URADNI VESTNIK
Leto: IX
občin Ormož in Ptuj
Ptuj, dne 18. oktobra 1973
/

Številka: 15
VSEBINA

OBČINA ORMOŽ:
112.	Odlok o zaščitnih ukrepih proti koleri in dmgim črevesnim nalezljivim boleznim na območju občine Ormož .
113.	Odlok o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ormož .
114.	Odlok o določitvi stanovanjskega standarda v občini Ormož .
115.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o povišanju stanarin v občini Ormož .
OBČINA PTUJ:
116.	Odlok o družbeni kontroli cen v občini Ptuj,
118.	Odlok o spremembi odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Ptuj,
119.	Sklep o razpisu prvih., volitev delegatov v skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj in o določitvi števila delegatov, ki jih delegirajo organizacije v skupščino.
120.	Sklep o izvolitvi sodnikov porotnikov občinskega sodišča v Ptuju (po območjih krajevnih skupnosti),
121.	Sklep o ustanovitvi odbora za pripravo investicijsko tehnične dokumentacije zazazidavo turistično rekreacijskega in zdraviliškega centra v Ptuju ter o imenovanju njegovih članov,
117.	Odlok o obveznem pošiljanju cenikov v evidenco v občini Ptuj,
122.	Sklep o imenovanju neksfterih predstojnikov upavnih organov skupščine občine Ptuj,
112.
Na podlagi 40. člena temeljnega zakona o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 17-224/64) ins5. točki 85. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9-99/72) je skupščina občine Ormož na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. septembra 1973 sprejela
ODLOK
o zaščitnih ukrepih proti koleri in drugim črevesnim nalezljivim boleznim na območju občine Ormož
1.	člen
Občinska skupščina, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in občani morajo izvajati sanitarne in splošne higienske ukrepe predpisane s tem odlokom, da s tem preprečijo pojav in širjenje kolere in drugih črevesnih nalezljivih bolezni.
2.	člen
Ce sc pojavi kolera ali epidemija druge črevesne nalezljive bolezni, morajo krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in občani izvajati poleg predpisanih, tudi druge sanitarne -epidemiološke ukrepe, ki jih odredi sanitarna inšpekcija ali pristojen zdravstveni zavod.
3.	člen
Zaradi preprečitve pojava in širjenja kolere ter drugih črevesnih nalezljivihsbolezni, morajo investitorji graditi in asanirati vodovode ter druge javne vodopreskrbne objekte po programu, ki ga sprejme občinska skupščina.
4.	člen
Organizacije združenega dela. Krajevne skupnosti in občani morajo omogočiti in organizirati kontrolo higienske kakovosti pitne vode v vodovodih in drugih vodopreskrbnih objektih.
Organizacija združenega dela, Krajevne skupnosti in občani morajo omogočiti insorganizirati
razkuževanje vodovodov ali drugih vodo-reskrbnih objekotv, če se ugotovi, da je voda igiensko oporečna.
Obseg in način kontrole iz 1. in ,2. ostavka tega člena odredi sanitarna inšpekcija.
5.	člen
Če se pojavi kolera ali epidemija črevesne nalezljive bolezni, ob poplavah ali drugih elementarnih nezgodah, je obvezno stalno razkuževanje vode v vodovodih, javnih vodopreskrbnih objektih in drugih napravah za preskrbo prebivalstva s pitno vodo.
Obseg način in postopek razkuževanja odredi sanitarna inšpekcija ali pristojen zavod za zdravstveno varstvo.
6 (/len
Če se pojavi kolera ali epidemija druge črevesne nalezljive bolezni je obvezno stalno razkuževanje fekalne vode, greznic in drugih naprav za odvajanj? fekalij.
Obseg, način in postopek razkuževanja odredi sanitarna inšpekcija ali pristojen zavod za zdravstveno varstvo.
7.	člen
Organizacije združenega dela, Krajevne skupnosti in občani morajo organizirati in omogočiti higiensko zbiranje, odvažanje in odlaganje odpadkov, kjer se lahko razmnož jejo mrčes in gledalci, ki prenašajo črevesne nalezljive bolezni.
Sanitarno tehnične pogoje za zbiranje, odvažanje in odlaganje odpadkov odredita sanitarna in komunalna inšpekcija.
8.	člen	'
Če se pojavi kolera ali epidemija črevesne nalezljive bolezni, je obvezna stalna dezinfekcija, dezinsekcija ali deratizacija prostorov in naprav za zbiranje, odvažanje in odlaganje odpadkov /
Obseg, način in postopek dezinfekcije, dezinsekcije ali deratizacije odredi sanitarna inšpekcija.
1	9. člen
Pristojen zdravstveni zavod, š at> za zdrav-
stveno zaščito prebivalstva pred', koleros in občinski upravni organ pristojen za zdravstvo morajo izdelati akcijski program za izvajanje zaščitnih ukrepov proti koleri in drugim nalezljivim črevesnim boleznim. Akcijski program je sestavni del občinskega programa zdravstvenega varstva.
Akcijski program sprejme, spreminja, dopolnjuje in skrbi za njegovo izvajanje svet za družbene shfž et
10.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in občani morajos zagotoviti potrebna finančna sredstva za izvajanje zaščitnih ukrepov proti koleri in drugim črevesnim nalezljivim boleznim, predpisanim s tem odlokom. Potrebna sredstva zagotavlja tudi občinska skupščina.
11.	člen
Sanitarna in komunalna inšpekcija opravljata nadzor in izvajata upravne ukrepe po tem odloku.
12.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 10.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela alf druga oseba, če krši določila 2. 3 . |L .5. 6 .
7.	in 8. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 20 dos 2.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ali druge pravne osebe, ki kršijo določila 2., 3. .4. 5. .6 ./7. in 8. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 20 do 2.000 din se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki kršili določila 2-do 8. člena tega odloka.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan posobjavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 512-7/1973
Ormož dne 27. septembra 1973
Predsednik
Skupščine občine Ormož Franc Novak l.r.
n 3.
Na podlagi 2. točke XXXIII. ustavnega amandmaja k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51/71) in 5. točke 85. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9/72) je skupščina občine Ormož na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. septembra 1973 na predlog iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti Ormož, sprejela
ODLOK
o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ormož
1.	člen
Z namenom, da se zagotovi zavestno in družbeno usmerjanje stanovanjskega gospodarstva predvsem pa graditve, uporabe in gospodarjenje s stanovanji na osnovi združevanja sredstev, vzajemnosti in solidarnosti, se ustanovi samoupravna stanovanjska skupnost občine Ormož (v nadaljevanju besedila): skupnost.
2.	člen
Skupnost je pravna oseba. Za obveznosti odgovarja skupnost z vsemi svojimi sredstvi.
3.	člen
Skupnost ima svoj statut.
Statut skupnosti ureja predsem naslednja vprašanja:
določa organe upravljanja in njihovo delovno področje;
-	določa način izločanja in združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo;
-	določa način sprejemanja delovnega in finančnega načrta, zaključnega računa ter poslovnega poročila skupnosti;
-	določa način sprejemanja programa za dajanje družbene pomoči;
-	določa način obveščanja javnosti o delu organov upravljanja in poslovanju skupnosti;
-	ureja druga vprašanja, ki imajo pomen za poslovanje skupnosti.
Statut skupnosti sprejme najvišji samoupravni organ skupnosti, potrdi pa ga občinska skupščina.
4.	člen
Organi upravljanja skupnosti so:
skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti in drugi organi, ki jih določa statut skupnosti.
Mandatna doba delegatov organov upravljanja skupnosti traja 4 leta.
5. člen
Delegate v skupščino skupnosti izvolijo organizacije združenega dela in druge organizacije, ki izločajo del sredstev za stanovanjsko gradnjo, ter tisti družbeni subjekti, ki so na podlagi materialnih sredstev v družbeni lastnini neposredno zainteresirani na družbenem usmerjanju stanovanjske dejavnosti.
Organizacije združenega dela, ki zagotavljajo sredstva skupnosti izvolijo v skupščino na zboru delovnih ljudi praviloma na 100 članov delovne skupnosti po enega delegata, upoštevajoč razvrstitev org. združenega dela po dejavnostih.
Po enega člana skupščine izvolijo še:
skupščina občine Ormož, občinska konferenca ZKS, Ormož, občinska konferenca SZDL Ormož, občinski svet ZS Ormož, občinski odbor ZZB NOV Ormož, občinska konferenca ZMS Ormož, društvo upokojencev občine Ormož, občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, zbor stanovanjskih varčevalcev pri Kreditni banki Maribor - ekspozitura Ormož, skupščina stanovalcev.
Postopek in način izvolitve članov skupščine skupnosti določi statut skupnosti	x
Skupščina skupnosti ima predsednika in podpredsednika, kiju izvoli skupščina skupnosti
6. člen
Skupščina skupnosti ima zlasti tele pristojnosti:
-	sprejema statut in druge splošne akte skupnosti;
-	sklepa o pripravah in oblikah samoupravnih' in družbenih dogovorov glede zbiranja namen-
skih sredstev za stanovanjsko gradnjo in o organizaciji usmerjene gradnje stanovanj in druge dogovore:
-	sprejema srednjeročne programe in letne načrte usmerjene stanovanjske gradnje;
-	predlaga urbanistično dokumentacijo za usmerjeno stanovanjsko gradnjo;
-	sprejema in potrjuje program dela solidarnostnega stanovanjskega sklada;
-	sprejema letni finančni načrt skupnosti in letno poročilo z zaključnim računom;
-	usmerja programirano stanovanjsko grad-
njo;
-	usmerja politiko gospodarjenja s skladom hiš v družbeni lasti;
-	sprejema in daje predloge za politiko bančnega kreditiranja za področje stanovanjske in komunalne gradnje;
-	voli predsednika, namestnika predsednika in člane izvršilnega odbora, svetov in komisij;
-	v skladu s programom gradnje stanovanj daje občinski skupščini predloge za kompleksno razlastitev in izbiro območij, na katerih naj se uveljavlja prednostna pravica nakupa zemljišča;
-	pripravlja zasnove za politiko stanarin in daje skupščini občine predlog za določitev ravni
stanarin;
-	usklajuje pobude krajevnih skupnosti za gradnjo objektov, prostorov in skupnih površin, ki so na območju krajevne skupnosti potrebne za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov;
-	s hišnimi sveti in krajevnimi skupnostmi oblikuje načela za smotrno uporebo stanovanj in varstvo okolja;
-	ustanavlja temeljne organizacije združenega dela za uresničevanje svojih nalogov in s sredstvi sodeluje pri širjenju določenih dejavnosti za uresničevanje svojega programa;
-	sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri načrtovanju in zadovoljevanju skupnih potreb družbenega standarda;
-	opravlja druge naloge, ki so določene z obstoječimi predpisi samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori
7. člen
Sredstva stanovanjske skupnosti so:
-	obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki je določen na podlagi samoupravnega sporazuma oziroma z odlokom občinske skupščine;
-	izločena in vezana sredstva, katerih višina se določa z družbenim dogovorom z odlokom;
-	neporabljena sredstva, zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOV ter anuitete iz posojil odobrenih iz sredstev tega prispevka;
-	neporabljena sredstva na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin;
-	namenska sredstva, ki jih prispeva občina;
-	sredstva, ki jih v sklad vložijo organizacije,
skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani;
-	sredstva, ki jih za razširjeno reprodukcijo vežejo v banki organizacije združenega dela;
-	krediti poslovnih bank;
-	sredstva, ki so namenjena za razširjeno reprodukcijo na področju stanovanjsko komunalnega gospodarstva;
-	anuitete posojil kijih je prejel investitor za gradnjo družbenih stanovanj za potrebe solidarnostnega stanovanjskega sklada, anuitete od posojil za gradnjo stanovanj borcev NOV, ter druga sredstva.
• V	8. člen
Sredstva stanovanjske skupnosti se uporabljajo:
-	za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini za določene občane (Samoupravni sporazum in odlok):
-	za delno nadomestitev stanarin nosilcem stanovanjske pravice (odlok o delni nadomestitvi stanarin);
-	premiranje namenskega varčevanja za stanovanje (pravilnik);
-	za dajanje kreditov varčevalcem za stanovanjsko graditev (individualno oz. nakup etažnih stanovanj - pravilnik);
Z agradnjo stanovanj za potrebe organizacij združenega dela na osnovi vezanih sredstev in danih kreditov poslovne banke (družbeni dogovor);
-	za raziskovalno delo v komunalno-stano-vanjskem gospodarstvu;
-	za pridobivanje in komunalno opremljanje zemljišč;
-	za izdelavo zazidalnih načrtov in investicijsko tehnično dokumentacijo;
Za pokrivanje poslovnih stroškov samoupravne stanovanjske skupnosti;
-	za ostale namene, ki so v skladu z določili tega odtoka, zakonov in samoupravnih sporazumov.
9.	člen
Obseg posamezne oblike družbene pomoči in drugih finančnih aranžmajev določi skupnost s srednjeročnim programom in vsakoletnim finančnim načrtom. Finančni načrt sprejme skupščina skupnosti za vsako poslovno leto, srednjeročni program pa za daljše obdobje v skladu s srednjeročnim programom razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini
Vsakoletni finančni načrt in srednjeročni program se pošlje v vednost občinski skupščini
10.	člen
Zaključni račun in letno poročilo skupnosti sprejme skupnost in ga pošlje občinski skupščini.
Zaključni račun in letno poročilo skupnosti predloži izvršilni odbor skupnosti vsem, ki v sklad vplačujejo sredstva za družbeno pomoč in usmerjeno gradnjo ter rezultate poslovanja javno razglasi
11.	člen
Skupnost ima lahko svoje strokovne službe za opravljanje administrativnih finančnih ter upravnih in strokovno tehničnih opravil
Delovna skupnost strokovnih služb ima pravice in obveznosti temeljne organizacije združenega dela.
12.	člen
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta skupnostije predsèclnik izvršilnega odbora skupnosti oziroma oseba, ki je za to pooblasti izvršni odbor.
Računodajalec skupnosti je računovodja skupnosti
13.	člen
Prve volitve v skupščino skupjnosti razpiš^ na predlog iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Ormož, skupščina občine do 31. decembra 1973.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v „Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj."
Številka: 025-3/1973
Ormož, dne 27. septembra 1973
Predsednik
skupščine občine Ormož Franc Novak 1. r.
114.
Po četrtem odstavku 21. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72) in 5. točke 85. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9/72) je skupščina občine Ormož na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. septembra 1973 sprejela’
ODLOK
o določitvi stanovanjskega standarda v občini Ormož
1.	člen
S tem odlokom se določa standard vstanovanja z namenom, da se določijo merila in pogoji, po katerih se ugotavlja pri dodeljevanju .posojil za gradnjo ali nakup nove stanovanjske hiše oz. stanovanja ali za rekonstrukcijo obstoječe stanovanjske hiše ali stanovanja, če je gradnja, nakup ali rekonstrukcija hiše ah stanovanja v mejah predpisanega stanovanjskega standarda v občini.
2.	člen
Standard stanovanja opredeljujejo naslednji elementi:
-	površina in funkcionalnost stanovanja,
-	opremljenost stanovanja in objekta,
/
_ notranja in zunanja obdelava konstrukcijskih elementov objekta,
-	urejenost neposredne okolice objekta.
3.	člen
Elementi standarda stanovanja iz drugega člena tega odloka so določeni v ..OSNOVNIH ELEMENTIH STANDARDNEGA STANOVANJA", ki so sestavni del tega odloka.
4.	člen
Šteje se, da je gradnja, nakups ali ekonstrukeija stanovanjske hiše ali stanovanja v mejah stanovanjskega standarda, če stanovanjska hiša ali stanovanje, ki se gradi, kupuje ali rekonstruira, ne presega .elementov standarda, določenih s tem odlokom in če cena 14cv jbeter koristne stanovanjske površine ne presega cene, ki jo za vsako leto določi občinska skupščina za svojo območje.
5.	člen
Pri dodeljevanju posojil za gradnjosali nakup stanovanj v stanovanjskih objektih, za katere je bilo izdano do dneva uveljavitve tega odloka pravnomočno gradbeno dovoljenje, se določila tega odloka ne uporabljajo.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan .posobjavi v ..Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj".
Št.: 36-10/1973
Ormož dne 27. septembra 1973
Predsednik
skupščine občine Ormož F r a n>c N o v a k 1. r.
IZHODIŠČA ZA OPREDELITEV STANDARDNEGA STANOVANJA
Stanovanje je namenjeno človeku, družini, njenemu razvoju in njihovim potrebam. Iz socialnih vidikov zato ne smemo dopustiti gradnje funkcionalno neustreznih stanovanj.
Iz družbeno ekonomskih vidikov je pospeševati kompleksno racionalizacijo graditve, prilagoditev projektnih zasnov in organizacijskih zasnov standardizaciji, tipizaciji in industrializaciji. Dati je prednost zazidanim sistemom in oblikam stanovanjskih stavb, ki zadovoljujejo racionalno izrabo zazidljivih površin in komunalnih naprav ter ekonomsko upravičenost izgradnje spremljajočih objektov.
Standardno stanovanje
Standardno stanovanje mora biti po svoji velikosti, strukturi in organizaciji prilagojeno številu članov družine ter mora po svoji funkcionalnosti, opremljenosti in kvaliteti zadostiti higiensko tehničnim pogojem in sodobnim zahtevam do stanovanja glede na prostornost, možnost opremljanja in urbanistično lego.
Kriteriji funkcionalnosti stanovanja
Kot kriteriji funkcionalnosti so predvsem pomembni:
-	notranja organizacija, povezanost in oddelitev stanovanjskih prostorov;
-	zadostna površina stanovanjskih prostorov za možnost postavitve funkcionalnega pohištva in ustreznih prostih površin za gibanje;
-	ustreznost glavnih in pomožnih prostorov v stanovanju ter pripadajočih funkcionalnih prostorov izven stanovanja in skupnih prostorov za več stanovanj:
Kriteriji za določanje števila ležišč so naslednji:
-	bivalna kuhinja nima ležišča;
-	dnevni prostor ima eno ležišče, do največ 6 oseb, od 7 oseb naprej pa nima ležišča;
-	spalnica do 10 kvad. m velikosti ima eno ležišče;
-	spalnica nad 10 kvad. m velikosti za otroke in nad 12 kvad. m za starše ima dve ležišču
V garsonjeri za eno osebo mora biti dana možnost postavitve dveh ležišč.
Velikost in označevanje stanovanj
Različna velikostim in strukturam družine ustrezajo tudi različne velikosti in strukture stanovanj. Kriteriji za določanje velikosti stanovanja so:
L število ležišč
2.	zasnova bivalnih prostorov (kuhinja, jedilno mesto, dnevna soba)
3.	oblika in velikost kuhinje (delovna, delovna z jedilnim mestom, bivalna).
V	primerih, ko ima stanovanje bivalno kuhinjo, smatramo vse sobe za spalnice. V drugih primerih je eno sobo smatrati kot dnevni bivalni prostor.
OPREDELITEV STANDARDNEGA STANOVANJA
Prostori stanovanja
Prostori standardnega stanovanja, ki ustrezajo potrebam odnosno funkcijam stanovanja so prikazani v zbirni tabeli št. 1 in obsegajo:
-	prostore dnevnega bivanja (dnevna soba, kuhinja, shramba ali odstava, jedilni prostor, balkon ali loža);
-	spalnice;
-	pomožni prostori (kopalnica, ločeni WC, predsoba).
Prostorom dnevnega bivanja je določena skupna površina, kar dopušča projektantom možnost izbire zasnove stanovanja. Vsaki stanovanjski enoti pripada opraviloma zunanji prostor (balkon, ali loža) v izmeri 1 - 1,5 kvad. m reducirane površine po JUS-u, ki pa se lahko tudi vključi v prostore dnevnega bivanja.
Kopalnica in WC
V	standardnem stanovanju naj bosta stranišče in kopalnica v istem prostoru v stanovanju do treh članov (ležišč), pri štirih članih je priporočljiva ločitev, pri petih članih pa je ločitev stranišča in kopalnice obvezna. V vsaki kopalnici je obvezno upoštevati prostor in priključek za pralni stroj.
V	ločenem stranišču je lahko tudi umivalnik.
Predsoba in druge komunikacije
V	vstopni predsobi mora biti vsaj en ml poste stene. Razširjeni deli komunikacij, ki imajo direktno osvetlitev in zračenje se lahko izrabljajo tudi za igro otrok, jedilno mesto itd.
Shramba
Vsakemu stanovanju pripada shramba 1 - 2,5 kvad. m. z ozirom na velikost stanovanja.
K etažnim stanovajem v več stanovanjskih objektih pripada kletna shramba, velikosti: 2-6 kvad. m odvisno od velikosti stanovanja. V primeru lokalnega ogrevanja naj bo kletna shramba za 50 % večja. Površine kletne shrambe ne prištevamo h koristni površini stanovanja.
Skupni prostori v več stanovanjskih objektih
Med skupne prostore v več stanovanjskih objektih spadajo :
-	veža z vetrolovom;
-	stopnišče;
-	stepalni blakoni;
-	dvigalo;
-	hodniki in galerije;
-	kolesarnica in shramba otroških vozičkov;
-	prostor za smetnjake;
-	skupne sušilnice za perilo;
-	zaklonišče;
-	prostor za samoupravne organe hiše.
Velikost, opremljenost in funkcionalnost
skupnih prostorov hiše so predpisani z ustreznimi pravilniki. K tehničnim normativom in predpisom pa se dodaja nekaj elementov za naslednje skupne prostore:
-	veža - vetrolov naj bo vsaj 4 kvad. m velika in opremljena s tipiziranimi pisemskimi nabiralniki;
-	kolesarnica in shramba otroških vozičkov: obe shrambi naj bosta praviloma ločeni. Računati je 1 kolo na stanovanje in en otroški voziček na 3 stanovanja. Na število koles je računati 1/4 mopedov.
-	skupne sušilnice perila: na vsakih 25 stanovanj naj bo vsaj 10 kvad. m velik prostor za sušenje perila, dobro prezračevan in opremljen z napravami za racionalni način izrabe prostora.
-	hišniška stanovanja: v več stanovanjskih hišah, ki so opremljene z dvigali, hidrofornimi postajami, toplovodnimi postajami, je obvezno hišniško stanovanje. Hišniško stanovanje je obvezno zgraditi tudi sicer na vsakih 200 stanovanj. Hišniško stanovanje naj bo dvosobno;
-	prostori za hišne samoupravne organe: pri
gradnji večjih stanovanjskih naselij je na vsakih 200 stanovanj zagotoviti prostor za delo hišnega sveta, velikosti minimum 15 - 20 kvad. m z lastnim WC-jem. V objektih, ki imajo več kot 20 stanovanj in niso v sklopu večjega stanovanjskega naselja, naj bo prostor za delo hišnega sveta 6 -10 kvad. m. Prostori naj omogočajo več namensko izkoriščanje. Ob njih naj bo WC z umivalnikom.
Ureditev najožje okolice stanovanjske stavbe
K ureditvi najožje okolice stavbe spada:
-	zaščitni pas ob fasadah stanovanjskega objekta, širine največ 120 cm;
-	tlakovana ploščad ob hišnem vhodu s pristopi in dovozom s pripadajočo razsvetljavo;
-	parkirni prostor, zelenica in otroško igrišče;
-	čistilno mesto za iztepanje preprog.
OPREMLJENOST STANOVANJA Instalacije
Standardno stanovanje mora biti priključeno na javni vodovod, električno omrežje in na javno kanalizacijo. Če je v kraju plinska ali toplovodna napeljava, naj bo stanovanje priključeno tudi na te javne komunalne naprave.
Instalacije morajo biti v stavbi speljane v skladu s predpisi za posamezne vrste instalacij.
Vodovod
Vsak stanovanjski objekt, tudi družinska hiša mora imeti svoj vodomer. V blokovni gradnji posamezna stanovanja nimajo lastnih vodomerov.
ELEKTRIKA
Priključek stanovanja je praviloma enofazni, dvotarifni. Poraba toka se mora dati odčitati za vsako posamezno stanovanjc na lastnem števcu, posebni števci pa merijo porabo elektrike v skupnih prostorih (kleti, veže, stopnišča itd.).
Standardna instalacija mora v stanovanjih zagotoviti splošno in individualno razsvetljavo prostorov, možnost priključka čistilnih aparatov v vseh prostorih in možnost instalacije naraščajoče električne opreme v gospodinjstvu Poleg jakega toka je v standardnem stanovanju tudi šibki tok za zvočno napeljavo od hišnega vhoda in stanovanjskih vrat, pri visokih objektih (stolpnicah) pa domofoni. Pri objektih z več kot 6 stanovanji je obvezna instalacija skupne RTV antene.
Telefon
V	krajih, kjer je javno telefonsko omrežje, mora biti vsakemu stanovanju dana možnost telefonskega priključka.
Plin
V	krajih s plinskim omrežjem se investitor lahko odloči tudi za plinsko , ogrevanje in kuhanje. V stanovanja mora tedaj biti napeljan plin do kuhinje in kopalnice ter do vira toplovodnega ogrevanja.
Toplovod
V	mestih in naseljih, kjer imajo toplarne na daljinsko ogrevanje, naj bodo stanovanjski objekti priključeni na javno toplovodno omrežje. Oskrbeti je v soglasju z distributivnim podjetjem ustrezne prostore za hišne razvodne postaje.
Obdelava tlakov
Tlaki v sobah naj bodo.t opli" ter akustično izolirani od stropne konstrukcije.
V	predsobi in kuhinji je tlak, lahko „pol-topel". Tlaki v sanitarijah morajo biti nepremočljivi, zato mora biti konstrukcija stropa ustrezno izolirana proti vlagi.
Obdelava sten in stropov
Stene in stropovi pri standardnem stanovanju morajo biti toplotno in akustično.izolirani, po JUS predpisih. Površinska obdelava sten in stropov je lahko v apneni, kredni ali disperzijski barvi ter nepralne tapete (za stene).
Stene oz. površine, ki so izpostavljene stalnemu močenju (kopalnice, WC, delovna površina in kuhinja itd.) naj bodosobložene s keramičnimi ploščicami. V ■-* mdardnem stanovanju zadošča višina do 8 \	/ WC, dosiO vrst v
kopalnicah in 4 vrste nad delovno površino , v kuhinjah.
Okna in vrata
Okna in vrata naj bodo industrijske izvedbe, naj ne bodo preveč raznolika, da omogočajo pocenitev serije.
Oprema kuhinje
Oprema kuhinje je lahko Samos serijska z obveznimi priključki in naj vsebuje:
-	štedilnik,
-	pomivalni pult,
-	viseča omarica nad -delovnim in pomivalnim pultom.
Poleg tega je v kuhinji obvezno zagotoviti priključek in prostor za hladilnik.
Kopalnica
Oprema kopalnice naj obsega: kopalno kad, umivalnik, električni bojler, v kolikor ni objekt priključen na toplovodno omrežje, izpust za intrasevalnik, WC školjko, če WC in kopalnica nista ločeni.
V kopalnici je po tebno predvideti prostor in priključek za pralni stroj.
HIGIENSKO-TEHNIČNI POGOJI
Med higiensko tehnične pogoje spadajo:
-	naravna in umetna osvetlitev;
-	osončenje;
-	prezračevanje;
-	ogrevanje;
-	zaščita proti vlagi;
-	toplotna zaščita;
-	zvočna zaščita; *
-	varnost stavb;
-	višina prostorov /
Higiensko tehnični pogoji morajo biti usklajeni z veljavnimi pravilniki in zakonskimi določili.
VREDNOTENJE OBJEKTA IN STANOVANJA
Dokaz uporabne vrednosti'
Standardno stanovanje naj nudi stanovalcem optimalno uporabno vrednost. Iz projektne zasnove stanovanjskega tlorisa je mogoče ugotoviti, v koliko bo zgrajeno stanovanjc uresničilo ta cilj oz. koliko se mu bo približ Ib.
Kriteriji za izbor glede na uporabne vrednosti stanovanja so naslednji:
-	funkcionalna uporabnost prostorov in
možnost ustreznega opremljanja;	!
-	organizacija stanovanja: neposredne povezave, dostopnost, oddaljenost in slično;
možnost fleksibilne uporabe stanovanja;
-	osončenje, osvetlitev in prezračevanje; lega stanovanja v objektu in lega objekta v
okolju.
Za projekte stanovanjskih objektov kjer je podana že konstruktivna zasnova pri načinu graditve, je po potrebi izvršiti presojo-na podlagi ekonomskih parametrov, ki prikazujejo racionalno zasnovo konstruktivnih delov, skupnih prostorov v etaži in objektu /
Ekonomska presoja naj obsega:
racionalno izrabo površin stanovanja, etaže in objekta;
-	obseg in razčlenjenost fasade; konstrukcijo in tehnologijo gradnje;
-	opremljenost stanovanja in objekta ter obdelavo konstrukcijskih elementov in
-	presoja stroškov eksploatacije.
Vrsta ekonomskih parametrov — to je kocftcietov razmerja med različnimi stanovanjskimi površinami nudijo strokovnjaku merljivo osnovo za presojo ekonomičnosti zasnove, tako lede odnosov do normiranih površin, do oristnih površin posameznih prostorov, gradbenih površin etaže in objekta, obseg in površine fasade in slično. Odnosi so med seboj primerljivi le za iste vrste stanovanj odnosno stanovanjskih objektov.
Dokaz optimalizacije stroškov vzdrževanja in popravil
Stanovanjski objekti dosežejo normalno 100 do 150 letno dobo trajanja, kar je treba upoštevati že pri projektiranjuu stanovanjskih stavb z upoštevanjem stroškov vzdrževanja in popravil.
Z vidika racionalizacije vzdrževanja je potrebno zagotoviti:
-	čim večjo homogenost posameznih elementov in enostavnost zamenjave;
-	koncentracijo instalacijskih dovodov in odvodov ter lahko pristopnost za popravila, dovoz goriva in odvoz smeti;
-	omogočanje kasnejših ojačitev instalacijskih vodov z napredovanjem stanovanjske tehnike.
115.
Po 1. točki odloka o dopolnitvi odloka o oblikovanju cen za proizvode in st ritve (Uradni list SFRJ, št. 70/72) in 5. točki 85. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9/72) je skupščina občine Ormož na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. septembra 1973\sprejela
odlok
o spremembi in dopolnitvi odloka o povišanju stanarin v občini Ormož
1.	člen
Za 1. členom odloka o povišanju stanarin v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 13-97/73) se doda 1 /a. člen, ki glasi:
..Stroške obratovanja stanovanjske hiše izločijo organizacije za gospodarjenje s stanovanji iz stroškov upravljanja in jihsskladno z zakonom o stanarinah (Uradni Ust SRS, št. 50-379/72) prenesejo v breme imetnikov stanovanjske pravice v višini dejanskih sstroškov za posamezno stanovanjsko hišo."
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v ..Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj", uporablja pa se od 1. oktobra 1973 dalje.
St: 36-16/1972
Ormož dne 27. septembra 1973
Predsednik
skupščine občine Ormož Franc Novak 1. r.
PREDLOG POVRŠINSKIH NORMATIVOV STANDARDNEGA STANOVANJA
Označba stan. enote	G	IS	1S+K	2S .	2S+K	3S	3S+K	4S	4S+K
Število ležišč	1-2	2	2-3	3	4	5	6	6	7
Minimalne površine stanovanjske	m2	m2	m2	m2	m2 60,5	m2	m2	m2	m2
enote Maksimalne površine standardnega	26	35,5	46,5	51,5	62	68	76	81	91,5
stanovanja	29	40	50	56	68	75	83	90	100
PRIPOMBA: (Iz 20. člena družb, dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj)
Vsakemu posojilojemalcu pripada posojilo za standardno stanovanje s štirimi ležišči. Če je dejansko število ožjih družinskih članov večje, pa pripada posojilo za standardno stanovanje, povečano za vsakega družinskega člana še za eno ležišče.
116,
Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SRS (Uradni Ust SRS, št. 32-287/72) in po IL, III., IV. in V. točki odloka o tanančnejših pogojih za ukrepe družbene kotrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73) ter po 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64) je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 11. oktobra 1973 sprejela
ODLOK
o družbeni kontroli cen v občini Ptuj
1.	člen
Ta odlok ureja sistem družbene kontrole cen proizvodov in storitev v občini Ptuj, ki so po 9. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni Ust SRS, št. 32-278/72) v pristojnosti občin. Cene se lahko oblikujejo le na način in po postopku, ki ga določa ta odlok. S tem odlokom se določajo tudi pravice in dolžnosti občinske skupščine in njenih organov glede ukrepov neposredne družbene kontrole cen.
2.	člen
Z družbeno kontrolo cen se ustvarja takšen vpliv na tržne odnose, ki omogočajo organizacijam združenega dela oblikovanje cen za proizvode in storitve po tržnih razmerah ter usklajevanje razmerja med cenami in urejavanjem cen v skladu s politiko cen, ki jo določajo družbeni načrti in drugi akti očbinske skupščine.
3.	člen
Za cene pristojni organ občinske skupščine ukrepa na področju cen in zagotavlja neposredno kontrolo cen za naslednje proizvode:
-	za živila v prometu na drobno, razen za sladkor, olje in vse vrste mok;
-	za kmetijske proizvode v prometu na drobno;
-	za obrtniške storitve;
-	za transportne storitve zasebnikov;
-	za gostinske in turistične storitve;
-	za gospodinjske storitve;
-	za storitve mestnega potniškega prometa;
-	za stanarine in zakupnine;
-	komunalne storitve;
-	priključevanje na električno, vodovodno, kanalizacijsko in PTT omrežje;
-	za storitve na področju kulture in socialnega varstva;
-	za druge proizvode in storitve, ki niso v pristojnosti federacije ali republike.
4.	člen
Kot ukrep neposredne družbene kontrole cen je mogoče za posamezne proizvode in storitve predpisati:
-	obveščanje za cene pristojnega upravnega organa občinske skupščine o spremembah cen, da jih evidentira (evidenca cen);
-	zadržanje cen na dosedanji ravni (zadržanje cen);
-	maksimiranje cen na zaseženi ravni (maksimiranje cen);
-	določitev načina oblikovanja cen (kalkula-tivne cene, razlike v ceni);
-	dajanje soglasja k tarifam za posamezne storitve.
Ukrep neposredne družbene kontrole cen velja tako dolgo, dokler ni razveljavljen Ukrep se mora odpraviti, ko prenehajo vzroki, zaradi katerih je bil ukrep predpisap.
5.	člen
Strokovne in upravne zadeve na področju cen iz pristojnosti občine opravlja oddelek za inšpekcijske službe občinske skupščine. Oddelek spremlja in analizira tekoča gibanja cen na trgu, razmerja med ponudbo in povpraševanjem, življenske stroške, predlaga ekonomdee ukrepe in ukrepe neposredne družbene kontrole cen ter spremlja delovanje in učinkovitost sprejetih ukrepov pri izvajanju začrtane politike cea
6.	člen
Za obrtniške, gostinske in turistične storitve, transportne storitve zasebnikov in ostale zadeve iz pristojnosti občine je obvezno evidentiranje cen, kar ureja poseben odlok.
7.	člen
V	prodaji na drobno in za storitve se cene lahko spremenijo le s soglasjem za cene pristojnega občinskega organa za naslednje proizvode:
-	sveže telečje meso mladih pitanih goved, goveje meso, svinjsko mesto in meso piščancev -brojlerjev;
-	za priključevanje na električno, ptt, vodovodno, kanalizacijsko, toplovodno in drugo komunalno omrežje.
Pri dajanju soglasja k cenam svežega mesa je treba upoštevati:
-	priporočila in ugotovitve zavoda SR Slovenije za cene, ki jih le-ta sporoča občinski skupščini glede upravičenosti posameznih elementov, ki so osnova za določanje ravni cen;
-	določila samoupravnih sporazumov ali družbenih dogovorov, sklenjenih na ravni republike;
-	ostala merila in dogovore na ravni republike.
8.	člen
Maksimirane cene se določijo za naslednja živila v prometu na drobno:
-	za pasterizirano mleko (konzumno mleko);
-	za osnovne vrste kruha (belega iz moke tipa 400, polbelega iz moke tipa 600, polčrnega iz moke tipa 800, črnega iz moke tipa 1000 in mešanega pšeničnega z dodatkom 30 % ržene moke).
Cene za proizvode iz prvega odstavka tega člena, ki so veljale na dan uveljavitve tega odloka, ni mogoče zvišati, dokler občinska skupščina na predlog zainteresiranih organizacij in pristojnih občinskih organov ne določi nove najvišje ravni cen.
V	primeru, daje nivo cen iz prvega odstavka tega člena (zaradi enotnosti trga ali drugih razlogov) sklenjen družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum na ravni republike oziroma zveze, daje na tak dogovor ali sporazum soglasje za cene pristojni občinski upravni orgaa
9.	člen
Soglasje k predloženim stopnjam marž v prodaji na drobno v primerih, ko gre za novo ustanovljeno podjetje ali prodajalno, ali za razširjen predmet poslovanja, daje za cene pristojni organ občinske skupščine.
Pri dejanju soglasja je treba upoštevati veljavne stopnje marž, ki jih za enake ali podobne proizvode zaračunavajo sorodne delovne organizacije v občini ali v sosednji občini
10.	člen
Politiko cen za storitve socialno varstvenih zavodov določa pristojni svet občinske skupščine na podlagi danih soglasij in mnenj evidentira pa za cene pristojni organ občinske skupščine.
Cene za kulturne storitve (gledališče, kino, koncertni nastopi in podobno) se oblikujejo ob pogojih tržišča prosto.
11.	člen
Če se cene za posamezna živila, proizvode in storitve enotno urejajo v republiškem ali zveznem merilu ali na podlagi družbenih dogovorov, daje k tako dogovorjenim cenam soglasje za cene pristojni organ občinske skupščine.
12.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:
-	odlok o uvedbi družbene kontrole cen za stanarine v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2-11/70);
-	odlok k oblikovanju cen nekaterih proizvodov in storitev v prodaji na drobno v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7-62/71);
-	odredba o oblikovanju cen v prodaji na drobno nekaterih proizvodov v občini Ptuj (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št 11-101/71).
117.
Na podlagi V. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73) in 219. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 33-462/64) je skupščina občine Ptuj sprejela na svoji seji dne 11. oktobra 1973 naslednji
ODLOK
o obveznem pošiljanju cenikov v evidenco v občini Ptuj
1.	člen
Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki so dolžni pošiljati občinskemu organu, pristojnemu za cene, obvestila o spremembah cen (cenike), da jih evidentira za naslednje proizvode in storitve:
-	za pekarske in slaščičarske izdelke, razen osnovnih vrst kruha;
-	za gostinske in turistične storitve vseh vrst;
-	za obrtniške storitve;
-	za transportne storitve zasebnikov.
Organizacije združenega dela in zasebniki, ki predložijo v evidentiranje povečano ali novo ceno za proizvode in storitve iz prvega odstavka tega člena, morajo poleg cenika predložiti tudi ustrezno dokumentacijo, iz katere je razvidna upravičenost predlagane ravni cen.
2.	člen
Prodaja po cenah iz cenika, poslanega v evidenco, ni dovoljena pred potekom 30 dni od dneva, ko je bil cenik evidentiran. Za cene pristojni organ občinske skupščine lahko na obrazloženo in dokumentirano zahtevo organizacije združenega dela ali zasebnega obrtnika izjemoma ta rok ustrezno skrajša.
3.	člen
Cenik mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
-	ime proizvoda oziroma storitve;
-	merdco enoto;
-	glavne tehnične, tehnološke in druge značilnosti ter označbe in glavne specifikacije, s kaTerimi je točno opredeljena vrsta in kakovost proizvoda oziroma storjtve;
-	sedanjo in s cenikom predlagano novo ceno za proizvod oziroma storitev;
-	sedanje in s cenikom predvidene nove prodajne pogoje (krajši način dobave, rabat, superrabat, kasa skonto, embalaža itd.).
Organizacije združenega dela ali samostojni obrtniki lahko navedejo v ceniku tudi druge podatke. Če cenik ne vsebuje vseh podatkov, navedenih v prvem odstavku tega člena, se smatra, da ni bU predložen v evidentiranje.
4.	Člen
Evidentirane cene (ceniki) obrtnih storitev in izdelkov morajo imeti izobešene na vidnem mestu v prostorih, kjer sprejemajo naročila strank.
Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki so na željo stranke k izdanemu računu dolžni predložiti podatke o splošnih pogojih, na podlagi katerih opravljajo svoje storitve.
Cene obrtnih uslug ob posebnih pogojih dela, posebnem naročilu ali licitaciji obrtnih uslug morajo biti posebej označene v ceniku, ki je evidentiram
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ukrepih neposredne kontrole cen za obrtne in gostinske storitve v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 321/71).
13.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
118.
Po 1., 2., 13., 15. in 19. členu zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-12/72) in 219. členu statuta občine Ptuj je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovne skupnosti dne 11. oktobra ,1973 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Ptuj
1.	člen
V drugem odstavku 15. člena odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 2-15/73) se druga alineja spremeni tako, da se glasi:
,,— da osebni dohodki prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presegajo 900 dinarjev na člana gospodinjstva mesečno“.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 36-10/73-3 Ptuj, dne 11. oktobra 1973
Predsednik
skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak 1. r.
119.
Po 20. členu odloka o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12-90/73) in 219. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64) je . skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 11. oktobra 1973 sprejela
SKLEP
o razpisu prvih volitev delegatov v skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj in o določitvi števila delegatov, ki jih delegirajo organizacije v skupščino.
1.
Razpišejo se prve volitve delegatov v skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost).
2.
Od 60 članov skupščine izvolijo po enega delegata naslednje organizacije in skupnosti:
-	skupščina občine Ptuj
-	občinska konferenca ZKS Ptuj
-	občinska konferenca SZDL Ptuj
-	občinski svet zveze sindikatov Ptuj
-	občinski odbor ZB NOV Ptuj
-	občinska konferenca ZMS Ptuj
-	krajevna skupnost Ptuj
-	krajevna skupnost Kidričevo
-	krajevna skupnost Majšeprk
-	zbor stanovanjskih varčevalcev pri kreditni banki Ptuj
-	društvo upokojencev občine Ptuj
-	zbor vlagateljev v stanovanjski sklad
-	temeljna izobraževalna skupnost Ptuj in
-	zasebni delodajalci
Skupščina stanovalcev izvoli v skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti tri delegate.
Številka: 38-14/73-1 Ptuj, dne 11. oktobra 1973
Predsednik
skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak Lr.
Številka: 38-13/73 Ptuj, dne 11. oktobra 1973
Predsednik
skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak Lr.
3.
Ostale člane skupščine izvolijo delavci, ki so v rednem delovnem razmerju, na zborih delovnih skupnosti in sicer na 293 članov delovne skupnosti po enega člana skupščine po riasled-njih skupinah:
GOSPODARSTVO
120.
Zap.
št.
vol.	Organizacija
enote
1.	a) Tovarna glinice in aluminija Kidričevo	1840
b) TGA - obrat družbene prehrane	28
2.	Tovarna avtoopreme Ptuj	789
3.	a) Podjetje za popravilo voz Ptuj	138
b)	ŽTP	Maribor,	prometna sekcija Pragersko	56
c)	ŽPT	Maribor,	sekcija za vzdrž jlrog	87
č) ŽTP	Maribor,	sekcija za vzdr. VT naprav	6
d)	ŽTP	Maribor,	kolodvorska restavracija	11
4.	a) Tovarna volnenih izdelkov Majšperk	460
b)	TVI Majšperk, obrat družbene prehrane	6
c)	KONUS - zaščita Majšpcrks	69
5.	Tovarna LABOD - TOZD Delta Ptuj	•	344
6.	a) Kmetijski kombinat Ptuj	1.066
b)	KK Ptuj obrat Mlekarna	79
c)	KK Ptuj obrat gozdarstvo	103
č) KK Ptuj obrat mizarstvo in žaga	44
7.	a) Veterinarska postaja Ptuj	20
b)	Živinorejsko veterinarski zavodsPtuj	42
c)	GG Maribor - obrat Ptuj	39
č) Vodna skupnost Drava-Mura delovna enota Ptuj 129
8.	a) Mesokombinat Perutnina Ptuj	562
b)	Mesokombinat Perutnina Ptuj, kooperacija Hajdina 44
c)	Kmetijska zadruga Lovrenc na Dr. polju,	23
9.	Gradbeno podjetje „Drava" Ptuj	352
10.	Veletrgovina Merkator TOZD Panonija Ptuj	625
11.	a) Trgovsko podjetje Izbira Ptuj	255
b) Krojaštvo Moda Ptuj	37
12.	a) Trgovsko podjetje Merkur Ptuj	108
b)	dislocirane trgovine in trgovske poslovalnice	203
c)	Getaldus - servis Ptuj	2
č) Birostroj - obrtna delavnica Ptuj	1
13.	a) Gostinsko podjetje Haloški biser Ptuj	243
b) Gostinsko podjetje Breg	18
14.	a) Podjetje SIGMA Ptuj	523
b) Proizvodno podjetje Olge Meglič Ptuj	112
15.	Obrtno podjetje PLESKAR Ptuj	258
16.	a) Montažno podjetje ELEKTROKOVINAR Ptuj	157
b)	Tovarna elektromehanskih proizvodov Ptuj	78
c)	ELEKTRO Maribor DE Ptuj	75
17.	a) Živilska industrija PETOVIA Ptuj	•	165
b)	INTES Maribor mlin Ptuj	27
c)	INTES Maribor - pekarne Ptuj	104
18.	a) Lesno industrijsko in trg. podjetje LES Ptuj	144
b) Opekarna ŽABJAK	129
19.	a)	Gradbeno podjetje GRADNJE Ptuj	148
b)	Gradbeno podjetje GRADIS obrat Ptuj	87
c)	Projektivni biro Ptuj	16
20.	a)	PODJETJE AGROTRANSPORT	Ptuj	154
b)	Avtobusni promet Maribor enota Ptuj	50
c)	Cestno podjetje Maribor enota Ptuj	46
21.	a)	Kreditna banka Ptuj	57
b)	Podjetje za PTT promet enota Ptuj	144
c)	Ptujska tiskarna Ptuj	66
22.	a)	Komunalno podjetje Ptuj	215
b)	Stanovanjsko podjetje Ptuj	39
c)	Dimnikarsko podjetie Ptuj	19
č) Krajevna skupnost Ptuj	27
d)	Krajevna skupnost Kidričevo '	18
e)	Čevljarska delavnica Kidričevo-,	17
Šolstvo, prosveta in kultura
23.	- Temeljna izobraževalna skupnost Ptuj	5
-	Osnovna šola Toneta Žnidariča Ptuj	48
-	Osnovna šola Franca Osojnika Ptuj	58
-	Osnovna šola Ivana Splcnjaka Ptuj	25
-	Osnovna šola Ivana Spolenjaka Ptuj	25
-	Glasbena šola Ptuj	7
-	Šolski center za kovinsko stroko Ptuj	22
-	Poljedelsko živinorejska šola Turnišče	6
-	Šolski center za gospodarstvo in-upravo Jože Lacko	25
-	Dimnazija Dušana Kvedra Ptuj	22
-	Pokrajinski muzej Ptuj	12
-	Zgodovinski arhiv Ptuj	4
-	Ljudska in študijska knjižnica Ptuj	10
Temeljna kult. skupnost Ptuj	7
-	Tednik Ptuj	5
-	Mestni kino	3
-	Radio Ptuj	6
-	Avto moto društvo Ptuj	9
-	Aeroklub Ptuj	2
-	Občinska zveza za telesno kulturo Ptuj	1
-	Delavska univerza Ptuj	4
24.	- Osnovna šola Kidričevo	41
-	Osnovna šola Cirkovce	19
-	Osnovna šola Cirkulane	25
-	Osnovna šola Desternik	20
Štev.
zaposl.
1868
789
298
535
344
1.292
230
629
352
625
292
134
261
635
258
310
296
273
251
250
237
335
10.482
300
Štev.
deleg.
6
2
1
2
1
4
1
2
1
2
1
1
1
2
1
1
1
1
1
1
1
1
35
1
Po 16. in 17. členu temeljnega zakona o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-82/65) in po 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor št. 33-462/64) je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 11. oktobra 1973 sprejela
SKLEP
o izvolitvi sodnikov porotnikov občinskega sodišča v Ptuju (pojobmočjih krajevnih skupnosti)
1.
Za sodnike porotnike občinskega sodišča v Ptuju se izvoli po območjih krajevnih skupnosti:
-	10 sodnikov porotnikov za mladinsko sodstvo in
-	138 sodnikov porotnikov za ostalo sodstvo.
2.
Za sodnike porotnike občinskega sodišča se izvolijo iz:
1. KRAJEVNE SKUPNOSTI CIRKOVCE
1.	BASTEVC Janko, trgovski poslovodja. Zgornje Jablane 40,
2.	BRUMEC Janko,.mehanik, Mihovce 45,
3.	HERGAN Franc, kmet, Stražgojnca 9,
4.	PERNAT Stanko, kmet, Cirkovce 20,
5.	POTOČNIK Stefan, kmet, Spodnje Jablane
6.	POTOČNIK Vinko, strojni tehnik, Spodnje Jablane 5
2. KRAJEVNE SKUPNOSTI CIRKULANE
1.	BRODNJAK Janez, kmet, Mali Okič 16,
2.	EMERŠIČ Ivan, kmet, Gradišče 79,
3.	FIJAČKO Martin, kmet, Brezovec 69,
4.	MAJCENOVIČ Ivan, kmet, Dolane 21
3. KRAJEVNE SKUPNOSTI DESTERNIK
1.	GALUN Ivan, učitelj, Vintarovci 53,
2.	MEZNARIČ Stanko, zavarovalni zastopnik,
Gomila 17,	,
3.	SIMEONOV Franc, miličnik, Vintarovci 53,
4.	SAFRANKO Anton, kmetijski tehnik, Vintarovci 47/a,
5.	ZELENIK Srečko, uslužbenec, Desternik 13
4. KRAJEVNE SKUPNOSTI DOLENA
1.	GLAŽAR Martin, upokojenec, Pristava 31,
2.	HEBAR Jože, logar, Zg. Pristava 35,
3.	LETONJA Konrad, kmet, Dolena 10,
4.	LETONJA Rajmund, kmetijski tehnik, Dolc-na 10
5.	KRAJEVNE SKUPNOSTI DORNAVA
1.	ČUS Mirko, kmet, Mezgovci 57,
2.	PETERŠIČ Anton, elektromonter, Dornava 71/a
6.	KRAJEVNE SKUPNOSTI GORIŠNICA
1.	BEZJAK Alojz, kmet, Moškajnci 14,
2.	KUREŽ Albert, upokojenec, Moškajnci 16,
3.	OBRAN Franc, upokojenec, Moškajnci 98,
4.	PETEK Franc, kovač, Moškajnci 17,
5.	PIGNAR Janez, kmet, Zamušani 16,
6.	SISINGER Franc, uslužbenec, ForminsSS,
7.	SUM AN Janez, kmet, Gorišnica 102,
8.	VOJSKI Ivan, elektromonter, Zagojiči 33
7.	KRAJEVNE SKUPNOSTI GRAJENA
1.	POTRČ Franc, kmet, Mestni vrhs!07,
2.	ROJKO Franc, kmet, Krčevina 83
3.	TOPLAK Slavko, kmet, Grajenščak 13,
4.	VAUPOTIČ Bogomir, učitelj, Grajena 60,
5.	VODA Maks, delavec, Mestni vrh 95
8.	KRAJEVNE SKUPNOSTI HAJDINA
1.	DREVENŠEK Blaž pleskar, Gerečja vas 39,
2.	KIRBIŠ Mirko, kmet, Hajdina 94,
3.	KLEMEN Franc, kmet, Slovenja vas 33,
4.	LESJAK Avgust, delavec, Zg. Hajdina 96,
5.	SKAMLIČ Ciril, uslužbenec, Sp. Hajdina 8,
6.	SORSAK Marica, gospodinja, Draženci 36,
7.	SRAJBER Ferdo, kmet, Zg. Hajdina 91
	- Osnovna šola Dornava	22		
	- Osnovna šola Gorišnica	32		
	— Osnovna šola Hajdina	22		
	- Osnovna šola Juršinci	30		
	- Osnovna šola Leskovec	22		
	- Osnovna šola Majšperk:.	43		
	- Osnovna šola Markovci	25		
	- Osnovna šola Podlehnik	28		
	- Osnovna šola Rodni vrh	5		
	— Osnovna šola Stoperce	8		
	- Osnovna šola Trnovska vas	7		
	- Osnovna šola Videm	29		
	- Osnovna šola Vitomarci	6		
	- Osnovna šola Zavrč			
	- Osnovna šola Žetale	17	410	2
			710	3
ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO				
25.	Splošna bolnišnica Dr. Jožeta Potrča Ptuj	331	331	1
26.	a) Zdravstveni dom Ptuj	-,	251		
	b) Zdravstveni dom Maribor-ambulanta Ptuj	1	252	1
27.	a) Mestna lekarna Ptuj	27		
	b) Komunalni zavod za socialno zav. P/tuj	19		
	c) Komunalni zavod za zaposlovanje	6		
	č) Zavod dr. M. Boštnarja Dornava	132		
	d) Vzgojno varstveni zavodtuj	76		
	e) Dijaški dom Ptuj	28		
	0 Dom upokojencev in oskrbov. Muretinci	27	315	1
898	3
DR ŽAVNI ORGANI DRU ŽBENO POLITIČNE ORG ANI Z AO JE, DRUŠTVA IN OBOROŽENE SILE
28. a) Uprava skupščine občine Ptuj	236
b)	Občinsko sodišče Ptuj	40
c)	Občinsko javno tožilstvo	6
č) Občinsko sodišče za prekrške	11
d)	Občinsko javno pravobranilstvo.	3
e)	Služba pravne pomoči	1
D Družbeno politične organizacije in društva:
-	občinski komite ZK	4
-	občinska konferenca SZDL	2
-	občinska konferenca ZMS	2
-	občinski sindikalni svet	4
-	občinski odbor RK Ptuj	4
-	občinska zveza prijat, mladine	1
g)	Postaja milice Ptiij	71
h)	SDK podružnica Ptuj	58
i)	Garnizija JLA Ptuj	-
j)	Poveljstvo partizanskih enot Ptuj	-	443	2
4.
Rok za izvedbo volitev delgatov v skupščino stanovanjske skupnosti je 25. oktober 1973.
5.
Nosilec priprav za izvedbo volitev je organizacija, ki je navedena kot prva pod posamezno zaporedno štodlko volilne enote v 3. točki tega sklepa.
6.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj.
Sfcvilka: 020-13/73-3 Ptuj, dne 11. oktobra 1973
Predsednik
skupščine občine Ptuj Franjo Rebernaksl. .p
,9. KRAJEVNE SKUPNOSTI JURŠ1NCI
1.	HERGA Ignac, kmet, Kukava 23
2.	KEKEC Vilko, kmet, Senčaks2,
3.	ŽAJDELA Martin, trgov., poslovodja, Juršin-ci 2
10.	KRAJEVNE SKUPNOSTI KIDRIČEVO
1.	KRAJNC Franc, elektrotehnik, Kidričevosl,
2.	MAGDIČ Milan, pek. mojster, Kidričevosl,
3.	MUHIČ Majda, učiteljica, Kidričevo % 11, za mladinsko sodstvo
4.	ZOREC Konrad, brivec, Kidričevos3
11.	KRAJEVNE SKUPNOSTI LESKOVEC PRI PTUJU
1.	BEDRAČ Anton, Berinjak 12,
2.	BEDRAČ Jože, Repiščc 3,
3.	KMETEC Janez, kmet. Velika Varnica 34,
4.	KODRIČ Alfonz, učitelj (upravitelj), Zg. Leskovec 10 za mladinsko sodstvo
12.	KRAJEVNE SKUPNOSTI LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU
1.	DOLENC Franc, upokojenec, Lovrenc na Dravskem polju, n.h.
2.	KOZODERC Zvonko, uslužbenec, Pleterje,
3.	MEDVED, Jože, kmet, Pleterje 42,
4.	MEDVED Franc, upokojenec, Lovrenc na
Dravskem polju 122
13.	KRAJEVNE SKUPNOSTI MAJŠPERK
1.	IVANČIČ Stanko, kmet, Medvedce 8,
2.	KOROŠEC Martin, kmet, Lešje 27,
3.	LAMPRET Ludvik, krojač, Breg 30, Majšperk,
4.	MARKOVIČ Živadin, ključavničar, Majšperk, Breg 12,
5.	OBREHT Milan, uslužbenec, Breg 12, Majšperk,
6.	PERŠUH Leopold, upokojenec, Koritno .2
7.	PREDAN Borut, predm. učitelj, Majšpcrks9,
8.	PRISTOVNIK Dušan, uslužbenec, Majšperk 11/a,
9.	PLANINC Anton, avtoprevoznik, Majšperk 10,
10.	SAGADIN Maks, tekst, tehnik, Breg 35,
11.	SASE Vili, strojni ključavničar, Breg 14,
12.	SIREC Franc, ključavničar, Majšperk 35,
13.	RAKOVEC Jože, učitelj, Majšperk^reg 35, za mladinsko sodstvo,
14.	SMOLEJ Ivan, učitelj, Majšperk, n.h. - za mladinsko sodstvo
14.	KRAJEVNE SKUPNOSTI MARKOVCI
1.	BEZJAK Konrad, kmet, Markovci 61,
2.	ČREŠNIK Anton, kmet, Borovci 23,
3.	KODRIČ Franc, trgov poslovodja, Markovci 42,
4.	KOLEDNIK Janez, kmet, Stojnci 9,
5.	NOVOSEL Anton, avtomehanik, Stojnci 141/a,
6.	RAJTMAJER Terezija, delavka, Bukovci 163,
7.	SIMONIČ Jurij, delavec, Zabovci 33,
8.	SOLINA Ivanka, učiteljica, Markovci 31,
9.	FEGUŠ Daniela, učiteljica. Nova vas p. M. 53 - za mladinsko sodstvo,
10.	SOLINA Alojz, učitelj, Markovci 3Is- za
I mladinsko sodstvo
15.	KRAJEVNE SKUPNOSTI PODLEHNIK
1.	KUPČIČ Edi, kmetijski tehnik, Podlehnik 22/a,
2.	MLAKAR Rozalija, gospodinja, Zakl 4/a,
3.	MERC Anica, kmetij, tehnik, Kozminci 12,
4.	VERK Radovan, ravnatelj šole Podlehnik, bivajoč Gruškovjc 109 - za mladinsko sodstvo
16.	KRAJEVNE SKUPNOSTI POLENSAK
1.	FLORJANČIČ Ivan, kmet, Lasigovci 13,
2.	KOVAČIČ Ivan, matičar, stanujočsPolenšak 44/a,
3.	KOZAR Franc, cestar, stanujoč Polenšaksšt.
4.	VIČAR Janko, kmet, Strejaqi 8
17.	KRAJEVNE SKUPNOSTI PTUJSKA GORA
1.	KRAPEŽ Albert, krojač Ptujska gora 8,
2.	PURG Ivan, ključavničar, Stogovci 44,
3.	STRAŠEK Anton, delavec. Ptujska gora 19
18.	KRAJEVNE SKUPNOSTI ROGOZNICA
1.	BENKOVIČ Tomislav, (starejši), upokojence, Rogoznica št. 42,
2.	HORVAT Anton, delavec, Kicar 26,
3.	KAVČEVIČ Jože (starejši), upokojenec, Nova vas pri Ptuju št. 71,
4.	LACKO Milan, upokojence. Nova vas pri Ptuju št. 43
5.	LAČEN Štefka, gospodinja, Nova vas pri Ptuju 20,
6.	PETROVIČ Franc, bančni uslužbenec, Podvinci 59
19.	KRAJEVNE SKUPNOSTI STOPERCE
1.	JERIČ Vinko, kmet, Sveča 5,
2.	TACIGA Feliks, delavec, Stoperce 9,
3.	VTIČ Franc, upokojenec, Sitcž 27
20.	KRAJEVNE SKUPNOSTI TRNOVSKA VAS
1.	GROSEK Franc, kmet, Trnovska vas 2,
2.	VRŠIČ Franc, vodovod, inštalater, Trnovska vas 9.
3.	VURCER Karel, učitelj, Trnovska vas 44/a, za mladinsko sodstvo
16.	PIRŠ Irma, gospodinja, Ptuj, Trstenjakova 2,
17.	RIŽNAR Franc, upokojenec, Ptuj, Ormoška cesta 5,
18.	ŠPRAH Franc, avtomeh. mojster, Ptuj, Gregorčičev drev 9/,
19.	TOMANIČ Viktor, direktor, Ptuj, Rajšpova ul. 10,
20.	VAUPOTIČ Franc, upokojenec, Krčevina pri Ptuju 3,
21.	VRTIČ Štefan, upokojenec, Štuki pri Ptuju,
22.	VIDOVIČ Ožbald, uslužbenec, P Čufarjeva ul. 11,
23.	VOGRINEC Janko, upokojenec, Ptuj, Vedova ul. 9,
24.	VRBNJAK Jože, upokojenec, Ptuj, Orešje 1,
25.	LEPEJ Stanko, črkostavec, Ptuj, Miklošičeva ul. 8 - za mladinsko sodstvo,
26.	LORGER Anton, profesor, Ptuj, Kramb. pot 2 - za mladinsko sodstvo
2.
Mandatna doba izvoljenih sodnikov porotnikov traja dve leti t. j. do 11. oktobra 1975.
3.
Ta sklep se objavi v uradnem vestnikusobčin Ormož in Ptuj.
21.	KRAJEVNE SKUPNOSTI VIDEM PRI PTUJU
I.	DREVENŠEK Franc, vodja avtoparka, Pobrežje 96,
. 2. JI RENKO Jože, zidar, Barislavci 1,
3.	KIRBIŠ Ivan, delavec, Vareja 4,
4.	KOLEDNIK Jože, upokojenec, Barislavci
21,
5: SODEC Ignac, kmet, Pobrežje 136,
6.	VIDOVIČ Ludvik, šofer. Majski vrhs53
22.	KRAJEVNE SKUPNOSTI VITOMARCI
1.	FEKONJA Alojz, zidar. Vitomarci št. 14,
2.	KOSTANJEVEC Janez, kmet, Gibinašt. 26,
3.	TOMAŽIČ Jože, dipl. veterinar. Drbetinci št. 4/a,
23.	KRAJEVNE SKUPNOSTI ZAVRČ
1.	KOKOT Anton, kmet, Hrastovec 4.
2.	MURKOVIČ Tomaž kmet. Zavrčž
3.	PUNGRAČIČ Ivan, upokojenec, Turški vrh 14,
4.	ROPIČ Franc, kmet, Gorenjski vrh s! 4.
5.	PRAVDIČ Franc. kmet. Hrastovec 7,
6.	TEŽAK Ivan, kmet. Turški vrh 51
24.	KRAJI'VNE SKUPNOSTI ŽETALE
1.	LETONJA Stanko, kmet, Žetale 87,
2.	PLIBERŠEK Valter, učitelj. Žetale 13,
3.	STOJNŠEK Franc, kmet, Žetale. Nadolc 12,
4.	ZAJŠEK Alojz, kmet. Dobrina 69
25.	KRAJEVNE SKUPNOSTI PTUJ
1.	CEBEK Vinko, avtomehanik. Ormoška e. 1,
2.	FABJAN Stane, upokojenec, Ptuj, Mariborska cesta 11,
3.	FAJFARIČ Anton, kleparski mojster. Ptuj, Nas. bratov Reš 14.
4.	GLATZ Aleksander, uslužbenec. Ptuj. Rogo-zniška c. 2,
5.	GLUŠIČ Dominik, upokojenec, Ptuj. Štuki 9,
6.	HORVAT Konrad, šef avtoparka, Ptuj. Poljska c. 15.
7.	JANŠA Ivan, Ptuj. mehanik, Na Pristanju 6,
8.	KOLARIČ Franjo, uslužbenec. Ptuj, Ormoška c. 1,
9.	KOZEL Edi, požar, varnostni inšpektor, Ptuj. CM drev 7/,
10.	KRALJ Anton, upokojenec. Ptuj. Lackova ul. 5,
1 1. MEGLIČ Franc, prometni uslužbenec, Ptuj. Na tratah 2,
12. MEGLIČ Janko, krojaški mojster. Budina 31,
13.	MESARIČ Marija, promet, šef avtoparka, Ptuj. Rogaška c. 2.
14.	MAJCEN Tončka, uslužbenka, Ptuj,
15.	MUHIČ Jože. upokojenec. Ptuj. Žnidaričevo nabrežje 6.
Št.: 74-1/65-1/3
Ptuj, dne 11. oktobra 1973
Predsednik
skupščine občine Ptuj Franjo R e b e r n« ks 1. r.
121.
Po 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, š .t 33-462/64), je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zb ra in zbora delovnih skupnosti dne 11. ok otbra 1973 sprejela
OB,S KLEP
SKLEP
o ustanovitvi odbora za pripravo investicijsko tehnične dokumentacije za zazidavo turistično rekreacijskega in zdraviliškega centra v Ptuju ter o imenovanju njegovih članov
1.
Ustanovi se odbor za pripravo investi-cijsko-tehnične dokumentacije za zazidavo turi-stično-rekreacijskega in zdraviliškega centra v Ptuju.
2.
Odbor ima predsednika odbora in šest članov /
V odbor se imenujejo: za predsednika:
1.	REBERNAK Franjo, predsednik občinske skupščine,
za člane:
2.	ČARMAN J žica, dipl. oec. in-načel. odd. za finance in planiranje občinske skupščine,
3.	BERDEN Martin, dipl. oec. in predsednik sveta za gospodarstvo občinske skupščine,
4.	PURG Anton, direktor KB Maribor podružnica v Ptuju,
5.	dr. MRGOLE Mitja, direktor Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča v P uju,
6.	CENC Alojz, predsednik krajevne skupnosti Ptuj,
7.	MAKOVEC Viktor, pravni svetovalec v tajništvu občinske skupščine. Naloge odbora
i so:
1.	skrbi za izdelavo investicijsko tehnične dokumentacije zazidave turistično rekreacijskega in zdraviliškega centra v Ptuju in sicer:
a)	urbanistične zasnove za gravitacijsko območje ob najdišču termalne vode.
b)	investicijskega programa in idejnega ter glavnega projekta za letno in zimsko kopališče;
2.	ob sodelovanju z ustreznimi strokovno znanstvenimi institucijami prouči možnosti za razvoj zdraviliških dejavnosti na tem območjti;
3.	daje pobude za do pvarjanja z gospodarskimi in družbenimi dejavniki v občini ins v širšem prostoru in usklajuje njihove interese glede razvoja turistično rekreacijskega in zdraviliškega centra;
4.	poroča občinski skupščini o svojem delu.
Odbor opravlja svoje naloge do izročitve
investicijskih poslov ustreznemu investitorju ’
4.
Administrativno tehnične posle za odbor opravlja oddelek za finance in planiranje občinske skupščine.
5.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in P ($.
Številka: 021-8/73-1/3 Ptuj, dne 11. oktobra 1973
Predsednik
skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak 1. r.
122.
Po 14. in 17. členu odloka o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih in drugih organih občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14-158/67 in po 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64), je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 11. oktobra 1973 sprejela
SKLEP
o imenovanju nekaterih predstojnikov upravnih organov skupščine občine Ptuj
1.
1.	ČARMAN Jožica, diplomirani ekonomist, rojena 25. aprila 1935 v Žabjaku pri Ptuju, stanujoča v Novi vasi pri Ptuju n. h., se
imenuje
za načelnika oddelka za finance in planiranje upravne skupščine občine Ptuj.
2.	KOLARIČ Miha, vi§ji referent, I. vrste, rojen 28. septembra 1919 v Žabjaku pri Ptuju, stanujoč v Ptuju, Ljudski vrt 1, se
imenuje
za načelnika davčne uprave skupščine občine Ptuj.
ŽMAUC Karel, rezervni podpolkovnik JLA, rojen 19. julija 1918 v Stari vasi na Bizeljskem, stanujoč v Ptuju, Jenkova ulica št. 6, se
imenuje
za načelnika štabne službe poveljstva partizanskih enot občine Ptuj.
2.
Imenovanje zgoraj navedenih predstojnikov traja štiri leta t. j. do 11. oktobra 1977.
3.
Odločbe o imenovanjih predstojnikov iz prve točke tega sklepa izda predsednik občinske skupščine.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občih Ormož in Ptuj.
Številka: 111-8/73-1/3 Ptuj, dne 11. oktobra 1973
Pred sednik
skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak 1. E
..Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj" izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek, cena posame/ni številki 1 dinar. Naročniki ,,Tednika“ ga prejemaj0 brezplačno. Izdajatelj ,,Ptujski tednik" Ptuj, urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik Ivan RAU. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg št. 1, tiska LP Mariborski tisk.	*