo je majhno in društveni prostori sq majhni, pa je naravnost čudovito, koliko gostoljubnosti in prijaznosti se najde na takem malem prostoru. Zanimale so me tam tudi lepe poznopoletne cvetlice, izmed katerih so bile nekatere baje vzgojene po navodilih, ki so od časa do časa priobčena v Novi Dobi. Piknik društva št. .108 JSKJ v Girardu, O., ki se je vršil 8. septembra, je kljub nekoliko bolj pozni sezoni zadel idealno 'ep dan. Prostor za piknik imajo v Girardu tako prijazen in srčkan, da bi ga človek ukradel, če bi ga mogel in če bi ne bilo greh. Tudi tam zbrana družba je bila prijazna, zgovorna in odkrito prijateljska; celo po zdravju moje rajne koze je povpraševala. Pot tja in nazaj je bila sredi napol jesenskega dne zelo prijetna, vsa par-fumirana z neko posebno vonjavo, ki je lastna času, ko cvete ajda in zorijo breskve in grozdje. Pri vremenskih bogovih so girardski rojaki dobro zapisani, kajti dali so jim za piknik krasen dan, in z dežjem so počakali prav do večera. Prav za prav sva se z dežjem srečala šele v Clevelandu. Morda v Girardu sploh ni padal. Morda pač rabimo v Clevelandu vsled naše velikomestne pokvarjenosti več pranja in umivanja. Da bi le kaj zaleglo. Sezono piknikov smo dostojno zaključili v nedeljo 22. septembra na Church Hillu, ki je menda najbolj strm hrib v zapadli i Pennsylvaniji. Omenjeni piknik je bil prirejen po društvu št. 31 v Braddocku in Zvezi JSKJ društev. Društvo PO KONVENCIJI Letošnje poletje mi je bila dana prilika, da sem se srečal z mnogimi mojimi sobrati po raznih državah, kot Ohio, Pennsylvania in Minnesota. Povsod sem z veseljem ter užitkom opazoval navdušenost, lojalnost ter duh pravega bratstva v naši organizaciji. Prilika mi je bila dana, da sem obiskal nekaj naših postojank v Pennsylvaniji, kot prijazno naselbino Moon Run, veleznan.i Pittsburgh, ter mojemu Rojstnemu kraju Vrhniki podobno naselbino Center. Razloček je le ta, da je v mojem rojstnem kraju na gričku cerkev, v naselbini Center imajo pa, tudi na gričku, jako lep društveni dom, kjer se zbirajo naši ro jaki k različnim prireditvam, katere so jim v razvedrilo. Tam se istotako zbirajo, da rešujejo probleme svojih lokalnih društev ter probleme naših jednot in zvez. Moja dolžnost je, da se ob tej priliki prav lepo zahvalim mojim sokolegom glavnim odbornikom, ki so mi šli cb vseh mojih obiskih bratsko na roke, da so bili ti moji poseti resničen uspeh. Pozabiti ne smem odkritosrčne naklonjenosti sobrata Franka Mačeka, dolgoletnega predsednika društva št. 99 ter velepoznanega pionirja v naselbini Moon Run, Pa. Ravno isto naj velja mojemu odkritosrčnemu prijatelju sobratu Sne-lerju, predsedniku društva št. 26 v Pittsburghu, Pa. Krona vseh mojih posetov je pa bila naša prva mladinska konvencija, katera se je vršila pričetkom avgusta v rojstnem kraju naše Jednote, v mestu Ely, Minnesota. Različni dogodki v našem življenju vplivajo na človeka tako, da jih do konca svojega življenja ne pozabi. Kdo bi pozabil prihod naše nadebudne mladine v rojstno mesto naše Jednote, prihod mladih fantov in deklet, kateri so prišli kot zastopniki celokupnega mladinskega oddelka naše organizacije. Kdo bi mogel pozabit? otvoritev prve mladinske konvencije v zgodo-: vini naših jednot, kjer je ob slavnostni otvoritvi zadonela večno lepa ameriška himna “The Star Spangled Banner,” ter takoj po pozdravu* župana mesta Ely je zopet iz vseh grl zakrožila naša priljubljena “Lepa naša domovina ! Kako naj pozabim pogled na naše mlade zastopnike, kake eo z zanimanjem sledili vsem problemom, kateri so prišli na dnevni red ob času zasedanja! Ali naj pozabim vso kooperacijo, ki smo je bili deležni od strani naših rojakov in rojakinj v mestu Ely, ter vso kooperacijo, ki smo je bili deležni od tam-kajšnega mestnega odbora! Nikdar v mojem življenju mi ne bo šla iz spomina ogromna manifestacija bratstva ter lojalnosti napram naši organizaciji, ko je korakalo na tisoče našega članstva v prekrasni poVorki na Sandy Point, na čelu “Ely Drum and Bugle Corps,” imenovano po našem rojaku “Frank Lozar Post.” Celo železno okrožje je bilo zastopano na ta znameniti dan. Vse je prihitelo od blizu in daleč, da pozdravi delegate naše bodočnosti, naše mladine. Ali naj pozabim prekrasen pogled iz Sandy Pointa razaj proti Elyju, kjer se je doli po gričku vila najlepša povorka, kar sem jih še kedaj v mojem življenju videl, povorka samih mojih dobrih bratov in sester! Neme g c če mi bo pozabiti dan slovesa iz rojstnega kraja naše Jednote. Prizori na postaji pred odhodom mi ne bodo sli iz epomina. Solzne oči, objemi ter celo poljubi, to je bilo na dnevnem redu, pa kaj bi skrival, saj sem bil prve in tretje točke na programu deležen sam. Nekam srce trgajoče je bilo slovo, dekler se ni izgubil vlak za ovinkom . . . Bratje in sestre, ako v naši organizaciji ne vlada duh pravega in čistega fraternalizma, potem ne vem, kje bi ga iskali. In tako je tudi prav. Sedaj sem prepričan, po vseh mojih letošnjih izkušnjah, da se naša organizacija po vsej pravici lahko imenuje “najboljša bratska organizacija v Ameriki.” Prva mladinska konvepcija je končana s tako sijajnim uspehom, kot smo sploh mogli pričakovati v razmerah. To pa ne pomeni, da je tudi naše delo za J. S. K. Jednoto končano. Ravno sedaj je naša najlepša prilika, da gremo na delo. Ob vsaki priliki porabite dobro besedo za našo Jednoto. Povejte svojim prijateljem o tej dobri organizaciji, pripeljite jih v naše vrste, da bodo tudi oni deležni vseh dolžnosti, pravic in dobrot ter čiste bratske naklonjenosti, česar smo že deležni mi, kot člani dobre Jugoslovanske Katoliške Jednote. Paul Bartel, glavni predsednik. št. 31 je pri tisti priliki tudi proslavilo 33-letnico svoje u-stanovitve. Da so naši rojaki v Pennsylvaniji pripravljeni zelo dosti žrtvovati za JSKJ, je jasno pokazal mnogoštevilen poset piknika. Priti na piknik na take vratolomne strmine, je žrtev prvega činovnega razreda. Da sem jaz prišel tja, se moram zahvaliti sobratu Hudaletu mlajšemu in njegovi v hribolaztvu izurjeni Lizi. Sploh pa morajo biti tamkajšnji avtomobili prav posebnega plemena, da ’priplezajo v take vrtoglave strmine. Prostor za piknik .je prav prijazen, menda še posebno zato, kei je tako zelo vzvišen nad ozkimi dolinami in vsakdanjimi skrbmi. Dan je bil sijajen, vse se je kopalo v mehkih žarkih zgodil jejesenskega sonca, in naravno je, da je vladalo pravo sončno razpoloženje tudi med piknikar-ji. Povsod je lepo sestati se s starimi prijatelji in se izpozna-ti z novimi, posebno lepo pa je to v Pennsylvaniji. Starejših rojakov je sama uslužnost, prijaznost, odkritost in dobra volja, in tista prikupljiva tu rojena mladina obeh spolov je v polni meri podedovala vse lc lepe lastnosti po svojih starših. Marsikaj lepega in zabavnega 3i se dalo še zapisati o tem zaključnem pikniku sezone, pa za enkrat radi prostora ni mogoče. Le storže kuhane koruze naj še omenim. Navadno se ta delikatesa uživa namazana s sirovim maslom, prebrisani penn-Sylvanski rojaki pa jo rajši mažejo z raki j o. Potem si pa nazdravljajo s koruznimi storži! Lepa procesija piknikov je bila to in ni mi žal, da sem se jih udeležil. Zal mi je le, da jih letos ne'bo več. Vsi napori, ki so bili združeni z obiski teh piknikov, vsa izguba časa in počitka, vsi stroški in vsi komai-jevi piki — vse bo pozabljeno o-ziroma je že pozabljeno. i>0~ zabljena pa ni in ne bo prijaznost in naklonjenost sobratov in sosester, prijateljev in prijateljic, s katerimi sem se srečal na teh piknikih, in v družbi katerih se je razpletlo toliko odkritih in veselih razgovorov, izmed katerjh so neštetokrat zadoneli zvonki beli smehi, kakor da “vsi zvončki tam v dolini zvonijo bim, bam, bom. Spomini na te lepe čase bodo kot pestri cvetlični šopki jasnili in oživljali puste in mračne jesenske in zimske dneve, vsa do takrat, ko se nam bo zopet prismejala dražestna pomlad. Ko bodo zazvonile sladko duh-teče šmarnice, ko bodo zaplam-tele bele cvetne bakl j e kresnič-ja in se nam bodo preko ograj nasmejale žarne vrtnice, pa se zopet snidemo na piknikih, u-pajmo, vsi zdravi, srečni in veseli. Zopet bo med prijatelji zažuborela vesela govorica, kakor kresna pravljica potočka, ki se izgublja v svobodo gozdnih senc, in zopet bo iz vesele družbe zacingljal zvonki smeh, “kakor da kraljična bela v sanjah bi cekine štela. . A. J. T. —_—o----------- hčerko, tri sine ter več drugih sorodnikov. V Canonsburgu je umrl Joseph Potočar, član društva št. 149 JSKJ. Pokopan je bil 22. septembra na mestnem pokopališču. V Jolietu, 111., sta umrla dva člana društva št. 66 JSKJ, namreč Štefan Smrekar, ki zapušča soprogo in štiri otroke, in Frank Hren, za katerim žalujejo soproga in šest otrok. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Amerf ELY, MINNESOTA V današnji izdaji Nove Dobe prinašamo zanimiv spis “Vtisi iz domovine,” ki nam ga je poslal za priobčitev naš sotrudnik Mr. Louis Andolšek iz New Jersey a. Za nas, ki bivamo že po nekaj desetletij v tej deželi, je zanimivo čitati, kakšne vtise dobi človek, ki po dolgi odsot nosti zopet obišče rodno Slovenijo. Škoda, da naši ljudje, ki se vsako leto v večjem ali manjšem številu podajajo na obisk v stari kraj, tako redkokedaj poročajo v javnosti o svojih vtisih in doživljajih. Slovenski Narodni Čitalnici v Clevelandu, O., je prinesel Mr August Hollander, ki vodi a genturo parobrodnih družb S. N. Domu, lepo knjigo “Kronika slovenskih mest.” Omenjeno knjigo mu je za čitalnico izročil g. F. Fink, izseljensk referent in komisar v L j ubij an Znani zlatar Mr. Matija Pogo rele. je poslal S. N. čitalnici knjigo “Life and Labors of Rt. Rev. Frederic Baraga,” Mr. Ivan Zupan, urednik Glasila KSKJ, pa knjigo svojih pesmi “Iz življenja za življenje.” Slovenska Narodna Čitalnica se vsem omenjenim iskreno zahvaljuje. GLAVNI ODBOR a) Izvrševalni odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukesan, Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. ^ Drugi, podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6117 St. Clair A ve-land, Ohio. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. j, t» Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St., PittsWWu Urednik-upravniK glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Cl«1 Cleveland, Ohio. b) Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E 33rd St., Lorain, Ohio. > 0 1. nadzornik* JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Clev«* 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh , if 3. nadzornik: PRANK E. VRANICHAR. 1812 N. Center St., J0‘ 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. ^ GLAVNI POROTNI ODBOR: n Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton.. 1. porotnik: JOHN SCHUTTE,, 4751 Baldwin Ct., Denver, y, 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn, K 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. 4. porotnik: JOHN ŽIGMAN, Box 221, Strabane, Pa. . —*tHI Jcdnotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ZDRUŽEVALNI ODBOR ye Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland, 0 'p u S ai 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., J01 ’ 11(1 Xt- 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. Pravni svetovalne: WM. B. LAURICH. 1900 W. 22nd Fi., Vse .?t.vari, tikajoč« se uradnih zadev, naj se požiljajo na glavni denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in Pr*Zv,venoV, slovi na predsednica porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih LTvrt>°v za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljajo zdravnika. 'Ja! Dopisi, društvena naznanila, oglarfi, naročnina nečlanov in »7Pr-*eve^ slovo>r naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair'Ave., Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jug08*^^ varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podpore sv^ in ^ Jednota je 'zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Amer pr hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega dni5tva v piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani *>e sPf?^i ki neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jedno ^ tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko . . ^ skem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. ( *ticj Premoženje znaša nad $2,000,000.00. Odrasli oddelek je nad ten, mlaHinski pa 478%. chiC# ** Of T >nr ^dor °vene v ^e\v ft wi asion , ^ re'tai The ^ ^e\v nt< hej <»hel On Jul Razstava najnovejših slik našega umetnika H. G. Peruska je še vedno v teku, v S. N. Domu na St. Clair Ave. v Clevelandu, in sicer v bivšem fotografskem študiju. Vstopnina je prosta. ODMEVI IZ HODNIH KRAJEV NAGRADE V GOTOVINI , ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE ODRASLEGA K DINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JEDNOTA V GOTOVINI. Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega ° predlagatelj deležen 50 centov nagrade. Za novopridoblj ene člane odraslega oddelka pa s° telji deležni sledečih nagrad: za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $1$ .3 za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $1-^ ^ n ] za člana, ki se zavaruje za $1000.00 smrtnine, ||S; za člana, ki se zavaruje za $1500.00 smrtnine, $8$ ™ za člana, ki se zavaruje za $2000.00 smrtnine, $h-^ of Im :‘Pat fS N h SUl I^ban , Jntei itia sc r %st (Nadaljevanje s 1. strani) no-srbskih arheoloških najdišč. Spomladi v dobi bujne vegetacije so na ruševinah Stobija dve vrsti rastlin. Nekatere bilke so krepke in visoke, druge pa ve nejo pri najmanjšem pritisku sonca. Če se področje najdi šča motri z višine, se ostro o-črtajo zidovi posameznih stavb, ker je vegetacija na zidovih medlejša kakor pa med zidovjem. Najboljši so posnetki med vzhajanjem in zahajanjem sonca. Na ta način se dosežejo naj točne j še slike starih zgradb in bodo s primerne višine fqto-grafirali vsa važnejša najdišča. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) V CHICAGU so zdravniki od- j krili v 46-letnem R. Adamsu 'iudno zmešnjavo uctranjih 'organov. X-ray instrument je pokazal, da ima mož srce na desni strani, slepo črevo na le- j vi in tudi drfige organe znat-; no drugače nameščene, kakor jej to pri normalnih ljudeh. Adams; je prišel na kliniko, ker je mi-i slil, da.se bo moral podvreči operaciji za vnetje slepiča. Pre-j iskava pa je dokazala, da moij nima slepega črevesa tam, kjer j je čutil bolečine, in da tudi dru-l gi organi niso na mestih, kj.er bi morali biti. j ZLATA REZERVA Italije sel manjša z vsakim mesecem. Samo od 31. julija do 31. avgusta se je znižala za več ko 140 milijonov lir. Iz Evrope prihajajo v Zedinjene države velike količine zlata, kar se pripisuje strahu pred vojno. POSEBNI ODBOR Lige narodov, sestoječ iz zastopnikov peterih narodov, je priporočil I-taliji in Etiopiji naj svoj medsebojni spor mirnim potom poravnata na podlagi sledečih točk: S pomočjo inozemstva naj se v Etiopiji ustanovi policijska organizacija, ki naj izsili izvrševanje postav, odpravo suženjstva in nošnjo orožja. Posebni policijski oddelki naj bodo nastavljeni v distriktih, kjer biva večina Evropcev. Obmejna policija naj prepreči kupčevanje $ sužnji, ropanje in tihotapstvo. Inczemci naj imajo enake prilike za ekonomski razvoj dežele. Liga narodov naj v soglasju z etiopskim vladar jen nastavi inozemske svetovalce zi reformiran je pravosodja, javne ga zdravstva in izobrazbe. Velika Britanija in Francija sta pri- • TWl pravljeni odstopiti p ozemlja v kolonijah, jj| ta ob meji Etiopije- jfo tanija in Francija 8 ^ Hck1/ Ijeni priznati Italiji ,^e spedarske interese v -s Italijanski diktat01 ^ navo na podlagi g°rl 9j očk odklonil, obenel" ^ H, il svoje protipogoje-^j sc: Etiopija naj oClb n Situ; l’ itid °Ul> 'een DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s 1 strani) kegana, 111.; Mr. Komin iz Forest City, Pa. S par izjemami so vsi navedeni obiskovalci tudi člani J. S. K. J. V Clevelandu, O., se te dni mudi ljubljanski nadškof dr. Gregorij Rožman. Poročano je. bilo, da namerava ostati v A-meriki približno tri mesece. Umrl je v Clevelandu, O., Ignac Golob, lastnik znane slovenske restavracije na ,6814 St. Clair Ave., star 58 let, član društva št. 37 JSKJ in št. 5 SNPJ. Pokojnik je bil rojen v vasi Selo pri Mirni na Dolenjskem. V Ameriki je bival 35 let. Tu zapušča soprogo, Osuševanje Vrgorskega jezera. V krški puščavi med Met-kovičem, Vrgorcem, Ljubuškim in Jadranskim morjem je presihajoče Vrgorsko j e z e r o, okrog katerega je raztresenih j kakih 10 vasi / okrog 10,000 (prebivalci, ki nimajo drugega polja, ko jezersko dno, da ga posejejo, ko se voda umakne. Toda to se dogaja, le redkoka-tero leto v celoti, so pa leta, ko jezero sploh ne presahne in ostane ljudstvo brez vsakega pridelka. Jezero je kake 4 kilometre dolgo, široko pa 1 km in bi dolina, če bi bila osušena, nudila vsem onim vasem obilo poljskih pridelkov. Misel osu-šitve jezera se je pojavila že v napoleonskih časih, a ustvarjati se je začela šele sedaj. Po načrtih banovine bo odpeljana jezerska voda v morje po predoru, ki bo izvrtan skozi obalno gričevje. Predor, ki ga vrtajo v živo skalo, bo podoben železniškemu predoru za enotir-nico in bo meril v dolžino 2,-159 m. Stroški so preračunani na 5,200,000 Din. Vrtati so začeli od obeh strani, v sredi pa tudi od zgoraj navzdol. Na tak način so leta 1913 osušili tudi Bačinsko blato, predor pa je bil tam dolg samo 164 m. til r! pii KS J^ h’. \ ‘S ■ ENGLISH SECTION OF 01 ▼ 0jficidl °r9*n w o/ the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS CURRENT THOUGHT Getting Acquainted *■ - Last • -------- «rs f el<; Cleveland members played host to visiting mem- ✓ mm°. Lodge No. 40 of Claridge, Pa. On the schedule of tQ0iainment was a softball game played Saturday afternoon '■ ]0Ven7 park, and a. get-together that same evening held at !■ _ 01'kingmen’s Home. H(jin r f^e«ds, meeting old ones, a lot of handshaking—all / but one regret, that the time devoted for such an r°‘t W&S entirely too short, as both visitors and hosts will ; ain in their minds a pleasant memory. J iju i}c H4 »t5 o,, 8cu-year 1^35 will be remembered as the first one in our ^als When SSCU members from Pennsylvania, Ohio «< On vV got together on different occasions. 'y1 lent i,at the first open national SSCU bowling tourna-in- Cleveland, Pennsylvania and New York were Center Ramblers of Center, Pa., and Pathfinders he vvith St. Josephs, both of Gowanda, N. Y., along with £ Oft elancl SSCU lodges. >VJ lei>t at the first open national SSCU duckpin tourna- »*! \ ’ ° in Pittsburgh, Pa., Cleveland traveled to the Smoky H. °n j i ^ %‘s f 20 several members of the three English-conducted jt 4ftici ° Cleveland traveled to Gowanda, N. Y., in a group to «dg™e in the third annual SSCU Field Meet sponsored by ^ Oft oNos- 89 and 222. aSebal]Unday’ ®ePt- 15’ Gowanda .Pathfinders engaged in a l$v game with Export Majesties, No. 218, of Export, Pa., Ill etsift( v'bich marked the invasion of New York SSCU mernik Aft,j,° ^enr>sylvania for the first time. 5,1 ent^ Saturday, Sept. 21, Lodge No. 40, SSCU, of Claridge, ,d 'ay a Ulec^ the column of, “firsts” by coming to Cleveland to 1 Vfball game with the local members—an event that c°mPeting SSCU lodge teams for the first time from Ft S °ne and Buckeye states. I 'h * * * I ® th ’ (r°e eastern states: New York, Pennsylvania and Ohio, ^n®cer 0 be interested in each other insofar as our Union is W f0l ‘ sport activities furnishing the initial attrac- Hf*erat- lhe English-speaking members, and picnics, dances, i jA 0{'°n Meetings, etc., providing a background for gather-Sei^or members, our members situated in these three ,liji Pid« States have had many opportunities to make life-long ■ jJPn the English-speaking members, look forward to |%fr s and through contacts with their fellow-members ^li;lodJm a different location invariably begin discussing the ! ^ 5 4 ,an^ their potential strength. We create friendly competition between the varijo Drogl,°uPs- It may be baseball, bowling or basketball tea}^Pts the two lodges to meet for honors. Both the and the visiting aggregation will round up all Jm e is° ers*^n order to make a good showing. 36^1 'o(lge' inherent instinct in almost every member to see j0’ j|.' h0tlo° which he belongs grow in numbers. And with at stake’ the two competing branches have an SSCTTt0 ^splay their strength in numbers. Bj-Sion . niembership campaign is bound to-come up for f etWeen various members of the two lodges. Cer th 'S k°uncl to arise a certain amount of enthusiasm to ^Vl ^ a,'o ^ ^'V° l°cal branches, particularly if the same two lif j 0 meet again the following year. Vesna Club Lorain, 0. — At the last regular monthly meeting held recently by the Vesna Club it was decided to hold the second fall dance, on Thursday, Sept. 26, at the Slovene Auditorium, E. 31st St. and Pearl Ave. Cal’s Band will furnish delightful syncopation for your* enjoyment from 8 to 12 p. m. After the last business meeting was over, dancing followed with music being furnished by George Detillio and Edward Mantin. Refreshments were served by a committee comprised of Katherine Kanoti, Mary Spanick, Matilda Štrukelj, Joseph Zgonc. The next meeting of the c^lub will be held Monday, Oct. 7. Come on everybody, in and out of town, let’s see you all at the dance—don’t forget the date—Thursday, Sept. 26. Martha Kumse. Twenty-five members of Lodge No. 40, SSCU, of Claridge, Pa., traveled to Cleveland last Saturday, Sept. 21, to play and watch the first softball game engaged in by Pennsylvania and Ohio SSCU lodges. The picked team "of Lodges Nos. 180 and 186 of Cleveland came through with a victory by a score of 5 to 0, and with it took the coveted Pennsylvania-Ohio SSCU championship. Mary Anne Peternel, former secretary of Center Ramblers Lodge, No. 221, SSCXJ, of Center, Pa., is now in Washington, C., working for the U. S. government in a clerical capacity. Slovene Citizens’ Club of Lorain, O., is going to celebrate its 20th anniversary with a banquet to be held Oct. 13 at the Slovene Auditorium. Many lonored guests have been invited to attend. Interlodge Basketball League of Cleveland will officially open its 1935-36 season on Nov. Roster of all teams to be entered must be in the hands of the league’s officials by Oct. 17. George Washington Lodge, No. 180, SSCU, has entered a team. Cleveland SSCU B o w 1 i n g League opened its second season last Sunday, Sept. 22, at Superior and E. 118th St. Alleys. Eight teams comprise the circuit at present, with two more expected by next Sunday. Cardinals Lodge, No. 229, SSCU, Struthers, O., will hold its first dance on Saturday, Oct. 26. Joe Umeck’s Orchestra will furnish the music. Betsy Ross Lodge, No. 180, SSCU, Cleveland, O., will hold its fall dance on Saturday. Oct. 19, at the Slovene Workingmen’s Home on Waterloo Rd. Range Facts, weekly periodical of Virginia, Minn., reports that Walter E. Englund, superintendent of Ely schools, tendered his resignation at a special meeting of the board in order to accept a position.as field supervisor for the Minnesota Education Association. Johnny Mihalič, Cleveland sandlot graduate, played for the Washington Senators last Sunday, in a game against the Philadelphia Athletics, at Washington, coming through with one hit in three trips to the plate,/ batted in four runs and scoring one himself, accepted four chances without an error and figured in two double plays. Mihalič, a shortstop, was recalled from Chattanooga. -------o—-—■— Tow ’em In Ambitious: I’m going to be an aviator. I’ve been air-minded for years. Rambunctious: I guess I’ll be a garage man. I’ve been tow-headed all my life. -------O—:----- Easily Identified Woman: I was to have met my husband here two hours ago; have you seen him? Department Store Floorwalker: Possibly, Madam—^any- thing distinctive about him? Woman: Yes, I imagine he’s wild by now. nr.f-'V'6 Smile a n*an who can r/lC Hr g0 wr°ng?” /w! ’ 1 am- Fm a slji'il ar>c* * ge^ ^or X! »^ • l1 lb *t \1, ~0------ ^ylN ^ Seem So V no°her: Yes’ he’s a Vfi,^ Sj 'V’ and he’s been ^'•iV‘°lcl-Ce he was eisht ^ Pat /l Visit no TT Really- He *% tired. ■ . BStf; >'A Very Good Reasons “You want me to raise your salary, eh?” growled a boss at his employe. “Give me at least two good reasons.” The employe gazed meekly at his employer and murmured, “Twins.” o--------- Every member get a new member. From Lodge No. 149 Strabane, Pa.—Our lodge, No. 149, SSCU, celebrated its tenth birthday on Labor Day at the local SNPJ Hall. The entire affair was a success for the lodge and the Union, with our local realizing about $100 in proceeds. Among the supreme officers present were: Anton Zbašnik, supreme secretary; Dr. F. J. Arch, supreme medical examiner; John Balkovec, second supreme trustee, and John Zig-man, supreme judiciary. Our president, Frank Mikec, pre sided over the program that also included juvenile members under the leadership of Mrs. Matilda Progar and Miss Rose Krall. Helen Z(agar re cited an essay. The local Slovene singing society rendered a few numbers, with Rudolf Pie tersek wielding the baton. The outstanding speech of the day was given by our good friend, Anton Zbašnik, supreme secretary. I hope his remarks will be remembered by the younger members of the SSCU. A mushball game preceded the activities, with Lodge No 40, SSCU, aggregation from Claridge, Pa., taking the short end of a 4 to 1 score at the hands of the Washington Coun ty Pioneer, No. 589, SNTPJ. The second game scheduled between Lodge No. 40 and the KSKJ Boosters was not played due to the program which wa held in the hall. At this time I want to thank Bro. John Regina and his boys from Claridge lodge for favoring us with a visit and helping us to make a big success of the whole venture. I also wish to thank the members who traveled a considerable distance to attend, in eluding those from Center Pittsburgh, Braddock, Greens burg, Meadowlands, Claridge etc., and if I have overlooked any others (I was kept very busy throughout the day), please accept my thanks. Mrs. Agnes Gorišek, supreme judiciary of KSKJ, also gave a speech at our picnic. Anthony F. Bevec Jr. --------O-T----- And a Dollar Teacher: Tommy, if your father could save a dollar a week for four weeks what would he have? Tommy: A radio, a new suit, and a set of furniture. On a Batting Spree Davis, W. Va.—Mountaineer baseball team of Lodge No. 106, SSCU, played the Kemp- j. ton aggregation Sunday, Sept. 15, at Kempton, with our boys taking home the bacon by a score of 17 to 2. We don’t ^ amass such a nice batting aver- ^ age very often. On this occa- ^ sion our boys, feeling good, started the hit and run game from the very onset of play. ^ We must say that the opponents played a good game even though they lost. F. Slugger was the winning moundsman, “ with Corbin of the Kempton ^ team credited with a loss. Frank Kosanic, Sec’y. Cardinal Highlights £ Struthers, O. — As these r autumn days come rolling by, changing the leaves to beauti- s ful colors, with the frisky t mornings and chilly nights, it ■ cannot help but make us think i of our new fall outfits of rich brown, green and black. Witi 1 this all settled, what woulc be more appropriate to pondei ' over but going to a dance. Yes 1 siree, and that’s just what the Cardinals are holding on Oct. 26. Music will be furnished b} the ever popular Joe Umeck’s Orchestra, which assures e good time for all. “They’re all good looking, girls.” Plenty of refreshments wil! be available. As for admission all we ask is 25 cents. Where else could you invest a quarter and receive such fine entertainment now when everything is going up in price? A lovely door prize will also be given away. We cordially invite all, from far and near, for an evening of . joyful dancing. We wish to thank the Electrons for the invitation to attend their dance on Sept. 28. We hope it turns out to be a huge success. Thanks to Fannie Kolar for the nice write-up. We tried our best to please all. The Cardinals extend theii heartiest congratulations to one of our members, Mary Slabe, and Tony Brincic of Bessemer. Pa., whose engagement was an nounced last Wednesday. In the meantime, members, think, it over. Are you coming to the next meeting, which will be held at the home of Mr. and Mrs. Anton Mickulich, 55 I Ridgeway St., on Oct. 4, 1935? There’s a prize waiting for the fortunate member in attend-■ ance. Ohio lakes Eastern SSCU Crown Fine Sportsmanship Displayed by Pennsylvania and Ohio Teams A pitchers’ duel featured the game played between Lodge No. 40, SSCU, team of Claridge, Pa.', and the picked team of Lodges Nos. 180 and 186, SSCU, of Cleveland last Saturday afternoon at the latters’ home grounds. Nick Yakovich pitched a brilliant game for the out-of-town-ers. However, his teammates, accustomed to playing with an outside seam ball, had difficulty in switching to the seamless ball used by the Clevelanders. An error paved the way for the first two runs when Mike Krall slammed one into the outfield, with one man on, and scored all the way on a home run. F. “Pugs” Opalek, hurler for the home team, was in rare form, and certainly deserved the plaudits for his efforts. The final score was 5 to 0 in favor of the Ohio players. With the honor of Pennsylvania-Ohio SSCU championship at stake, both teams were on their toes from the time the first ball wyas pitched until the last man wras out in the ninth inning. Win or lose, both teams put on a game that was worth traveling several miles to see the contest. Although all interested in the game were concerned somewhat as to the outcome (it is only natural that both loams wanted to win), the good sportsmanship displayed on the field and at bat reflected the splendid character of our brothcr-members—good sportsmanship. Johnny Regina, manager of Lodge No. 40, and his two assistants, William “Pap” Schumuck and Rudy Jerina, gave an excellent account of themselves in coaching their team, as did •John P. Lunka, manager of the picked team of Lodges Nos. 180 and 186. As one of the Claridge boys remarked at the social that followed the game: “It was a pleasure to lose to the Clevelanders. Yes, we wanted to win, but since we lost, wre have no regrets. The game was played fair and square, and we only hope we have the opportunity of playing with them again.” -------------------------------o------------ Electrons—Sparks ¥ Flashes By Frank J. Prpgar, Secretary, No. 228, SSCU Springdale, Pa.—As an eleventh hour admonition, don’t fail to be in attendance at the Electrons’ first annual fall Jance Saturday, Sept. 28, if you are among the many who crave enjoyment par excellence. With just a few days remaining, make it a point now to assist in firing the opening gun of our fall social season. Brother Stan’s elaboration of the event, in the past two issues, took care, with complete ineness, of the evening’s entertainment. Therefore, this is writen merely as a reminder of what the evening has to offer. It is no secret that the popular ■Johnny Lann and his 11-piece band will have you dance mad, is his fans can vouch for. Then we have the two child wonders of this valley: Boots Graham and A1 Jelovchun. Tiny, 5-year-old Boots Graham sang and danced her way to popularity throughout the Al-’egheny valley and the Pittsburgh district; being an instant hit with the theatergoers for one week at the Alvin Theater n downtown Pittsburgh. To :ee her is to appreciate her. Then we have our own Al, a juvenile member and son of Joseph Yelovchan Sr., secretary of senior Lodge No. 203. Al and his pal, the accordion, are great pals indeed. What he can do with that squeeze-box is more than we can tell. The pals are a rage wherever they are seen together. His personality and his ability will win your hearts forever. Last, but not least, indeed, is Allegheny valley’s own songbird, Theresa Mikus. What that voice can do is for you alone to discover Simply remember, don’t ask for too many encores, lest she lose that grand voice for future oc. casions. Now, with the three added special features for the evening, a dance band that will not soon be forgotten, and the special low price of 35 cents (the price is greater at other dances for the dance band alone), you can ill afford to be among the missing this Saturday eve from the Krivan Hall Mrs. Mary M. Zlogar. --------o-------- Against It Mrs. Asker: Do you favor the short work day and the five-day week for men? Mrs. Nayber: I should say not! Husbands are around the house and in the way too much of the time already. o-------------- He Didn’t Stay A Negro funeral was attend ed by a ventriloquist whose peculiar powers were not known to the others present Another Negro told what happened at the cemetery. “Well, suh,” he started, “when they begins to lowah Joe into the hole, he says, ‘Lemme down easy, boys.’” “Did they go ahead and bury him?” asked the listener. “Man, how do I know?” in Springdale. Johnny Lann and his boys will commence playing promptly at 8:30 E. S. T. or 9 :30 D. S. Be there early so as not to miss any of the added attractions, which will be interspersed between dance numbers. Current Thought As is usual in its case, the Current Thought column comes through with another important and far-reaching column, if read with serious thought :md deliberation, followed with action to any degree. An excerpt that carries much weight follows: “If the spirit of the membership manifests itself as that of a wideawake and active individual, the future progress of our Union will increase by eaps and bounds.” This may be applicable to more instances '-.han one, but particularly for that of which it was written— “Traveling in Groups.” It may readily be seen that it is the active lodges that are traveling, and as a reverse, it is the traveling lodge that is active; and it is action that spells progress. The ever-going Pathfinders may be cited. Two distant trips for this season is their proud boast. To Cleveland, and Export, Pa. Since traveling incurs expenses, sometimes finances curtail hoped-for trips. Nevertheless, wherever possible, group traveling should be promulgated to the advantage of all; as per Current Thought, “Both the visitors and the hosts are sure to benefit from such arrangements.” We are looking forward to visitations from SSCU lodges in the visiting radius, and will certainly reciprocate at their future affairs. Our first trip will be to the Pittsburghers’ fall dance, which will be over when this appears in print. May it be their well earned success. o------------- Overlooked Curios Old Lady: Why, you’ve lost your leg, haven’t you? Cripple: Well, I’ll be darned if I haven’t,! In the Pink of Condition r: With Little Stan Ely, Minn.—Sweet music from Chicago . . . via the air waves, of course, and Little Stan sits in the Shopper oh ice meditating, eating tutti fruti ice cream, and indulging in a box of delicious chocolates . . . won on a punchboard. But no, Little Stan could not indulge in the candy alone, several of the fellows were sitting around the desk assisting . . . and could they assist! Among them were Rudy Krall . . . the tutti fruti champ, weight 150, in the pink, Frank Mrack, the hot chocolate champion, and Joe Labernik, a tutti fruti and chocolate champ all by himself. Tsk, Tsk! One by one, all filled to the gills, leave for home. They must put in a heavy day the next morning . • • and there is no question that they will be heavy after indulging in all the sweets. But, of course, Little Stan loves his 'sweets, not only candy, ice cream, sugar . . . but . . . Heh, Heh • • • You know! And now Little Stan is all by his lonesome self. Thoughts rush through his mind. Let’s listen in . . . Hmm . . . juveniles are certainly filling the pages of the Nova Doba . . . especially that one ... I forget offhand what her name is, but anyway, she mentioned that she would not use “I”? A flutter of Little Stan’s heartstrings followed! Then, Little Stan wishes that he could be present to help Bert Marcelio spring his surprise. Wonder what it was? Gee . . . there certainly were some nice juvenile gals here. Funny, I can’t think more of the boys; must be because they haven’t any skirts. I guess that’s what it is! I wish they would always fill the pages of the Nova Doba. We certainly could have fun. Wonder what Betty Boop is doing. And Toni? Wish I could take a long, long trip right to every city having an SSCU lodge. It would' be fun, and then to write something about each one on the paper every week. Think of the nice ladies Little Stan would meet, but tiftie to1 shut off the thinking business. And back to the old typewriter. Folks, you have just listened to the mind of Little Stan functioning, while he is m the “pink.” Received a short letter from Roundup this week. It was a nice article Anna Mae! When the transfer to the adult department is made, don’t forget to use your imagination and write a few lines in the Nova Doba. That is all that Little Stan does, and boy, what an imagination! The night is young; only 10:30 p. m., the moon is out, the weather is as soft and balmy as the Hawaiian music now heard over the air. Romance again causes Little Stan to sit and dream. ‘Gosh, can’t he ever get away from that. Like we would say in Slovene, “je resnica.” \ And back again . . . Little Stan must hasten to correct an error made in the paper two weeks ago. Christine Kolenz is the local Arrowheader who went to Detroit, not Christine Merhar. It happened like this ... the gals travel so much together that Little Stan got the nameri mixed. Dan Cupid is certainly setting the pace in Ely. Tony Klun, a Gopher, and Julia Pishler said yes this week. Anton “Chlck Knapp and Miss Vesel from Soudan also. Chick was the Gopher president some three years back . . . and still holds a responsible office with the older Lodge. Yes, he is an auditoi. And last but not least among the Gophers is Joe Mestick, foi-mer vice chairman, who agreed to walk the patterned garden path (Milton) with Miss Mary Lobe. Then from the Rangers comes the marriage of Peter Tekalsich and Miss Molly Sasek. Four strikes for Dan Cupid! This Indian summer does things to a fellow, especially Little Stan, as he feels that he had bettei find some moccasins parked underneath his bed some day. Like we would say in the Indian language . . . Bazoo! which means “good morning, folks!” Heh, Heh! And so much for Uncle Danny. May we meet some day far, far from today! (I wonder if Little Stan really means that?) Anyway it’s a great world after all! And now for a bit of sports. The high school, football squad met Biwabik, and after a tough, erratic game departed to the locker rooms and showers smarting under a 6 to 0 defeat. ^1 e game was fine, but coming to town we make rounds to the place where the boys meet. Mikey Bachars . . . and the game is filayed over and over again. Judge Skradski tells the boys what he would have done. Remembering an incident back in his high school days when his face was stepped on and plastered in the mud! Red Brobin tells us how he knocked out a whole set ot an opponent’s teeth! (Nice people.) And after the boys are through talking Ely leads and wins by a score of 4 to 3 by virtue of a home run by Hank Greenburg in the ninth, and a thrilling knockout over Joe I*ouis, in the fourth quarter. What a game. The fellows are all waiting for the Gilbert game though. ey ail plan to attend en masse. You can be sure that that game will be won, after it is played. Be prepared, Kobe, Velacich, and 1 he rest of you fellows. Ely is coming to town! And not m the Austin but in the brand new busses recently purchased by the school district. And the evening wears on. Soon it will wear Little Stan out, but no, he can take it! Tsk, Isk! Tower will play at Ely in a football game this week, ancl we all can be sure that Judge and the boys will be on hand to tackle the fast tricky eleven from the shores of Lake Vermilion. Gophers . . . Calling all Gophers . . . First fall meeting is scheduled for the second Thursday in October. Be on hand, and if Little Stan does not show up in time, better come to the Shop and help him get through. Frankie Kromar and his band. Alex Debeltz, the saxophone kid, and Marolt, the guitar king, will all combine to make the first meeting a great entertaining success. We always manage to get the boys out fine, but gals, gals, step up. Rangers . . . Arrowheads and other lodge members are welcome • • • for a dime! The radio stations are signing off one by one as Little Stan passes a sleepy hand over his tired eyebrows. I mean, raises a tired hand to his sleepy eyes . . . yes . . . that’s what he means! And until the light shines again, Little Stan will get off the line. Who knows this may be a party line. If it is, Little Stan wiU be in the “pink of condition.” So long, folks. . Stanley Pechaver, No. 2. SSCU. Majesties and Pathfinders Export, Pa.—Well, members and friends, our game with the Pathfinders Lodge team, No. 222, SSCU, and the dance we held went over with a bang. We had the largest attendance of the season and all of the refreshments were gone. The ball team was sitting in one corner of the hall, thinking over the outcome of the day while the orchestra was inlaying its last number, “Home Sweet Home.” This successful event turned over another page for the Export Majesties. Everybody had a wonderful time and plenty of everything. We had only one sorrow. We regretted very much that the Pathfinders couldn’t stay longer with us because we found out that they certainly are a swell bunch of boys. We appreciated the coming of Dr. Arch, our SSCU supreme medical examiner, and the other supreme officers. We also want to thank the surrounding lodges: Pittsburgher, No. 196; Center Ramblers, No. 221, and St. Michaels, No. 40, for their co-operation. Also many thanks to Louis M. Kolar, our SSCU athletic commissioner, for making the arrangements for the Pathfinders to come to Export. The hardball game was started on time. The sun was sending out its wonderful rays, and to top it off, there was a very large attendance. Our Majesties team, with the fine pitching of Guido Zucco, who struck out 16 Pathfinders, took over the game with a score of 4 to 1. The following box score will show you the good work of both teams: EXPORT MAJESTICS Pos. abrhpoae Battistel, ... 2 4 0 1160 0 Zucco, ....... 1 2 2 1 0 5 0 T. Kukich .... 6 4 12 10 0 E. Biezus 5 3 1110 2 N. Grubich.... 8 4 0 1 0 0 0 Bellie 4 2 0 1 1 0 0 Korach ....... 3 4 0 1 8 0 1 C. Rebich .... 7 4 0 0 0 0 0 A. Biezus .... 9 2 0 0 0 0 0 Visnic ....... 9 1 0 0 0 0 0 Totals ....’... 30 4 8 27 5 3 PATHFINDERS Pos. AB R H PO A E National SSCU Athletic Board A Good Time Was Had by All MINNESOTA Joseph Kovach, 342 E. Sheridan St., Ely, Minn., Lodge No. 1. Stan Pechaver, Box 92, Ely, Minn., Lodge No. 2. Frank Govednik, 215 Tamarak St., Chisholm, Minn., Lodge No. 30. Nick Popovich Jr., Ely, Minn., Lodge No. 114. Katherine Peshel, -c/o SSCU Home Office, Ely, Minn., Lodge No. 120. John Strukel, Box 1011 Ely, Minn., Lodge No. 184. John Velacich, Gilbert, Minn., Lodge No. 192. Anton Zaverl, II. 1, Box 68, Ely, Minn., Lodge No. 200. PENNSYLVANIA John Regina, Box 32, Claridge, Pa., Lodge No. 61. Emanuel Pezdirc, 361 River St., Reading, Pa., Lodge No. 61. L. 1*. Boberg, 5414 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., Lodge No. 196. Louis Polaski Jr., 539 Highland Ave., East Canonsburg, Pa., Lodge No. 205. Theodore Kukich, Box 42, Export, Pa., Lodge No. 218. Tgnatz Oblock, R. D. 153, Turtle Creek, Pa., Lodge No. 221. OHIO John L. Zortz, 1657 E. 31st St., Lorain, O., Lodge No. 6. Victor H. Karlinger, 1086 Addison Rd., Cleveland, O., Lodge No. 180. George Kovich, 364 E. 161st St., Cleveland, O., Lodge No. 186. John Launch, 15717 Saranac Rd., Cleveland, O., Lodge No. 188. ILLINOIS John L. Jevitz Jr., 1321 N. Hickory St., Joliet, III., Lodge No. 66. Louis Dolmovich, 2003 S. Leavith St., Chicago, 111., Lodge No. 70. Louis Rode, 930 Victory St., Waukegan, 111., Lodge No. 193. John J. Tabor Jr., 3000 S. Trumbell Ave., Chicago, 111., Lodge No. 211. Otto Spolar, 1921 Blue Island Ave., Chicago, 111., Lodge No. 220. COLORADO Rudolph Sustersich, 16 Sand St., Denver, Colo., Lodge No. 201. Albert Godec, R. F. D. Box 104, Salida, Colo., Lodge No. 224. NEW YORK Ernest I’alcic Jr., 46 Palmer St., Go-wanda, N. Y., Lodge No. 222. INDIANA Joseph Ivancic, 709 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind., Lodge No. 194. WEST VIRGINIA Henry Juran, Box 421, Davis, W. Va., Lodge No. 10G. ---------O-------- Young American Boosters Walsenburg, Colo.—We certainly were glad to see a number of out-of-town guests, especially four members of Colorado Sunshine Lodge of Denver; namely, Mary Žgajner, Margy Smole, Albin Petelin and Rudy Sustrick. We are sorry to say that they could not enjoy themselves due to an accident en route to Walsenburg. No one was hurt seriously and we only hope that this accident will not discourage them from coming to Walsenburg. A word of advice to Colorado Sunshine: Whenever planning on a visit to Walsenburg do not keep it a secret and try to surprise us, but let us in on it and everything will be O. K. We were sorry to see them leave in the afternoon. To each and everyone present we wish to extend our thanks for joining us in celebrating Sept. 1 dance, with the sincere hope that everyone enjoyed himself, as that is our main objective in holding this dance. The Boosters are planning to hold another big dance on Saturday, Oct. 19, at the Walscn-burg Pavilion. Tony Just and his orchestra will again furnish the music and v/ill entertain both the y«ung and seniors with some good snappy polkas and waltzes. We cordially invite all members of neighboring lodges and their friends to Walsenburg and enjoy our dance on Oct. 9. Our last meeting was very poorly attended. Wonder what Matt and Rudy Krist, Sigundo Ibanez, Tony Just and Jack and Johnny Fink were doing instead of attending the meeting? Come on, members, let’s get down to business and be present. Only a few can’t carry on the lodge. Please keep in mind that assessments must be paid by the 25th of each | month. Mary R- Dolenc, Sec’y, No. 216, SSCU. Cleveland, O.—It is Saturday afternoon, Sept. 21, 1 p. m., when a group of Cleveland SSCU members anxiously wait in front of the Nova Doba office for the Claridge, Pa., visitors of Lodge No. 40, SSCU. Each passing car is closely scrutinized to see if it bears a Pennsylvania license plate. Soon they arrive. Andy Riz-zardi is the driver of the first car; Ewing Watts, District No. 3 representative of the United Mine Workers, comes next, and soon we have Joe Sosinski, driver of the third car. Two more cars follow, and if the writer remembers correctly, William Shula is at the wheel of one, while the other has slipped his memory. With the game scheduled to begin at 3 p. m., the boys make a quick change into their uniforms at the Nova Doba office. With trousers, coats, hats, shirts and other wearing paraphernalia hanging here and there, the Nova Doba office looked more like a second-hanc clothing store. YUGOSLAVS AND YUGOSLAVIA Editor’s Note: The following treatise on * and Yugoslavia” was prepared by Richard J. Zave torney at law, and president of Mini Stars Lodge, j SSCU of Chicago, III, and was delivered as a lecture moor, III., last Spring. Installments of this series pear in subsequent issues of Nova Doba, space P® Evans 4 4 1 1 5 1 2 Sternisha ... . 8 4 0 1 1 0 0 F. Victor .... 3 4 0 1 6 1 1 Klancer . 6 4 0 0 0 3 0 Palcic . 7 4 0 0 0 0 0 Batchen 1 4 0 1 1 1 0 Selan .. 2 3 0 1 8 0 0 S. Victor .... .. 5 3 0 0 3 1 0 Clark 9 2 0 0 0 0 0 Korbor 9 1 0 0 0 0 0 Totals .... ..3 3 1 5 24 7 3 Brother and sister members, please 'attend the monthly meetings oftener than you do and we will become more active for the fall season. In this way we will boost our SSCU to a still higher standing and be looked upon with pride. Bert Marcelio, Sec’y, No. 218, SSCU. --------o------- Good Helpers Are Scarce Barber (whispering to new helper) : Here comes a man for a shave. Helper: Let me practice on him. Barber: All right, but be careful and not cut yourself. Try Eating Then “Do you like codfish ballsV” “I don’t know. I never attended any.” — o-------------- Ruth : Why did the air corps turn down young Bobby Sanders? Carl: On account of his eyes. Ruth: Why, I think his eyes are lovely. The game starts soon after 3 p. m. and by 5 p. m. all- the boys start back to the office for their clothes, with the exception of one car that fails to function. After all the expert mechanics tap this pai’t and that, one remembers to look at the gas tank, only to find it almost dry. Mike Krall and Johnny Lunka come to the rescue with the latter’s reserve one-gallon can of gas and the car starts merrily along. The visitors are served dinner^ and soon they all meet at the Slovene Workingmen’s Home for a private dance party. Here’s where some real fun begins. Frank and Marty Bratkovich, Joe Sosinski, Jimmie Stepenick, Joe Beltz, John Regina, as well as the writer, lose no time in getting to the bar. But they are not lonesome, for Henry Jerina, Andy Riz-zardi, William Novak, Pete Zupančič, Pete Winslow, Joe Esler and Carl Stepenick have beat them to the first drink of beer. William Shula appears to be interested only in watching the dancers, as does his brother John. But leave it to Emil Cavanaugh, Andy Gaiko, N. Yako-vich, Louis “Doc” Beltz, Rudy and Mrs. Jerina and Walter Barbish to show how Claridge dances. Willi'am “Pap” Schmuck, Claridge’s gift to humor, finally managed to meet Bob Riddle, Betsy Ross husky player, when the latter was serving beer behind the bar, although “Pap” appeared somewhat nonplused when introduced. Sunday morning the boys are taken on a sightseeing trip. Steve Zavara, mascot for the Claridge team, makes sure the route is taken along Lake Erie as the large body of water holds unusual interest for him. The writer was compelled to miss the sightseeing trip, for reasons best known to those who imbibe too much beer the night before and drink too much water the morning after. Sunday afternoon the whole gan£ meets at Superior and E. 118th St. Alleys to see the local SSCU Bowling League go through the initial paces of the second season. Comes 5 p. m. and the visitors start their homeward trip. • o-------------------- Knew What He Wanted I would like a ton Patron: of coal. Dealer: What size. Patron: I’d like a full 2,2.40 pounds if it isn’t against your rules. Prehistoric Yugoslavs The prehistoric home of the Yugoslavs was in the wood-ands of the Carpathian mountains and the vast plains of Russia, stretching from the Black Sea to the Baltic. They were settled agricultural people, living on land commune, like large families known as Zadruga. They formed no state, but lived in a friendly alliance of tribes, governed by elders, having no slaves nor bondsmen among them. They had acquired a highly developed language, and although the Slavs for centuries have been under foreign rule and in contact with many civilizations, the basic Slavic languages are similiar. Early History In the fourth century the Mongolian tribes, Huns and Avars, bursting forth overran Europe and drove before them other races and tribes—the Southern Slavs — abandoned the Galician plains and appeared on the borders of the Eastern Roman empire. They gradually pushed southward into the Balkans and settled the lands abandoned by the tribes under the Roman empire. Emperor Herakleios, 7th century, arrived at an agreement with the Yugoslavs, to settle peacefully in the devastated northern and central provinces of the Balkan peninsula, on condition that they would protect the northern frontier of Byzantium. The greatest contribution Of Yugoslavs to civilization is that they have been guardians and protectors of European civilization and that they acted as a buffer state between the European civilization and the uncivilized tribes of Asia, especially the Turks. Slavic tribes then had one language, one and the same standard of life, and the same customs, repeopled all the western and northern provincies of the Balkan peninsula, now inhabited by them from the Isonzo (Soca) river to the Aegian Sea. The old Slovenes were typical Slavs and their social structure was not based on a stubborn individualism. It was the clan, the family which was the economic unit. They were Socialists in the true sense of the word and lived in communities of economically and politically free men. Under the early tribal organization, the clan was the nucleus of the state life; the territory of a clan is called the Zupa, the township. The chief of the clan is the Zupan. The dignity of Zupan was usually hereditary in the most influential family of the clan. In the heart of the Zupa is the Grad, the castle, the seat of the Zupan, Round the Grad settled the population of a tiny town. In each house, the family, even four or five generations of the same family, lived as a unit called the Zadruga. The various units of the family had separate quarters in the same house. Either, each Zadruga or the Zupa, worked the communal land, as a unit, which land surrounded the town. A number of Zupe allied themselves together in one great county, the velika županija, whose head was the veliki zupan. For warfare a special military chief was elected, the vojvode. The family was the universal unit. They were monogamous, fiše L Vi Dob kar se sktt v je zat eni only their princes ; ted more than one vfl ^ etn0 ; and women were as11 , 0dl possible on a footing 0 franco ity. Women would be i kateri communities called ^ j dne7_ they could be rulersa , p0 riors. Matrimonial krCaij were pure, the w0l^!ej( ^ \ strongly attached to skej^ bands. .> 8en de (To be contWUe ^ -o-L Visitors From ^ — v teh) Cleveland, 0.-—-An ,j opi-ett py week-end is over ^ Vsem, many memories of in ]uj quaintances from ^ i *^žins The group of men1 pro Lodge No. 40, SSCU>'^ sociable and were 'mje ^ when they lost the Saturday to the ^ skj team. The score was ^ I was never more ", str in my life when tW j p boys offered to was . Vq^ my dishes after the *'> verware spotless. ^ housewife knows something.” I hope u P0s don’t get after them' ^ Ha j, learn this and m»ke ^ ®v^0, the same in their >h, I certainly don’t I ^jsi| away any secrets. A Če I myself was vel \J meet the visiting j| t I was able to get to ' J ^ilne whom we accomm0^,;* |)Qste since I associated J e, (j, more. Many (of y1 1 A Vsaj names were mentio A H t before by my hu 1)151 t was anxious to see I ^ rp;| them. I heard so m11 A v2r0( being good sports a J k>l(6 bunch of boys. I c^i say that I found t*1 f| ^>j 1 They were a I boys’ a l/| I?.a John Regina an« J ‘Hi] proved to be everyt 1 M tke Leave it to “Pap keep your sides b gS ^ i, laughter. He turne | >aje a first-class perfoi’111 J ^ many tricks. Ste^.’^A ''ad< mascot, certainly 1 ,A . 0 land. All he wanted J Hst, our Lake Erie. * n was anxious to ge^ .jA could tell his pals 0 /J 'U. wonderful sights 01 He said Tie would *^{1 ^ K again sometime.' ;‘l* glad to have him c '‘n>( This is a small j Jo« what should I disc0'^! / < Mrs. Rudy Yerina lSjA mine. It was °nl-' ^1 ^ that we mentioned both found ourselv^<| )()f the same and the* 1 . to each other. _ ff'l I want to aga'11 (>vl ^ 1 was happy to mee , I ^ and even -if I J* every visitor’s n» fl| them to know that I them. jf.f ajj Frances K i N Ground'^A |n “Waiter, this c° I ^ ing but mud.” ^ J1 “Yes, sir; it WaS I morning.” of* mi 2 I an ;J.ei °V’o Pr Pii !e Louis Andolšek: Vtisi iz domovine Dobrih 27 let je minulo, od-^rsem bil predzadnjič na obi-u v bivši domovini. Pa se mi §e Za^°telo, da bi le rad videl enkrat rojstno grudo, svoje let-6’ vz'as^ Pa postarno, 90-ženico—svojo mater, t' sem se bil za novi itainC0Ski P,aJnik “Normandie,” rl„ ,le °dplul iz New Yorka °1 ^°brih 5 dneh smo se iz-Uek 1 ' ^avre’ vštevši postanke V .^ymouthu na Angle-kjer sm° zamudili dober-"del enet-a dneva. 8ile °Vl Pai'nik je kolos, kakor- sed 1U sec*aJ Para na vseh ^ Morjih. Iznajdljivost Vt?S^ega unia sedanje dobe op/ arhitekturi ga je v,^a skoro do popolnosti z i„ j11’,kar naJ služi v udobnosti 0k>.U SUr'joznosti potujočemu čustvu Pr stor-0nie^ mec^ spodnjimi pro-buje’^ed *n nadkrovjem oskr-hori VsPenjač, s prostim preši^111 ^ed prvim, turistov-2a 111 tretjim razredom. Zve-P°s^aJami to in on-stiku ni01'JH je v neprestanem vQŽn' Sk°2^ ce’° prekomorsko Hik .J°’ lz^aJa se obširen dnev-skrb] SVe^ovn*mi novicami, po-kiuo Jen° Je za koncerte, plese, ^d^dišča, plavalne tekme, Wi • °rbe’ tennis igrišča, me-L,ny naPrave v fizične in te-Tl e.SVrhe itd. terjl.'^ii in zadnji dimnik, kako^6 Utneten, pa služi za pre-**** dom raznim pudel-gani’ .lvllžetom, mačkam, papi-Hek./n °Picam, od katerih se ijtiitj 6l'e osebe nežnoga spola čitj ^a Potovanju ne morejo lo-dejj Uc^i tem potnikom je pri-h0Voeno os°bje, ki skrbi za nji-H0. „ u^°buost, hrano in dneV-[vu lezračenje na vrhnem kro- iiii ■S^t'e^a je prvovrstna, hra-»wl2^0rna, pripravljena ].n hjj, °|n° znanih francoskih ku-So v stanu zadovoljiti t'e },eiega razvajenca. ‘iln- bilo kaj opotekati, je U0 'b^acija, povzročena po tij[llelso^ih H. P. električne go-b%t r ^tene> vrata, i’1 c£b pe> -C Woji kabini so ropota- Vgjj•a bilo nemožno zaspati. H />rVe dneve, dokler se člo-k eJ. silni vibraciji vsaj delo- \«*di. \> da so se vodne cev: ^riG v sklepnih vijakih kaj ,0tlgavile” ter poplavile ne-klic, 3. razreda. Pa so po-[ ftek^' činitelji ta nedostatek v lt)iri]j 1Tl*nutah popravili ter po-I ^ikp * 2ačasno prestrašene pot- t)isi ‘ ‘ ^ i«i Sern *me^ P°vratni listek taje 1 Parnik, sem se vendar Hii^ ^°služil nazaj grede parila,, ( bamplain,” ter bil .prav goljen. ^Ur ncoz*h samih, v njih ki ^ 'deželi, četudi so zaveznici ° bivše domovine, pa se. Uti ,j,e koreni posebno pohva- W.u'lca izžemajo, kjer ga le „ eJo. I'm ' finskem uradu sem mo-^e^ ti za 10 zavojčkov 8° <£Sali- %”1 treba da plačaš, če no-tu, t) So Wi rekli. “Pusti robo ^ ni Vse urejeno.” Moral Se aGati, kaj sem hotel. Dal Vplr v si izgotoviti potrdilo o jC;,soti- *> č v 1 Potniki so mi zame-iih^’ llaGei bi bil zavojčke, ,ili2o P°tlačil v žepe, pa'bi se Tega pa namenoma 'iti. >'c'Pijelno nisem hotel sto-bo]j ^ ^^enjak naj bo človek-Hblja e> če se poštenjaštvo iz-. . lsem bii jaz edina žrtev i. te nedopustljivosti. Na potu v Pariz je prišel v moj kupej gospod, ves vzhičen in razjarjen, češ da so z njim isto napravili. Pozival me je, naj se mu pridružim, da greva ob prihodu v Pariz naravnost k carinarske-mu komisarju, ali še na višje mesto, če treba, da uloživa pritožbo, da dokaževa, da se tujci, potujoči preko njihove dežele, ne puste brezpogojno izropati. Vedoč, da bo polnoč, ko dospemo v Pariz, in da so uradi ob tem času zaprti, naš vlak pa je odhajal zarano v jutro, se mu nisem mogel pridružiti, kakor bi bil želel. Soba za parurni počitek 35 frankov, 20 frankov taksi do par blokov oddaljene postaje, 7 frankov za požirek žganja, to so cene, katere se mi zde i za Pariz pretirane. Človek bi mislil, da mora pod takimi razmerami vladati blagostanje vsaj v Parizu. Pa sem naslednje jutro opazil pismonošo, toraj državnega uslužbenca, kateri si ‘je za zajutrek na cesti kupil tanko podolgovato štruco kruha, jo trgal med potjo z zobmi, v drugi roki pa šop pisem, namenjenih za prihodnjo hišno številko. še neprijetneji dogodek pa sem doživel na povratku, do-spevši v Pariz zopet ponoči, kjer je bilo treba zopet prenočiti. Že na postaji so mi povedali, da moram doplačati 43 frankov, ako hočem nadaljevati vožnjo v drugem razredu, dasi ne vem prav, pod kakimi pretvezami. Pokazal sem jim potrdilo vplačene vsote vse od Ljubljane do pristanišča, pa ni nič pomagalo. . Doplačilu pa sem se uprl, ter raje vožnjo nadaljeval v tretjem razredu iz Pariza do Havre. Pa to še ni bil konec nepri-lik. V hotelu so mi nakazali sobo v petem nadstropju, kamo) sem okrog 11. ure odšel k počitku, ter obrnil ključ v vratih. Nad ključem sem opazil še navadni zap^h, pa sem v večjo varnost še tega potisnil v sto-pec. Pravtako bi se moral dati s prstom potisniti tudi iz stop-ca, pa glej čudo: Trdovratno je ostal v stopcu, pa naj sem poskušal na vse mogoče načine. Bil sem v pasti, iz katere bi nc ušel v slučaju ognja. Ker so so be opremljene s hotelskim telefonom, sem se istega poslužil ter obvestil hotelsko upravo c zagati. Poslali so mi uslužbenca, pa kaj ko i on od zunanje strani ni mogel nič storiti, razen da udre, ali razbije vrata, kai pa zopet ni bilo priporočljivo v tej pozni uri, že iz ozira na ostale goste. Imel sem slučajne v žepu še srebrni ameriški dolar in pa ključ, s katerim sem malo prej zaklenil vrata. S temi sredstvi sem se spravil na delo ter nakrepal na vse mogoče načine. Po dobri uri trdega dela so pričeli vijaki v zapahu polagoma drug za drugim popuščati, in posrečilo se mi je, da sem istega razbil, ter končno zopet prišel na prosto. Da sem ta nedostatek opazii šele prihodnje jutro, bi bil zakasnil vlak in ob enem tudi parnik, razun če bi se bil poslužil letala. Pa tudi francosko toliko hvalisano uslužnost se mnogo pretirava. Po železnicah preko Švice, Avstrije in Jugoslavije niso sprevodniki zabranjevali potnikom medsebojnih obiskov med kupeji druzega in tretjega razreda. Francoski sprevodnik pa mi je prijatelja, ki se je oglasil v mojem kupeju, sicer dostojno, pa vendar odločno zavrnil, češ, da ni dovoljeno potnikom tretjega razreda posedati v kupejih druzega razreda. Potovanje po evropskih železnicah seveda ni tako udobno, kakor v tej deželi, četudi se voziš v drugem razredu. Pestrost okolice in nepoznani kraji bi sicer potniku služili v nadomestilo za neudobnost, če bi potnika drugače pustili v miru. Pa kaj, ko drug drugemu podajajo vrata. Sprevodnik, nadzorniki, carinarji, policijski organi, pregledniki potnih listov, menjalci denarja, v vseh mogočih uniformah in brez njih, slede drug drugemu. Celo vsoto gotovine, ki jo nosiš s seboj, hočejo ugotoviti, ko prihajaš v ali iz domovine. Nekoč sem se lotil sešteti žigose na mojem potnem listu, pa nisem uspel, ker sem jih vsakokrat naštel več nego v prejšnjem štetju. Tega pa Amerikanec ni navajen, ter mu kaj kmalu postane ogabno. Švica in Tirolska se mnogim zde romantični deželi vsled nebotičnih snežnikov, pokritih z večnim snegom in ledovjem, kateri se v poletni seziji tajajo, ter liki hudournikom drve po plazovih in grapah v nižine. Kajpak služijo svojemu namenu, da nudijo potrebno vodo za namakanje pokrajin med stisnjenimi alpskimi predeli, da se tako za silo preživi ljudstvo. Za romantiko, v pravem pomenu besede, pa je po mojem treba dveh, pa naj si bo v Švici ali pa Sahari. Na istem vlaku se je nahajalo kakih 15 do 20 Slovencev obojega spola, večinoma iz Clevelanda, namenjenih k udeležbi evharističnega kongresa, ki se je imel vršiti tiste dni v Ljubljani. Te je pozdravilo mestno zastopstvo in predstavniki Rafaelove družbe z godbo na čelu. Sprejem je bil dokaj ganljiv, ter sem ga bil tudi jaz od strani deležen, četudi niseni pripadal k skupini. Med občinstvom sem našel bivšega Amerikanca in dobro poznanega dobričino g. Remsa, s katerim sva v hotelu pokramljala o tem in onem, ter se dogovorila za poznejši sestanek na njegovem domu. Zvečer istega dne pa sem se odpeljal- »z dolenjsko železnico doli proti ribniški dolini v mojo rojstno vas Velike Poljane. Nepopisni občutki navdajajo človeka, ko se bližaš, domačim krajem, hribom in končno vasi, nekdanje domače grude, kjer ti je tekla zibel. V zvezi s temi občutki pa se spajajo spomini na mlada leta, njih trpkost in njih svetla stran, katere si še enkrat zaman želimo. Ti gozdovi, slemena, hribi in holmci, posejani z belimi cerkvicami, v nižinah žuboreči potoki in potočki, tu mlin, tam žaga. Tu in tam večje in manjše vasi v ravninah, po slemenih, gričih in pobočjih posamezne kmetije, vmes pa rodovitna polja in travniki, katera so dajala skromna sredstva za obstoj našim pradedom, in jih dajejo šč danes njihovim potomcem. Gruda, katero so čuvali in branili pred krvoločnimi in grabežljivimi neprijatelji od pamtiveka, in- jo bodo brez pomisleka branili tudi v bodoče. Da, skromna in primitivna je naša očetnjava, in vendar tako ljubka v kotičku naših-src, kjer* se skrivajo naši spomini, in se zopet obude, ko jo posetimo po tolikih letih ... Sprejem in srečanje z materjo in brati po 27 letih je! bil kaj ganljiv. Srce' ti zaigra in se smeje veselja, a oko se ti za-rosi pri prvem objemu, hočeš nočeš, solza ginjenja se ti uiere kakor razigran potoček, ter si dela prostor po licih v prvih trenutkih. Ko se ti živci nekoliko pomirijo, in ko si v par dneh pokramljal z domačimi o vsem mogočem, se malo ozreš okrog sebe. Tu nova hiša, tam predelana, popravljena ali prezidana, tu nov sadovnjak, nova vodna naprava . . . res, vse drugačno lice. Ozreš se po ljudeh, po nekdanjih sosedih, po sošolcih in vrstnikih, in tu doživiš prvo razočaranje. Ni jih več, ali pa bi jih seštel na prstih rok, četudi je precej obširna vas. Sta-reja generacija je odmrla, ta in oni je padel v vojni, tretji je odšel s trebuhom za kruhom, tu in tam pa so gospodarji, ki še rojeni niso bili pri mojem odhodu. če izvzameš še preživele sorodnike, hipoma doznaš, da si tujec med tujci. Naslednje dni sem prehodil njive in travnike, gozdove in pašnike, koder sem nekdaj kot bosopetec preganjal rogato živino, obujal spomine iz mladih let, ter filozofiral o minljivosti življenja. Prijel sem za koso in grablje, pa je še šlo, le prehitro sem se utrudil, ali pa so roke kazale znamenja vodnih mehurčkov. Na prej omenjenih pohodih sta me spremljala brata, včasih eden, včasih oba, dasi sta imela obilo dela na polju in s košnjo, ter me opozarjala na to in ono, da bi ne prezrl kako važnost in premembo po tolikih letih. Politični boji, kakoršne smo mi poznali med dvema znanima strankama, so skoro docela ponehali. Tudi politična uprava in njen delokrog se je spremenil v mnogih slučajih ; menda iz ekonomskih ozirov je vlada strnila) več vasi in občin v enotno upravo. Kakšno pa je v ostalem politično in ekonomsko obzorje? Na to vprašanje pa je težko odgovoriti. Vprašaj obrtnika, trgovca, kmeta na njivi, inteli-genta v m*stu, vsi sc ti nekako izbegavajo vprašanju, zlasti pa pazijo, da pogovoru ne prisluškuje tretja, ali nepoklicana oseba. Posestnik, trgovec in gostilničar v bližnjem trgu mi je podal sledečo sliko: “Na razpolago imam šest sob za tujce, pa bi ena zadostovala preko celega leta. So dnevi, ko ne prodam niti liter vina. Ob večerih me včasih poseti družba kvartačev, in za požirek žganja, katerega spijo, moram poleg njih posedati do polnoči, ali do dovoljene policijske ure. “Imam par repov in konja v hlevu, posestvo ne veliko, a kljub temu znašajo davki, skupno z gostilniško licenco, nad štiri tisoč dinarjev letno. Zakladam iz prihrankov prejšnjih let, a ko tudi ti viri usahnejo, ne vem kaj bo.” Priprosti kmetič mi je na enako vprašanje takole pojasnil : “Stradamo ne, če je letina povoljna, ali vsaj srednja. Zelja, krompirja in koruze se za silo pridela, na kaj boljega pa nismo razvajeni. Le denarja ni dobiti od nikjer. Živina in les, naši glavni viri dohodkov, nimajo nikake cene, ker so meje za izvoz v tujino zaprte ali pa zavarovane s carino, katere ni mogoče premostiti. Dorastejo ti otroci, in če jih hočeš spraviti k lastnemu ognjišču, je treba šteti doto, a kje vzeti? Tudi če imaš še kaj v hranilnici, ti ne splačajo več nego 100 dinarjev na mesec.” “Kakšna pa je cena živini?” sem povprašal. “Kakšna? Če imaš naprodaj par volov, morajo biti pitani in debeli kot polh, da jih prodaš po štiri dinarje kilogram žive teže.” “Kako pa je z lesom? Včasih se je vsaj ta lahko spravil v denar,” sem omenil, da nadaljujem razgovor. “Les? No, le poglej, tale mlaj,' katerega so za ‘Telovo’ vaški fantje nekje posekali skrivoma ponoči. Skoro 35 metrov je visok, ter bo dal pet dobrih krljev za žago. Prodali ga bodo kakemu lesnemu trgovcu, in če dobe zanj 100 dinarjev (malo čez dva dolarja), bodo napravili dobro kupčijo.” “Kaj bi,” je dodal tretji, ki je bil očividno nekaj bolje situiran, “pod prejšno vlado sem moral prodati tele, da sem plačal ‘fronke,’ sedaj pa tudi. če bi bili nekateri malo bolj hranili po vojni, tedaj ko se je vse prodalo ko žafran, bi tudi danes lažje dihali, in manj bobnov bi bilo. Pa niso računali, da zna priti sedem suhih let, danes pa ‘cvirnajo.’” Trda je tudi za priprostega delavca-dninarja. V mestu— tako so mi pravili—zaslužijo po dva do dva in pol dinarja na uro, na deželi pa menda še manj. Naš kmet ne najema več koscev kakor nekdaj. Pokosi sam z družino, in neredko mu jo pomagajo mahati žena in sinovi v starosti od 13 let naprej. Borno večerjo povžije družina v mraku ali temi, da prihrani na stroških za petrolej. Celo v večji restavraciji sem neke nedelje večer videl goreti malo večjo leščerbo, postavljeno vrh peči v kotu, kljub temu, da je bilo vsaj šest omizij zasedenih z gosti, velika svetilka pod stropom pa je bila v “penzjo-nu.” “Ne nese . . . preveč bi zagorelo,” je komentiral gostilničar. Pa mejjda res ne, saj sem opazil pri mizah družbo treh ali štirih gostov, sedečih poleg pol litra vina in pol litra vode. Saj pravijo, če ni, niti vojska ne vzame. Iz istih vzrokov se je zlasti na deželi odpovedalo kajen-ju in žvečenju tobaka mnogo to-bakarjev; če pa so se le omejili, ga mešajo z raznimi zelišči. Nekak preporod pa sem opazil med podeželsko mladino sedanje generacije. Njihovo duševno obzorje je obširneje, obnašajo se vzorno, ni čuti o pretepanju in divjemu nočnemu ukanju. če se zbero zvečer na vasi, ti zapojo lepo, ležerno in' ubrano, tako da sem često ponoči odprl okno, ter jih z užitkom poslušal; pač znak, da se prilagajo duhom časa. To bi bili površni vtisi z dežele. Kako pa v mestih, naprimer v velikomestni Ljubljani? Tudi tu se slika ne spremeni mnogo. Uradnikom, častnikom, državnim uslužbencem in penzijoni-stom s‘stalnimi dohodki se ravno ne godi slabo. Poljski pridelki, sploh življenjske potrebščine so zelo poceni. Bolje vrste meso se prodaja po 8-10 dinarjev kilogram, celo po 5 dinarjev se dobi slabeje vrste. Tu sem se sestal s poznanim prijetnejšim gospodom, želeč, da dobim i od njega nekaj informacij, katere bi utegnile zanimati čitatelje. Mord^a bi ga bil pridobil, da sva ostala kaj časa sama, in da niso pričeli prihajati k omizju njegovi prijatelji-penzijonisti. Pogladil si je brado, ter cinično dostavil: “Ni vse tako, kakor bi moralo biti, ne, pa saj tudi tam pri vas ni, in menda nikjer. So pač izvanredni časi, pa raje ne govoriva o tem.” Pogovor se je razvil v vse mogoče teme, večinoma humori stične, tako, da se človek od srca nasmeje tem tipičnim in dobrodušnim Ljubljančanom. Vjel sem zaupen pogovor med dvema, kojih eden je vabil druzega, naj se za gotovo udeleži tam in tam neke prireditve: “Pa za gvišn prid, Fran-cel, ga ma lumil po foršrift, pa kakšna ma reki. Če nau drgač, se ma pa mal stepi.” Teden pozneje pa sem čul, da so se bili res “mal stepi,” pa ne med seboj. Baje se jim je že po policijski uri pridružilo par pijanih akademikov iz domače univerze. Prisedli so, pili in klicali, v žepu pa niso imeli cven-ka, nakar so jih dobričine postavile do in preko vrat, v na-daljno oskrbo pa jih je prevzela policija. Hujšega ni bilo, razun da je gostilničar “švicu” za točenje po prepovedani uri. Kasneje sem se sestal s poznano gospo V., ženo slovenskega izumitelja, živečo deloma v Ljubljani, ueloma v Parizu in na Bledu. Ta očividna rodoljubkinja pa mi je deželo in slovensko metropolo predočila v dokaj optimistični sliki. “Poglejte,” je dejala, “samo ta preporod v Ljubljani, naše nove stavbe, celo nebotičnik imamo (12 ali 14 nadstropij— štel jih nisem), naša šetališča in parke, naše moderne trgovine, prav kakor v velemestih. Stopite v to ali ono trgovino, v javni urad, na vlakih ali kamorkoli, vsepovsod sama vljudnost, prijaznost in postrežljivost. Pa tudi pri vladi nas upoštevajo in uvažujejo. Pa kako bi naj bilo drugače, saj se je pokojni vladar ob neki priliki v našem mestu izrazil, da nas je Slovence šele sedaj natančneje spoznal in da nas smatra za cvet svojega naroda. Vse tisto, kar tuji listi pišejo o nas in naših razmerah, je, če ne zlagano, pa vsaj pretirano. Vemo, da bi nas radi razdvojili in zopet v kalnem ribarili, pa ne bodo več.” Kdor je poznal Ljubljano pred 35 leti in danes, ne najde posebnega preporoda. Ulic se seveda nc da razriniti, zato so ostali ozki pločniki na Poljanski, šentpeterski, WolEovi in več drugih ulicah, kakor so bili nekdaj. Tu in tam je možen prehod le za posameznika.. Če pa je zadosten za dva, mora pri srečanju-tretji stopiti na cesto. Res, tu in tam je kaka nova stavba, tam zopet kaka odstranjena, tako naprimer poslopje stare državne gimnazije, kjer je danes na stotine stojnic, kjer so na prodaj vsi mogoči domači pridelki. Ulic je le malo tlakovanih, ostale so prašne, ter jih je treba dnevno škropiti. Na južni postaji sem videl kakih pet avto-taksijev, po mestu pa so avti bolj redke prikazni. Pred “Slonom” so še vedno staromodne kočije, pred katerimi kincajo ne prerejeni fija-karski konji, z k tlom visečimi glavami. Na mestnem trgu sem videl visoko s senom naložen voz z volovsko uprego, za njim sc je pomikal avto, za tem staromodna kočija, kateri je sledil mlekarski motorni voziček, kot zadnjo stražo pa sta tvorili dve ženski, ki sta pred seboj potiskali dvokolnico s potrebščinami za dom. Ne vem, kaj bi bil dal, če bi bil mogel posneti to sliko, pa nisem imel seboj fotografskega aparata. Ljubljanica je omejena na Grubarjev kanal, strugo pa poglabljajo menda že zadnjih 20 let. Le “parfumirani” kanali se nemoteno stekajo vanjo. Posebnost pa so vozovi poulične železnice. Ne toliko, ker so le za dober kurnik obsežni, posebnost obstoji v tem, da so kurjeni tudi v poletni vročini. Sedeži so namreč spojeni z električnim tokom, ter tako vroči, da bi potniku presedalo celo v največji zimi. če si bil pri vstopu prekuhan od pocestne vročine, si pri izstopu iz voza še popečen povrhu. Res, ne-umljivo se zdi človeku, da kurilni električni tok vsaj v poletju ne ukinejo. Sivi, stari grad pa kraljuje nad mestom, kakor od nekdaj. Kras pa delajo mestu moderni železobetonski mostovi preko Ljubljanice. Beračev kajpak tudi ne manjka. Dobrosrčne ljubljanske gospodinje jih rade obdarujejo, če so nakupile ceneje, nego so pričakovale. Če se gre za pomanjkanje drobiža, ji pa berač izmenja, vsaj v dveh slučajih sem to opazil. O vljudnosti in postrežbi pa prej omenjena gospa res ni pretiravala. Na brzojavnem uradu sem bil točno in prav, prijazno postrežen; prav tako na železnici. Brez pomisleka in uradne nadutosti mi je sprevodnik odnesel kovčeg iz vlaka, ter mi želel srečno pot in dobro zabavo. Tega nekdaj ni bilo. To bi bili površno vtisi naše velikomestne bele Ljubljane. Zanimivo je tudi dejstvo s kolikimi ljudmi se človek takole na potovanju seznani, iz ko-jega znanstva se včasih izcimi pravo in odkritosrčno prijateljstvo. Za sopotnika v kabini sem imel tja grede nekega Danca, rojenega in izšolanega v tej deželi. Je preko 10 let v vladni službi kot poštni pilot ter prevaža pošto iz Los Angelesa, Cal., v Salt Lake City, Utah. Misleč, da je ameriški državljan, ker je bil tu rojen, je zaprosil za ameriški potni list, pa so mu pri državnem oddelku povedali, da je 'državljanstvo zgubil vsled tega, ker se je bil s starši za par let vrnil na Dansko, kjer so roditelji postali zopet danski podaniki. Glasom medsebojne pogodbe med Dansko in našimi državami pa postanejo tudi mladoletni otroci zopet danski podaniki, ne glede na to, kje so rojeni. ' Da ni parnika zamudil, je z zrakoplovom poletel iz države Utah v Washington, kjer so ga opremili z povratnim dovoljenjem (Return Permit). Pravil mi je vse n,iožno o avi-jatiki, aparatih in sredstvih, ki omogočajo izvežbanemu pilotu voditi zrakoplov preko visokih Rocky Mountains, pa naj bo megla, neurje, snežni viharji, ali karkoli. V vseh letih ni imel najmanje neprilike, dasi prevozi razdaljo po dvakrat na teden sem in tja. Postala sva si iskrena prijatelja, ter si redno dopisujeva. Na povratku iz domovine pa sem naletel na kaj zanimivo osebnost. Ko sem na južnem kolodvoru vstopil v kupej, sem v istem opazil samcato žensko, zaposljeno s čitanjem knjige. Pozdravil sem jo z “dober večer,” nakar mi je s komaj vidnim priklonom odzdravila, brez besede. Bila je dama srednjih let, prikupljivega obraza, in po njeni fizijognomiji in obleki sodeč, iz boljših krogov. Zatopil sem se v svoje misli, ter obenem opazoval gorenjsko okolico. Zahotelo se mi je po cigareti, pa si nisem prav upal pripaliti vspričo dame, brez dovoljenja. Videvši, da čita nemško knjigo, sem se opogumi!, ter jo nagovoril nemški, če mi dovoli kaditi v njeni prisotnosti. “Seveda, seveda,” je odvrnila, “le kadite, kolikor se vam poljubi.” Ponudil sem i njej ameriško cigareto, pa je ponudbo s prav prijaznim nasmehom zavrnila, češ, da sama ne kadi, da pa ji ugaja duh dobre cigarete. S tem je bil led prebit, in ko se je polagoma pričelo temniti, sem jo opozoril na krasoto triglavskih vrhov, na katerih so se odbijali zadnji žarki zahajajočega solnca. “Je-li gospod domačin?” je hotela vedeti. Predstavil sem se ji ter ji na kratko povedal kdo in kaj. Tudi ona je storila isto, iz česar sem posnel, da je rodom iz Zuericha v Švici, ter da se je mudila na šestteden-skem potovanju po Jugoslaviji. Dejala je, da se je od nekdaj zanimala za Ameriko, in da je c rečna, da je naletela na človeka, ki je preživel del svojih let na tem, in del na ameriškem kontinentu, in če. bi jo ne hotel seznaniti vsaj površno z našimi razmerami. Hotela je vedeti o naših nebotičnikih, o socijalnih razmerah, o naši veleindustriji, brezposelnosti, o razliki glavnih dveh političnih strank, o Huey Longu, Rev. Coughlinu, o literaturi in naših pisateljih noveje dobe itd. Tolmačil sem ji to in ono, v kolikor sem bil kompetenten, terme je pri tem večkrat spravila v zagato. Moja nemščina se je kajpak tekom let precej zarastla z mahom, ter sem se včasih izpodtaknil, če mi je zmanjkalo primerne besede. Dama je seveda to opazila, ter me je opozorila, da govori poleg nemščine tudi francoski, španski, italijanski in angleški, ter da se lahko poslu-I žim jezika, kateri mi bolj prija. (Dalje na 6. strani) ' VTISI IZ DOMOVINE (Nadaljevanje s 5. strani) Priznati m sem hotel, da ne govorim romanskih jezikov, ter se raje pobahal s par slovanskimi, katerih pa ona ni govorila. Nadaljevala sva v angleščini, v obojestransko zadovoljnost. Ko sem se utrudil jaz, je nadaljevala ona. Od nje sem izvedel, da je prepotovala tekom zadnjih deset let, razun Finske, vse evropske države, in da je med zadnjimi bila Jugoslavija. Prepotovala je Srbijo, od tam se je napotila v Bosno, Banjaluko, Sarajevo, Mostar, preko Dubrovnika in Splita v Zagreb, in od tam domov v Švico. Prihodnje leto pa posveti obisk izključno Sloveniji. Dalje sem izvedel od n je, da živi pri bratu-odvetniku, da ima po pokojnem očetu osem tisoč frankov letne rente, katero porabi za vsakoletno potovanje, deloma v razvedrilo, deloma v proučavanje dežel in raznih narodnosti, deloma pa v svrho zdravja. Na diplomatsko stavljeno vprašanje, kako da se ne moži, mi je pojasnila, da je imela pred leti hud napad španske “flu,” katera ji je za posledico pustila nekaj otrdelo nogo, katero stanje pa se le polagoma in počasi izboljšuje, da pa se vsaj do sedaj ni štela poklicano skočiti v ta stan, med tem pa je doba “sweet sixteen” odjadrala. Na vprašanje, kako da je Ju-poslavija prišla zadnja na vrsto, me je presenečilo njeno proti-vprašanje, če poznam so-rojaka, živečega v Ameriki, pod imenom Adamic, in njegova pisateljska dela. Pojasnil sem ji, da ga osebno ne poznam, da pa sem čital v ne\v-yorskih revijah nekaj njegovih krajših povesti in knjigo “The Native’s Return.” “No vidite, tudi jaz sem či-tala to knjigo, prevedeno v francoščino, pa mi je tako ugajala, da sem sklenila na vsak način obiskati letos še to državo.” “No, in rezultat?” sem vprašal. “Našla sem deželo in narod, prav kakor opisan; prav nič pretirdno. Primitivni so, blagostanja ne poznajo, a žilavi, dobri, prostodušni, postrežljivi in pošteni, da jim zlepa ne najdete para.” Tako nama je v razgovorih potekal čas skoro do polnočne ure. Po kratkem premolku se dama nenadoma obrne k meni, ter pravi: “Imam predlog, da bi želela, da ga uvažujete. V Beljaku imam za par ur opravka. Izstopite z menoj, jutri pa nadaljujeva pot do mojega doma v Zuerichu. Želela bi, da ste moj in mojega brata gost, vsaj za par dni. Na razpolago vam bom, da si ogledate naše mesto in okolico našega jezera, pa še kaj mi boste povedali o Ameriki.” Mikalo me je, da bi bil povabilo sprejel, pa sem moral le odkloniti, ker sem bil že od doma sporočil svoji obitelji, da se vrnem na tem in tem parniku, za katerega sem bil že iz Ljubljane brzojavno rezerviral kabino. (Jaz bi bil vse preklical. Op. ured.) Na parniku sem imel prav družabnega sopotnika Weibla rodom iz Črnomlja, kateri je bil po 35 letih prvič na obisku v domovini. Mudil se je tam komaj 14 dni, pa je imel—kakor se je izrazil—dovolj od “prelepe domovine.” V skrbeh, da bi se v domovini ne dolgočasil, mi je bil moj dobrodušni—ali hudomušni— sosed že drugi dan po mojem odhodu odposlal zavoj, vsebujoč nemške, skandinavske, grške, rumunske, turške in židovske liste—etiopskih menda ni imel pri rokah. Zavoja seveda nisem prejel. Menda je poštna uprava slutila kako zaroto, ter vrgla vse skupaj v,koš, ali pa jih morda dobim vrnjene, takole čez kakih sedem let. R«jim se, da se je opis mojih vtisov le malo predaleč zavlekel, zato le še par vrstic onim prijateljem in znancem, ki nameravajo prej ali slej za stalno v domovino, kateri so me pismeno naprosili, naj ugotovim 'amošnje razmere, in če bi se sploh dalo tam še živeti. Na to vprašanje bi se dalo odgovoriti z amerisk'mi izrazi: “Provided and if” (če-in-ako). Naj govorita rojaka, ki sta me ffrišla obiskati na dom, katera sta tu živela, eden 10, drugi 15 let. Pesem obeh se je glasila nekako tako-le: “Le kaj sem mislil, da sem se vrnil iz Amerike? Tam sem živel, kakor se človeku spodobi. Bil sem gospod po končanem delu, v žepu je bil vedno kak cvenk. Prosta mi je bila pot, prost govor, prosto vse. Atu? Prihranke sem zadelal v poslopja, ali prikupil parcele. Denar je pošel, zaslužka nikakega, cene, če 'maš kaj na prodaj, pod ničlo. Naprej ne morem, nazaj ne ■;mem." Tako zelo pesimistično sicer ni moje naziranje o domovini, vendar bi dejal to-le : “Če si prileten in ti pojemajo moči, ter želiš na vsak način zatisniti svoje trudne oči na domači grudi, le pojdi. Če si živel v tej deželi kakih 10 do 15 let v kaki večji slovenski naselbini, kjer so se obdržale po večini starokrajske šege in navade, "udi ti se boš polagoma še prikrojil tamošnjim razmeram. Skrbi pa, da si prej zadostil obveznostim, kakor so izplačila dolgov na posestvu (če dolgovi obstajajo), deleže (dote) in pa kak dolar na strani imej. če na si živel 30 let ali več med domačini-Amerikanci, se uživel v šege in navade in način (standard) življenja, tudi ti pojdi, a glej, da imaš s seboj vsaj za povratne stroške.” Vem, da se nekateri ne bodo strinjali z mojim opisom, pa nič zato. Nekateri vidijo stvari drugače, nego so v resnici. Jaz sem imel oči na potovanju odprte, če nisem dobro čul, sem povprašal. Sicer pa vsak po svoje . . . -------o------- dvajsetimi leti tu poučeval godbo na pihala. Zdaj je izučil v godbi svoje hčerke in pravijo, da zelo fino igrajo vsakovrstne komade, slovenske in angleške. Celo v državo New York hodijo igrat, torej morajo že biti dobre igralke. Člani in članice našega društva in vsi drugi rojaki in rojakinje tega okrožja so vljudno vabljeni na poset naše veselice, da bdo slišali prej omenjene igralke. Seveda bo tudi za postrežbo lačnih in žejnih po najboljši moči poskrbljeno. Torej, na svidenje 12. oktobra! — Za društvo št. 116 •TSKJ: Jurij Previc, predsednik. pravila, ker federacija .jih nima v zalogi, da bi bilo mogoče dati vsem navz:čim pravila. Društva, ki ne spadajo k federaciji dc sedaj, pa lahko pošljejo svojo članarino po zastopnikih, katere naj ali so že izvolili na svojih sejah. Članarina je nizka in vsako društvo bi moralo spadati k federaciji in delovati v prid federacije, društev in Jednote. Zatorej upam, da bo udeležba na tej seji stoodstotna in da se bodo udeležili te seje federacije tudi gl. odborniki Jednote, kateri žive v Minnesoti. Torej na svidenje dne 29. septembra v Gilbertu! Jacob Muhvie,\ tajnik. ODKRITJE AMERlft Odkritje Amerike se v lem pripisuje Krištofu v ^ hi. Gotovo je eno, natr.i'-^ e Kolumb odprl pot v ranju iz Evrope. Znan^^ lanes priznavajo, da f ec Lief Ericsson s .svd1^ rorščaki odkril ^ inent več stoletij pred h° ^ som. Temu odkritju P® ^ lilo priseljevanje v večJe .j, rilu in tako je bil novi | -ent polagoma pozab J6> ■ Kolumb ga je moral sa ^ no ponovno odkriti. se ^ Ericssonom pa so neWar®.^ ■ ii na ameriški, kontinen j pomorščaki. To se da s ^ iz nekih starih irskih z , znači, da so naseljenci P Azije mnoga stoletja 111 tisočletja prej. DOPISI Pittsburgh. Pa, Članstvu društva sv. Štefana, št. 26 JSKJ naznanjam tem potem, da se društveni tajnik Joseph Pogačar nahaja v bolnišnici, kjer se bo najbrž moral podvreči operaciji. Člani so vsled tega prošeni, da plačajo svoje asesmente vsaj do 25. v mesecu, ako niso plačali na seji. Asesmente lahko plačajo na domu tajnika, to je na 5224 Butler St., kjer ga za časa njegove bolezni nadomešča njegova hčerka Helen. Člani našega društva kakor tudi drugi prijatelji in znanci sobrata Pogačarja ga lahko obiščejo v St. Francis bolnišnici. Članstvo našega društva je vljudno prošeno, da gornja navodila in priporočila upošteva. Društveni uradniki bodo za to iskreno hvaležni. — Za društvo sv. Štefana, št. 26 JSKJ: Joseph Sneler, predsednik. Chicago, 111. Cenjenemu slovenskemu občinstvu v Chicagu in okolici naznanjam tem potom, da je naše žensko društvo Zvezda, št. 170 JSKJ, na svoji redni seji v septembru sklenilo prirediti domačo zabavo v korist društveni blagajni. Zabava se bo vršila v nedeljo 20. oktobra pri sose-stri podpredsednici Cilie Jurca na 2270 Blue Island Ave. Pričetek zabave bo c,b treh popoldne. Ker se depresija še vedno ni poslovila in so dobri časi še vedno za vogalom (dasi ne vemo, za katerim), je društvo sklenilo, da bo vstopnina prosta. Vse članice našega društva so prošene, da gotovo pripeljejo svoje “boljše polovice” na to zabavo, poleg tega pa da agitirajo med prijatelji in prijateljicami ter jih povabijo s seboj. Cim večja bo udeležba, tem lepša bo zabava. Odbor bo skrbel, da bodo vsi posetniki dobro postreženi. z okusno pečenko (spring chicken) in salato. Pa tudi potice ne bo manjkalo in. razume se, da bo za žejne na razpolago vsakovrstna pijača. Na našo prireditev prijazno vabimo člane in članice bratskih društev in vse prijatelje Zvezde. Želeli bi, da se naša društvena blagajna nekoliko o-debeli, ker je zelo mršava. Par ur veselja in zabave pa v teh žalostnih časih tudi ne bo nikomur škodovalo. Ob priliki sličnih prireditev drugih društev bomo znale članice Zvezde upoštevati poset njihovih članov na naši zabavi. Torej, ne pozabite na našo zabavo, na datum 20. oktobra in na naslov 2270 Blue Island Ave.! Pozdrav vsem! — Za društvo “Zvezda,” št. 170 JSKJ: Agues Jurečič, tajnica. Windber, Pa. Člane društva “Radnik,” št. 204 JSKJ opozarjam na važen sklep, ki je bil sprejet na seji 15. .septembra. Članstvo našega društva tako zanemarja seje, da od marca do septembra nismo mogli obdrževati nobene seje zaradi neudeležbe cd strani članstva. Na seji 15. septembra smo rešili zaostale zadeve, obenem pa soglasno zaključili, da vsaki član, ki ne pride na redno mesečno sejo, plača 25 centov v društveno blagajno, član pa, ki ne pride na trimesečno sejo, plača 50 centov v društveno blagajno. Zaključeno je bilo, da tajnik ne sme vzeti rednega asesmenta, ako tak član ne plača omenjene globe. Opravičljiv vzrok za neudeležbo na seji se,šteje le bolezen, delo ali kakšni drugi zelo važni opravki. Prosim, da članstvo našega društva to upošteva. — Za društvo “Radnik,” št. 204 JSKJ: John Stipanich, tajnik. Barberton, O. Tem potem je še enkrat prijazno vabljeno vse članstvo mladinskega oddelka društva sv. Martina, št. 44 JSKJ, da se udeleži zabave, ki bo za to mladino prirejena v nedeljo 29. septembra ob 3. uri popoldne v pritličju dvorane društva “Domovina.” Na prireditev so vabljeni tudi vsi člani odraslega oddelka, da se tako skupaj pozabavamo z našimi otroci. Društvo Triglav, št. 48 S. N. P. J. bo priredilo banket s plesom v dvorani društva “Domovina.” na večer 27. oktobra. Tem potom vabim članstvo našega društva, da se mnogoštevilno udeleži te prireditve bratskega društva. — Za društvo št. 44 JSKJ: Matija Platnar, predsednik. White Valley, Pa. Mogoče se bo-zopet kdo malo namrdnil, češ, kaj pa zopet čečka v našem glasilu. Pa nič zato. Če komu ni po mislih, pa naj ta kratek dopis prezre. Saj veliko itak ne bom napisal to pot. Poročati mi je, da je naše društvo št. 116 JSKJ na seji 15. septembra sklenilo, da priredi veselico na soboto 12. oktobra in da bodo na naši veselici igrale štiri mlade slovenske deklice, namreč hčerke rojaka Jacoba Berganta iz Lisbon, O. Omenjenega rojaka nedvomno še marsikdo pozna v naši naselbini, ker je pred kakšnimi Gilbert, Minn. Vsem društvom v Minnesoti, bodisi, da pripadajo k federaciji ali ne, naznanjam, da se ima vršiti prihodnja seja federacije dne 29. septembra 1935, in sicer v Gilbertu. Seja se bo vršila v Gilbert High School poslopju. Začetek seje ob 10. uri dopoldne. Na tej seji bo odbor za pravila poročal svoje dodatke ali nove točke, kateri bodo potem predloženi na konvenciji drugo leto. Iz tega razloga je priporočljivo, da vsi zastopniki društev in tudi vsak posamezni član, kateri se misli udeležiti te seje, prinesejo s seboj sedanja Conemaugh, Pa. Društvo št. 36 JSKJ je na zadnji seji razpravljalo o popravilu dvorane in kako dobiti denar za stroške istega. Pa vstane eden iznied starejših članov in nas opozori, da ne smemo vedno spati, treba je, da se vzdramimo in priredimo veselico, katere naj bi se udeležili vsi člani in članice. Seveda smo omenjenega sobrata pozorno1 poslušali, nato pa soglasno odobrili njegov predlog in svečano obljubili, da pridemo na veselico vsi. Ta veselica se bo vršila v soboto 12. oktobra v dvorani omenjenega društva. Na tej seji je bil navzoč tudi naš dobro znani rojak Frank Korel (Kos), ki zna zelo dobro potegniti svojo harmoniko, pa je nam “ta-starim” obljubil, da pride na veselico s svojo harmoniko in da jo bo vlekel na vse pretege, samo da nas bo Vaj videl na plesišču. Pa še nekaj. Naš tajnik Joseph Turk je vodja slovenske godbe v Conemaughu, in sliši se, da nas bo tudi on razvese-1 il s par komadi. Društvo vabi vse člane in članice JSKJ in vse rojake in rojakinje v tem okrožju, da se gotovo udeležijo naše veselice v soboto 12. oktobra. Za gotovo pa morajo priti na veselico 1 isti, ki so doma blizu tam, kjer je polž priklenjen. Pravijo, da da se bodo dobili polži tudi v kuhinji, in potem se bo začela razprava o polžih, na katero so povabljeni tudi rojaki iz Bon A.ira. Taka razprava se lahko razvleče jako na dolgo. Povabimo tudi našega gostilničarja iz Johnstowna, da nam pove, kako je kaj zdaj z njim. Mislim, da bo boljši z nami, kakor je bil zadnjič. Torej, še enkrat, vsi člani JSKJ in vsi ostali rojaki v tem okrožju naj ne pozabijo naše veselice dne 12. oktobra in naj nas kar v največjem številu po-setijo. Potrudili se bomo, da vse kar najboljše postrežemo in da bodo na razpolago vse prilike za dobro zabavo. Pozdrav vsem! Ignac Groznik, preds. nadz. odbora društva št. 36 JSKJ. o štreno “vinerc,” korakam pre-/idno s pištolo v roki proti goz-:lu, in ko se jim približam na k r ŽELITE POSTATI ._____Er % 3c KRU; SL ,v 1J ko 5 Vštv; bo , Ji in čer. se v D( ■e)ic0 ( s% kredit Da ». f- d ^bo: na K C° *Mo 'Ci* dru V S lfa. Ch '»hi net( Tedaj naročite nen^ h ma najnovejšo knj*-'_ ^ vam temeljito razl0^1 vprašanja in odgoVd0’ ^ tere morate znati« ^ greste na sodnijo za riško državljanstvo. m Knjigo dobite sarf1-0 | . 't “Ameriška Domovi 6117 St. Clair Ave' Cleveland, Oh‘° J Pošljite 20c v ^ ali money ordru. K K VAŽNO ZA VSAK0GA KADAR po&iljate denar v atari kraj; KADAR ste namenjeni v stari kraj; KADAR želite koga iz starega kraja; KADAR rabite kajco pooblastilo ali kako lajavo za stari kraj se obrnite na nas. KARTE prodajamo za vse bolj&e parnik« po hajniiji ceni in seveda tudi za vs« izlete. Potniki so z našim posredovanjem vedno zadovoljni. Denarne pošiljke izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Za $ 2.75 100 DinlZa $ 9.35 100 Lir Za ’ 5,25 200 Din Za 18.25 200 Lir Za 7.30 300 Din Za 44.40 500 Lir Za 11.75 500 Din Za 88.20 1,000 Lir Za 23.50 1,000 Din Za 176.00 2,000 Lir Za 47.00 2,000 Din) Za 263.00 3,000 Lir Navedene cene so podvržene premembi, kakor je kurz. Pošiljamo tudi denar brzojavno in izvršujemo izplačila v dolarjih. V Vaftem lastnem interesu je, da pišite nam, predno se drugje poslužite, za cen« in pojasnila. Slovenic Publishing Co. (Glas Naroda—Travel Bureau) 2IB West 18 St. New York. N. V. GLAS NARO^ nyjSP' NAJSTAREJŠI SLOVENSKI V AMERIK* j je najbolj razžirjen v9»K% list v Ameriki; donaS® nje svetovne novosti, izvirna poročila iz sta pr«^, vine; mnogo Sale injs8te'J romanov najboljših P Pošljite $1-°L in pričeli ga bomo P Vsa pisma naslo'rlte » GLAS NARO"I 216 W. 18th St., New *°r ’ Si V SPOMIN DESETLETNICE $ odkar se je za. vedno poslovil od nas ljubljeni soprog ozir°Ill£l FRANK BAVEC Nepozabni pokojnik, ki je bil član društva St. 30 JSKJ, ie ponesrečil pri delu dne 27. septembra 1925. Deset let že P° ^ tistepa žalostnega časa, toda dragi soprog in oče nam je se v ljubečem spominu. ,r()Ci. Ivana Bavec in ot Chisholm, Minn., 21. septembra 1935. Conemaugh, l*a. 1 Zbrokanega in žak.stnegi sr- \ ca naznanjam nnšim slovenskim c rojakom in rojakinjam širom j 1-velike Amerike prežalostno vest, 1} da smo zadnjo soboto večer, ali j c bolje rečeno, zgodaj zjutraj žep v nedeljo 15. septembra ob 3. j i uri pekopali našega dobro zna- ( nega, pokojnega, priljubljenega •; in častitega gospoda “Piknika,” ' in sicer na znanem strmem gri- ! ču nad Hohbergom, “Moxham." Udeležba je bila ogromna, -kar dokazuje, da smo ga vsi go- * reče ljubili, saj nam je bil zvest | in iskreni tovariš in nam daroval ob vsaki priliki več kot dovolj zabave in veselja. Niti eno oko ogromne množice ni bilo suho, solze so nam dr- ■ le po bledih licih, kot krokodilu, ' v zadnje slovo. Toda ni se poslovil za vedno, obljubil nam je, da bo vstal cd mrtvih in nas zopet pesetil prihodnjo pomlad. Nekako ob 9. uri zvečer sem priromal na mesto pogreba. Mrs. Rose Glavač, predsednica odbora, otvori poslovilni program z rožnim vencem. Zatem je pela pete litanije Mrs. Društ-venik. Po litanijah je zapel ženski tritet v osebah Mrs. John Glavač, Mrs. Kovačič in Mrs. Društvenik v zadnje slovo “Jamica tiha, kotiček miru,” in “Mož imel je kratke hlače, dolge tudi imel muštace.” Kontra-alto solo za konec pa je zapela jako občutno in ganljivo Mrs. Zalar, za kar je žela vse priznanje, pela je namreč Libero. Zatem smo zapalili velikanski kres. Ogenj je bruhal svetle žarke visoko gori proti nebu, ki ga je bujno razsvetljevala še polna luna. Čarobno lep večer. Smuknemo v gozd vsak po svojo palčico. Iz velikega jer basa jemljemo mlečne koruzne Štoke in. iste nasadimo na pali-’ ce in hajd nad ogenj z njimi. Po preteku deset minut smo že zobali sladko pečeno koruzo. — Zatem “vinerce” in krompir, zalivali pa smo z vsakovrstno pijačo, kar je je sploh dobiti na marketu. Poleg tega pa še po-; tiče vseh vrst itd. Z eno bese-" do povedano, takšnega pogreba 1 še nisem bil deležen, želim pa, da bi ga bil kmalu zopet, toda nimam upanja do prihodnje po-1 mladi, treba bo pač dolgo čakati, pa nič zato, pride že vse na vrsto. Stojimo krog ognja, pa zakriči Mrs. Langerholc: “Kača, kača!” ‘Kje jo vidite, Mrs. L?” vprašam presenečen. “Tam je, poglej!” Pogledam in res zapazim štiri kače - ropotače. čul sem večkrat, da ropotače imajo kaj rade gorkoto, tako tudi volkovi, toda tega nisem nikdar verjel, sedaj sem se pa prepričal, da je tako. Spomnim se, da ropotače rade jedo surovo meso, tako tudi volkovi, katere smo tudi opazili,- da se bližajo ognju. Množica je bila v strahu, kar ji ne moremo šteti v zlo, pred to zverino in kačami. Imel sem pištolo pri sebi, potegnem jo iz žepa in namerim proti kači ropotači. Žival pa, ko zagleda pištolo, odpre žrelo na široko. Takoj sem spoznal, da je lačna, nisem streljal, pač pa snel “vinerco” z ražnja, jo zdrcbil na male kose in vrgel nekaj tega mesa proti kačam. O, ko’ bi vi le videli, kako so planile in hlastno použile pečeno meso 1 Po pravici povedano, good time sem imel z njimi. Pa zakriči Mrs. R. Glavač: “Umikaj se, Pajk! — Pičila te bo!” — “Nič ne bo pičila,” jo zavrnem, le poglejte, kako so krotke!” Na mah zdrobim drugo klobasico, približam se jim in pomolim meso v svoji roki ropotačam, sicer malo oddaljen od njih. Pa prično plaziti bliže in bliže proti meni in se naposled približajo tako blizu k meni, da so iz mo-, je roke zobale zdrobljene klobasice. Ko sem jih nasitil, so ■ nemarno in počasi odlezle nazaj v skaloviti gozd. Štirje volkovi pa so še vedno kukali izpod košatega drevja in tu pa tam • rjoveli u-u-u-u-u! Stečem k mizi, pograbim ce-