9. Stavka preneha z današnjim dnem 
in se prične z rednim delom v ponedeljek 
22. marca t. 1 .
5. Ta pogodba stopi z 22. marcem 
1920 v veliavo in velja za leto 1920. Lt 
ako bi se živllensfce potrebščine povišale 
ali znižale za 30 odstotkov današnjih cen, 
potem sestavita obe stranki novo po­
godbo.
b) Radi stavke se ne bo nikogar od­
pustilo od dela, oziroma na katerekoli na­
čin kaznovala Vsi pomočniki vstopijo 
zopet k istemu delu in pod starimi pogoji 
na svoje mesto, kakor pred stavko.
Osrednje društvo kovinarjev le zasto­
pal s. Mihevc.
Ljubljana. 20./3, 1920,
Podpisi.
Pogodba ni prav zadovoliiva. je pa 
zaradi ra zm er, ki vladaio med kleparski­
mi p om očn ik i, poučna, v drugih mestih so 
Meparli vodje pri strokovnih organiza­
cijah. pri nag v Ljubljani se pa povečini 
organiziralo teden pred stavko. Upamo, 
da bodo sedaj Izprevideli sami. da le 
% trdno organizacijo se doseže boljši 
uspeh.
Doklade za delo izven obrata so ta­
ke. da noben-delavec ne bo šel ven de­
lati, to se bo prepustilo da bodo mojstri, 
na čelu brihtnega kovača Urbančiča sami 
opravljali, ter jedli kosilo za 5 kron.
Mlini v Sloveniji.
Ne gre nam pravzaprav za milne, 
katerih ie v Slovenili dosti in za oosest- 
nlke teh mlinov, izmed katerih ni prišel 
še nihče na beraško palico, ampak ere 
nam za delavstvo uposleno v teh mlinih. 
Ti delavci, dasl meljejo žito in moko pri­
pravljajo drugim. nimaio baš na rožicah 
postlano. Dasi zaprašeni in beli od moke. 
pogrešalo sami zadostnega koščka kru­
ha. Njihove plače » v primeri z ono osta­
lega delavstva izmed najnižjih.
To je bil povod, da so zahtevali pri­
merno povišanje svojih nlač. Nedavno te­
ga so v ti zadevi bila v oisarhi zveze in- 
dustrijcev pogaiania. Posestniki večjih 
m linov, ki so bili ob tei Prilik; zbrani, so 
Predsedstvom g /Majdiča iz Kranja 
morali v očigled velikanske draginje upra­
vičenost mlinskih delavcev priznati Pri­
znali so delavcem 40 odstotno povišanie 
na plau ter določeno količino moke na te­
den po K 3.50 bele in K 2 kilogram črne 
moke. Gospodie mlinski posestniki pa so 
obenem izjavili, da mora žitni zavod so­
časno priznati primemo povišanje mlev- 
nlne. pri čemer Ima seveda tudi besedo 
deželna vlada. Da b? gospodje posestniki 
od svojih preišniih mastnih dobičkov de­
lavcem neksi odstopili, tega seveda izleoa 
ne bo doživel nihče. T rdijo tudi gospodie, 
da so iim obenem drugi režijski stroški 
tako narasli da brez povišane mlevnine 
ne morejo izhajati. To je sicer niihova 
stvar, ker ni naša dolžnost, brigat? se za 
potrebščine v mlinih, kattl največ dobič­
ka imafo od mlinov tudi v teh kritičnih 
Ča^ih navsezadnje vendar le gospodje. 
Vprašanje času primerne nreditve mlev- 
nin ie nedvomno postalo akutno. Kakor 
vse stvari stoje.ima dežHna vlada Dri tem 
vprašanju zadnjo in odločuiPČo besedo. 
Ta deželna vlada, ki ie. kakor znano, 
klerikalnega kalibra, ie sicer imela dne 
22 t. m. svojo prvo sejo. ni pa smatrala 
za ootrebno. da bi rešila nad vse pereče 
vprašanje regulacije • mlevnin. §ele od 
gotove strani ie bilo potrebno podrezati, 
da Pride menda ta zadeva na vrsto nri 
prihodnji seli ki bo. kakor določeno, dne 
29. t. ra. Klerikalnim mogotcem pri dežel- ‘
n! vladi se ni? ne mudi, vsa} imafo do­
volj časa pfcsebno takrat, kadar gre za 
stvari, katere so v tesni zvezi z dobro- 
bitoni delavstva.
Iz strokovne orga tizacije.
Mezdno gibanje stavblnskega delav­
stva. Mariborsko organizirano stavbin 
sko delavstvo ie vsled nepovolinih 
mezdnih pogalani. ki so se vršila v Ljub­
ljani dne 17. in 18. t. m. stopilo v tridnev­
no stavko. Po dališem prerenanlu z delo­
dajalci. Se ie delavstvo sporazumelo z 
mojstri na ta način, da so pripravljeni 
znova pogaiati se na podlagi litiblianskih 
plač. h katerim nal dodajo 90 %. Na to je 
šlo delavstvo zopet na delo in sicer za to­
liko časa. da se izvrše nova pogaianja. ki 
bodo 25. t. ni. v Ljubljani. Zahteve te- 
meliiio na izplačilu do 15. marca nazaj.
Na Javnem shodn v dvorani Mestne­
ga doma dne 14. marca se je sklenila reso- 
luciia. ki zahteva volitve v delavsko in 
obrtno zbornico, bolniško blagajno, dalje 
zahteva resoluciia. da pregleda mestni 
stavbni urad podstrešja, da se eventualno 
napravijo podstrešna stanovanja in sled 
niič zahteva, da se otvoriio kamnolomi, 
da bo mogoče zidati, ker ie cement in 
drugo predrago. Vse to v interesu delav­
stva. da ne bo brez kruha in strehe.
Velenje. V nedeljo dne 14. t. m. se T e 
vršil pri nas občni zbor podružnice Unije 
slov. rudariev. Po pozdravnem nagovoru 
sodruga predsednika, ie sodrug Bajt, ki 
se ie udeležil zbora kot zastopnik cen ­
trale. v jedrnatih besedah pojasnil pomen 
strokovnih organizacij. Nato sta podala 
poročni sodr. tainik in blagajnik, iz ka­
terih se ie razvidelc. da ie podružnica 
lepo napredovala v pretečenem letu. Pii 
volit vi odbora so bili izvolieni naslednji 
sodrugi: Zaleznik Ivan. Kovač Filip. Hla- 
din Anton. Vidovič Fran. Stainberger 
Zvonko. Znoi Fran. Hriberšak Anton. 
Brložnik Lovrenc. Sagmaister Ivan, Va- 
lenčak Ferdinand. Olažer Valentin. Knap 
Viktor. Deberšak Fran Po apelu na vse 
sodruge < e zakliučil predsednik zbor.
Maribor. Dne 21. t. m dopoldne so 
Imeli lesni delavci vrlo dobro obiskan 
shod. V prvi vrsti se ie ugotovilo razmer- 
ie strokovne onranizaciie lesnih delavcev 
same. Mizarji in nekateri drugi v stro­
kovno organizacijo spadajoči delavci so 
bili do konca leta 1919 včlanjeni pri po­
družnici osredniega društva stavbmskili 
delavcev v Mariboru. Početkom novega 
leta 1920 pa so si lesni delavci ustanovili 
lastno kraievno skupino osredniega dru­
štva lesnih delavcev in sorodnih strok na 
slovenskem ozemllu.
Krajevna skupina -- -je že danes 230 
društvenikov.
Važen predmet posvetovanja fe tvo­
rila posebno pačilna pogodba, ki vella do 
15. maja 1920. Pri sMepaniti pogodbe se 
ie popolnoma pravilno računala, da bodo 
cene živežu tekom pogodbene dobe go 
tovo naraščale, kar se je tudi v preobilni 
meri zgodilo. Glasom pogodbe bi morali 
mizarski mojstri torei tudi tekom pogod­
bene dobe plače mizarjem in strojnim de­
lavcem primemo zvišati. Gospodie delo­
dajalci so pač sami priča gorostasnega 
oodraževania. toda le redke bele vrane 
so bili tisti, ki so pomočnikom dali, kar 
iim le dolžnost velevala.
V ostalem se bodo ukrenili orimerni 
koraki, da se gospode mojstre na niihovu 
obveznost opozori.
Tudi neki posestnik žage noče razu­
meti, da nri njem uoosleni delavci ne mo 
rejo več živeti Zato shod sklene tudi v
tem oziru potrebno ukreniti. Po rešitvi
tekočih .Iruštvenih nos lov ie imel s. To- 
kan poldrugo uro traiajoč govor, razlaga­
joč gospodarski položai. v katerem se de­
lavstvo vsled dolgotrajne minule vojne 
nahaia. in koie posledice so v ekonom­
skem oziru naravnost katastrofalnega 
značaia. Nadalie ie razlagal bistvo stro­
kovne orpanizaciie taktike in metod, ka­
terih se ie posluževati ter cilie iste S ka­
kim zanimanjem so zbrani lesni delavci 
sledili govorniku, iznričuie deistvo. da so 
vztrajali do ene ure popoldne, njegov 
trud so mu poplačali z burnim pritrje­
vanjem.
Mezdna gibanja.
Gorje pri Bledu. Lesne delavce opo­
zarjamo, naj ne sprejemajo dela na žagi 
K-dovernik & Comp. Ondotni delavci 
se nahajajo že tretji teden v stavki vsled 
trmoglavosti podjetnikove, ki noče ugo­
diti upravičenim zahtevam delavstva. 
Vsako motenje mezdnega gibanja od 
strani stavkokazov bi' imelo slabe posle­
dice. — Obenem se zahvaljujemo vsem 
kovinarjem na Dobravi za njihovo po­
žrtvovalnost, ki nas v tej razredni borbi 
napram brezobzir. kapitalizmu gmotno 
in moralno podpirajo. Delavci.
Oblačilni delavci oozor! V Maribortr 
se nahaiaio krotači in šivilie v stavki; 
tovariši in tovarišice nal ne ootuieio tja.
Obvestila«
Tovarišem vseh krajev, ki so naro­
čili vse žepne koledarie za leto 1920, na- 
znanlamo. da ie vsa zaloga pošla, in da 
torej ne moremo več postreči.
Vsi oni tovariši oa, katerim smo po­
slali kuledarie v razprodata in še niso za* 
nie poslali obračunov, 'vlludno prosimo, 
da to čim preie store Poplačati namreč 
moramo v določenem roku .tiskarno in 
knjigoveza. Za nakazilo denarja se je po­
služevati onih poštnih položnic, ki so na 
goreniem robu zaznamovane z besedilom 
»Zep. kol.«
Vsem funkcionarjem! Pod imenom
* Jugoslovanska Matica« se snuje v Ljub­
ljani neka organizacija, katera v prvem 
členu svojih pravil povdarja, da je dru­
štveni namen pospeševanje gospodarskih 
in kulturnih interesov Jugoslovanov v 
tujini. Označeno društvo namerava usta­
navljati podružnice po vseh večjih kra­
jih Slovenije in razpošilja v to svrho 
oklice ter pravila tudi našim organizaci­
jam, vabeč jih na pristop.
Opozarjamo vse funkcijonarje našiti 
strokovnih organizacij, da je snujoče s« 
društvo »Jugoslovanska Matica« povsem 
meščanskega značaia in da ni pričako­
vati^ da bi tudi slovensko delavstvo v 
tujini imelo od te organizacije kaj haska. 
Slutimo pa, da gre pil celi stvari za ire­
dentizem, katerega nai bi se pospeševalo 
v po Italiianih zasedenem ozemlju. Vme» 
šavati se torej v stvari, tta katerih de­
lavstvo nima nikakršnih Interesov, bi 
bilo odveč.
Priporočamo torei vsem našim stro­
kovnim organizaciiam. da se za enkrat 
napram novi akciji zadrže Popolnoma re­
zervirano. ne pristopajo in se tudi nobe« 
nih priredb ne udeležujejo.
Glede nledintcnla strokovnih organi« 
zaclj v Jugoslaviji je sklenila Strokovna 
komisiia za Sloveniio v Liubliani. da se 
orikliuči z vsemi orggmzaciiami Central­
nemu Radničkemu Sindikalnemu Veču V 
Belgr;Hu. Natančnejša pojasnila priobči­
mo prihodnjič.