Današnja številka obsega 12 strani. „J\fovi <5as“ i shaja vsak petek ob 12, uri dopoldne. Ured' ništvo in upravnišfvo j« V (gosposki ulici št 6, drugo dvorišče. M9VICAS Jrist stane xa celo leto . ... i ji za manj premožne S M v Jvfemdijo . » . . 6 , posamezne številke 8 v Oglasi po dogovoru. štev. 42. V Gorici, 18. oktobra 1912. Leto III. Skrbimo za izseljence! Že večkrat smo v »Novem Času« pov-darjali, da je treba naširn ljudem, ki si v tujino gredo iskat kruha, pomagati, da se ije izgube in da ne zajdejo v roke izkoriščevalcem. Hvala Bogu! V Gorici se je ustanovila nova družba, »Družba sv. Rafaela«, ki bo izvrševala med slovenskimi izseljenci to apostolsko delo. Tu priobčujemo oklic Družbe sv, Rafaela, ki se glasi: Objava in prošnja. Od dne do dne narašča število i z-s e 1 j e n c e v v naši deželi. Mnogo krepkih, nadebudnih močij zapušča vsako leto domovino ter gre iskat si sreče v tujino. Koliko mladeničev in mož iz naših gor odhaja v Rumunijo drvarit, ali v rudokope v Nemčijo ali črez morje v daljno Ameriko! Koliko deklet in žena zapusti vsako leto domače ognjišče ter si išče zaslužka ali v tukajšnjih mestih ali celo v Egiptu! Dvojna nevarnost. Ne da se tajiti, da znači ta pojav izseljevanja dvojno nevarnost, odkriva dvojno rano: nevarnost za domovino in za izseljence. Domovina zgublja prepotrebnih delavnih močij, ter mnogi izmed izseljencev se nikdar več ne vernejo; če se pa zo-het vrnejo domov, često prineso v zdravo domače ozračje okuženega, zastrupljenega duha iz tujine. Izseljevanje večkrat raztrga najsvetejše družinske vezi. ter pahne ženo in nedolžne otroke v najhujšo bedo in pokvarjenost. Domovina trpi vsled tega v verskem in nravnem, pa tudi v narodnem oziru, saj izkušnja uči, da se oinogo izseljencev svojemu narodu popoi-uoma izneveri! Kako velika nevarnost pa preti izseljencem samim! Pogosto pridejo vsled neizkušenosti in neprevidnosti v roke brezvestnih goljufov, ki jih na premeten način oropajo imetja, pa tudi poštenja! Žalostni zgledi v lastni domovini nam dovolj pričajo. kako‘strašne so posledice neizkušenega in lahkomišljenega izseljevanja. Kdo bi oreštel vse šolze in opisal vse gorje, ki jih tako izseljevanje povzročuje?! Družba sv. Rafaela in njen namen! Temu zlu je treba opomoči! Odločno to od nas zahteva ljubezen do naših verskih svetinj, ljubezen do milega naroda! Iz teh plemenitih nagibov se je zasnovalo v Gorici nad vse potrebno društvo z imenom »Slovenska družba sv. Rafaela«, čigar pravila je c. kr. namestništvo v Trstu že odobrilo. Nova družba je podružnica velike avstrijske družbe sv. Rafaela ter ima svoj sedež v hiši »Centralne posojilnice« v Gorici, Josipa Verdija, tekališče štev. 32. I. nadstr. Sestavil se je tudi pravilno društven odbor, ki stopa s to le objavo pred slovensko javnost proseč vsestranskega zanimanja za družbo ter blagovoljnega podpiranja njenih človekoljubnih smotrov! Družba si stavi v zmislu § 1. svojih pravil namen: »podpirati slovenske izseljence v boju proti neštevilnim nevarnostim, katerim so izpostavljeni glede vere in nravnosti glede njih materjelnih sredstev.« — Namen družbe ni torej pospeševati izseljevanje, pač pa varovati pred o-deruhi one, ki so že sklenili izseliti se. Podpirajmo družbo vsak po svojih močeh! Ob jednem nujno prosimo vse slovenske rodoljube, naj blagovolijo društvo ob raznih prilikah ljudstvu priporočiti bodisi na shodih ali v zasebnem občevanju, bodisi v uradu ali doma. Zlasti pa vabimo vse dobromisleče. naj v obilnem številu pristopijo k društvu, ter je tudi gmotno podpirajo. Vsako, še tako vzvišeno delo potrebuje denarnih sredstev. Prav z malimi prispevki — koliko dobrega se da storiti! Članarina znaša le 2 K na leto S posebno prošnjo se obračamo do naše požrtvovalne častite duhovščine, naj ista i to apostolsko delo po možnosti podpira v zmislu želje in navodil našega prev-zvišenega knezonadškofa dr. Frančiški) Borgia Sedeja ter sv. Očeta papeža Pi.ia X, ki je v svojem pismu z dne 15. avg. 1912. (gl. Foi. Eccl. 1912. X) opozarja vse katoličane na važnost izseljeniškega vprašanja, ter ie v ta namen ustanovil nov odsek v sv. konz. zboru za izseljence. Naj bi vzgledu č. duhovščine v obilnem številu sledili naši lajiki, naše rodoljubno ženstvo. občinski zastoni ter razna naša društva! Opozarjamo tudi odbore naših posojilnic na to družbo s prošnio, naj bi pri razdeljevanju vsakoletnega čistega dobička spomnili se z prispevki. Vsak še tako mali dar se hvaležno sprejme! Zaupniki. Zelo bi se ustreglo podpisanemu odboru. ko bi se v krajih, kjer je izseljevanje v navadi, dobile osebe, ki bi hotele sprejeti službo zaupnikov. Ti naj bi posredovali med odborom in izseljenci. Kam se obračajte. Družba je že pričela svoje poslovanje. Navodila v izseljeniških zadevah daje brezplačno dr. Frančišek Pavletič, odvetnik v Gorici in sicer v hiši »Centralne posojilnice« (.los. Verdija tekališče štev. 32, l. nadstr.) Pisma zadevajoča društvo ter denarni prispevki naj se pošiljajo dr. Josipu Ličan-u. profesorju bogoslovja v Gorici (centr. semenišče); Na agitacijo! Podpisani odbor ponovno vabi vse rodoljube in rodoljubkinje k prijaznemu sodelovanju v dosego plemenitega smotra! Vsi dobromisleči naj ob vsaki dani nri-liki goreče agitirajo za novo Rafaelovo družbo! »A delo in trud naj Bog blagoslovi!« Slovenska družba sv. Rafaela. V Gorici, dne 14. oktobra 1912. Josip Pavletič, kanonik, župnik-dekan. t. č. predsednik. Dr. Frančišek Pavletič. odvetnik, t. č. podpredsednik. Dr. Josip Ličan, prof. bogoslovja, t. č. tajnik in blagajničar. Anton Berlot, župnik-dekan. t. č. odbornik. Josip Primožič. župnik, t. č. odbornik. Vojna na Balkanu. Položaj na Balkanu se je od zadnjič temeljito premenil! Pred vsem poročamo, da se je vojna med med Srbi, Bolgari Grki ter na drugi strani med Turki že pričela, kakor nam poročajo brzojavi, ki smo jih dobili sinoči; * M Schi-pJzaniK&ll>z/ ^ |KVs/ ( him \ #;> ^ fe%y siwA^, Pla/nica SKUTAR1 Ant/vam 'fp,;rr^=: , Tara«I / ^S^Dulcigno <5* OiovannL d/ Medu a - Splošna vojna je izbruhnila ! Carigrad 17. 5h pop. Turška vlada je ukazala turškim četam, naj prekoračijo mejo Bulgarske in Srbije ter začno boj. Sofija 17. 5h pop. Bolgarski kralj je odpotoval v glavni stan. B e 1 i g r a d 17. 5h pop: Srbski prestolonaslednik je to jutro odšel proti Nišu s svojim spremstvom. Atene 17. (Uradno) Dve grški ladji topničarki sta pripluli skozi morsko ožino pri Prevezi do Vojniče. Turki niso mogli tega zabraniti. Te brzojavke kažejo, da se je vojna na celi črti že začela. Poročil pa. še nimamo. Zato se v tem poročilu omejimo le na prodiranje Črnogorcev, ki je zmagovito. Zmagoslavno prodiranje Črnogorcev. Črnogorske čete so 9. t. m. prekoračile turško mejo na 3 straneh. Prva kolona, ki jo poveljuje princ Danilo in ki je najmočnejša, prodira proti S k a d r u (ki je na naši karti zaznamovan s Skutari) od severne strani. — Druga kolona pod poveljstvom generala Martinoviča prodira proti Skadru od Bara (na zemljevidu Antivari). — Tretja kolona pod generalom Vukoti-čem pa se bojuje na severu proti Sandža-ku — Novemu Pazarju ter skuša dobiti zvezo s Srbi. Tega bojišča ni več na našem zemljevidu. Zmagonosni boji prve kolone. Glavni stan je 9. t. m. imel ta oddelek v Podgorici, ki je še v Črnigori. Od tu so prodirali Črnogorci proti jugu ter so v hudih in silno krvavih bojih vzeli v teh dneh celo vrsto turških utrdb. Dne 10. t. m. so po krvavem boju, ki ie trajal tudi cel prejšnji dan, vzeli utrdbo Dečič, ki je blizu meje. Turki so se hrabro borili. Črnogorci so vjeli mnogo Turkov s poveljnikom ter zaplenili 4 topo- ve. Z vjetniki Črnogorci prav lepo ravnajo. Črnogorcem so se pridružili katoliški Albanci. — Dečič je padel ob lih dopoldne, nakar so se Črnogorci še isti dan takoj vrgli na silno močno trdnjavo Tuzi, ki je branilo več tisoč Turkov. Predno pa je bilo mogoče vzeti Tuzi, so morali Črnogorci po krvavem boju vzeti utrdbo Šipča-nik, ki jo tudi vidimo na karti, kar so dosegli še 10. t. m. pozno zvečer. Nato so se še ponoči vrgli na utrdbi Rogam in Vranjo. Obe utrdbi so Črnogorci osvojili danes teden opoldne, nakar so pričeli oblegati močno utrjeni Tuzi. Obkolili so ga od vseh strani. Turki so ga Ijuti branili, ker je to zadnja večja in močnejša trdnjava pred Skadrom. Tu so se Turki tako srdito branili, da so se Črnogorci morali celo umakniti. — Toda črnogorski junaki niso odnehali. Dne 14. t. m. se je črnogorska pehota ravno pripravljala, da napade z vso silo Tuzi, ko prijaha iz trdnjave častnik z belo zastavo, znamenje, da se posadka uda. V osvojenih utrdbah Tuzi. Šipčmik in Vrania je bilo 5000 turških vojakov, ki so jiii vjeli Črnogorci. — Črnogorci so nato nadalje prodirali proti Skadru ter so vzeli trdnjavo Hum (ki je pa ni na karti). Sedaj jim je pot do Skadra prosta ter ga oble-žejo od severne strani. Hudi boii druge kolone. General Mar-tinovič prodira od Bara (Antivari) med Jadranskim morjem in Skadrskim jezerom (Skadrsko jezero ie na karti narisano, a imena ni trori). Ta armada je prekoračila reko Bojano ter začela napadati močno utrdbo Taraboš na južni strani jezera prav pred Skadrom. Tu se je kakih 1000 Črnogorcev dne 13. t. m. ponoči ravno pripravljalo. da napade trdnjavo, ko iih ie obsvetlil električni metalec svetlobe .Takoi so Turki začeli na nje strahovito streljati z brzostrelnimi topovi. Častniki so zapovedovali, nai se četa umakne. A Črnogorci niso hoteli niti za ned nazai ter so drveli smrti nasproti. V tem divjem smrtnem boiu ii1' ie padlo na stotine: a eno predntrdbo cn Turkom le vzeli. Ko to pišemo, nam ni še znano. če ie Taraboš nadel. Pač nn .sp Sirijo nepotriene vesti, da ie celo Skader ?/• padel v rnlce Črnogorcev. Tretja kolona pod generalom Vukoti-čem (glej sliko!) prodira proti severu ter General Vukotič. bil za zadnjo stražo in ga uničili. Turki delajo kot divjaki. V neki vasi so vjeli 5 deklet, jih oskrunili in umorili. Drugod so u-pepelili katoliško cerkev, ki so jo revni Albanci s težavo sezidali. Naša država pa, ki ima pokroviteljstvo nad temi Albanci, ne stori nič. — Medtem pa se Turki in mohamedanski Albanci pripravljajo za ljut boj proti kristjanom. Bati se je, da v turških mestih začne klanje kristjanov. Turško vojno brodovje je odjadralo v Crnomorje. Zdi se, da da hoče napasti bolgarske luke. Turška armada ob bolgarski meji šteje 142.000 mož. Zdi se pa, da sedaj turška vojska ne bo več tako močna ko v prejšnjih vojskah. Vzrok ta: Prej so služili v vojski sami Mohamedanci, ki so se borili za turško vero. Sedaj pa je v armadi polno kristjanov, ki se bodo morali boriti proti lastnim bratom. To bo Turke slabilo, kar se je že pokazalo v bojih s Črnogorci. Tu so Turkom cela krdela dezertirala. Čez srbsko mejo prihaja polno turških vojakov. ki vstopajo v srbsko vojsko. Turški vojaki so pri R i s t o v c u napadli srbsko mejo. Po hudem boju so Srbi Turke vrgli nazaj. Grška anektirala otok Kreto. Dne 14. t. m. je grška zbornica sklenila, da turški otok Kreta odslej pripada Grški. V seji grške zbornice dne 14. t. m., ki so se je udeležili tudi krečanski poslanci, je izjavil grški ministerski predsednik Ve-niZelos, da grška vlada akceptira unio-skupščine in da formelno izjavlja, da obstoja zdaj za Kreto in Grško le ena sama zbornica. Venizelos je nato pozval kre-čanske poslance, naj se vrnejo na Kerto, kjer se izvedejo nove volitve po določilih grške ustave. Končno je še grški ministerski predsednik izjavil, da sicer Grška želi mir, a da ker je moralno in materielno krepka in močna s podporo zvezinih držav, kljubuje zmagovito vsem nevarnostim. Vstaške čete. Vstaške bolgarske in srbske čete v Macedoniji, Stari Srbiji in Sandžaku delajo Turkom velike preglavice. Klanje je na na obeh straneh neusmiljeno. Sofijsko »Utro« poroča z meje: »Ire-gulerni bulgarski vojaki, ki jim poveljujeta Sandanski in Černopejec, so zasedli prelaz Kresne, ki vodi v Solun. Prelaze so Bulga-ri močno utrdili. Zbarnih je na Kresni 2000 oboroženih četaščv in 1000 kmetov. Sodijo, da so pozicije nepremagljive. V Čumaji so četaši s peklenskim' strojem pognali v zrak turško vojašnico. Ubitih je veliko turških vojakov in je pogorelo veliko hiš. Evropska diplomacija. Evropska diplomacija neve, kaj naj stori, ker balkanske države se na Evropo več ne ozirajo. Sedaj hočejo velevlasti sklicati skupno posvetovanje. Med Rusijo in Avstrijo vlada baje popolna edinost. Čonogorski rezervisti pozdravljajo napoved vojne. je vzela Bjelopolje. Pred Beramami so se Pa vneli krvavi boji, ki so trajali skoro teden dni. Turki so Berame srdito branili, Vendar poročajo brzojavke z dne 17. t. m., da so tudi Berame padle. Črnogorske izgube so velikanske, ker Črnogorci nič ne pazijo nase, ampak brez strahu drve v smrt. V dosedanjih bojih so Črnogorci izgubili blizu 2000 mož mrtvih in ranjenih, kar je zelo veliko. Črnogorski kralj je zapovedal vsem četam, naj pazijo na se in naj se ne izpostavljajo nevarnosti, kjer ni potreba. Junaški Črnogorci. Lepe in ginljive vzglede poroča »Slovenčev« dopisnik z bojišča. Vzgledi kažejo črnogorsko junaštvo v taki meri, da mi tega niti razumeti nemoremo. Med ranjenci je starec blizu sedemdesetih let, sam je lahko ranjen, toda na gojišču sta padla dva njegova sina, tretji ie težko ranjen, četrti je še na bojišču, včeraj je obiskovala ranjence kraljica, in ko je zvedela starčevo osodo. se je ponudila, da mu osvobodi najmlajšega sina iz vojske. Toda starec je zajokal in rekel: '‘Ljubše mi je, da me na kose razsekate, nego da doživim tako sramoto.« Ondi leži drugi starček, zastavonoša svojega bataljona; sam je lahko ranjen, v boju pa je izgubil sina. Vprašam ga: »Kako je, očka?« »E. hvala Bogu, čez kak dan ?rem nazaj, da maščujem sina; zanj mi je žal. toda — hvala Bogu! Na bojišču sta se borila drug ob družin oče in sin. V dežju krogel opazi stajic, da se mu je sin, zadet v nogo, zgrudil. "Uro se vleže čeženj, da ga s svojim telebni brani. Ko _so po boju pobirali ranjen-Ce. so morali mrtvega očeta potegniti s si-H ki je še živel. . Or. Metanovič nam je danes pripove-?°Val, da je te dni v Podgorici obvezal nad Ueset ranjenih starčkov nad 75 let starih. Neki uradnik pa mi je s solzami v očeh pravil, da ima 721etnega očeta, ki je šel prostovoljno na bojišče, in sedaj sin ne ve, ali je še živ ali mrtev. Sploh je čudno, da je med temi ranjenci večina starčkov junakov. Vsled izgube krvi in bolečin leže onemogli in so mili za pogled — kakor jagnjeta. Toda. da le spomniš boja, pa se jim zažare oči — ti se znajo boriti! Še nekaj! Tu med ranjenci leži tudi ena črnogorska žena. Mlada je še. komaj dva meseca poročena. Vojna ji je pobrala od doma moža, starega očeta in dva brata. Ob soirotelem ognjišču je ostala sama s staro taščo. Tedaj je prišel glas, da vojaki v taboru nimajo hrane. In ona. ljubeča žena, zbere skupaj tisto malo, kar je bilo v hiši ter se poda na bojišče — da svojcem prinese okrepčil. Ko je prispela na bojišče, je boj najhuje divjal; toda ona se ne zmeni za to, marveč hodi med vrstami in išče svojega moža. Mislila je pač, da se bo mož lažje bojeval in bo varnejši, ako bo ona pri njem. Ravno v hipu pa, ko je dospela do njega, poči zopet s trdnjave in žena se v prsi zadeta zgrudi na tla. Sedaj leži tu bleda in slaba in zdravnik ima malo nade, da bi ozdravila. Pa njej sami ni na tem: »Hvala Bogu. da kroglja ni zadela njega; bilo bi ga mnogo bolj škoda nego mene.« Turki. Fanatizem mohamedove vere je navdušil zopet vse Mohamedane za boj proti kristjanom. Pred združeni Albanci so sc razdelili. Katoličani pomagajo Črnogorcem, Mohamedani Turkom. Da so katoliški Albanci zapustili Turke, je vzrok ta, da so jim Črnogorci vedno pomagali. Turški poveljnik Esad paša, ki je sedaj hitel Skadru na pomoč, je bil tako nepreviden, da je ropal in moril po turški šegi po vaseh katoliških Albancev. To je slednje po-bunilo. da so napadli turški bataljon, ki je Novejša poročila. Sofija, 17. oktobra. Danes je brez vsake vojne proklamacije vojska na celi črti izbruhnila. Na bulvarski meji so se boji že včeraj oziroma danes ponoči začeli. Sofija, 17. oktobra. Po zadnjih vesteh se bijejo ob bulvarski in srbski meji hudi boji. B e 1 g r a d. 17. oktora. Na meji so se že včeraj začeli boji. Prišlo je do resnega spopada pri Pretolacu in Marbare in sicer med Albanci in Srbi. Boj je bil 1 jut, ker je morala stopiti v akcijo tudi srbska artilje-rija. Padlo je na srbski strani 10 mož. 40 je ranjenih. Albanci pa imajo 200 mrtvih. B e 1 g r a d. Srbski vladi došla uradna poročila javljajo o novem napadu turških čet. ki so vdrle pri Prepolcu v Srbijo. Tam se je včeraj celi dan vršil boj ki se ga je udeležila tudi srbska artiljerija in danes se uradno javlja, da imajo Srbi 10 mrtvih in 20 ranjenih, Turki pa štejejo baje 200 mrtvih. Po hudem spopadu so pognali Srbi Turke preko meje, a ker jim še vlada ne dovoli, da bi jo prekoračili, so Turki nadaljevali z ognjem. Po svetu. Mir med Italijo in Turčijo — sklenjen. Naenkrat se je izvršilo! Lahi'so izdali balkanske narode ter se sami okoristili na njih račun. Turčija je bila v stiski, zato je Lahom ugodila vse, kar so hoteli. Lahi s svojo močjo bi ne bili ugnali Turkov. Sedaj pa so pustili na cedilu Balkan! Ni lepo! — Na Hrvaškem Čuvaj zopet besni in skuša razdražiti Hrvate do skrajnosti. Avstrija naj vendar že enkrat spravi s pota tega človeka! — Štajerski deželni zbor bo naj-brže razpuščen. Slovenci nočejo ustaviti obstrukcijo, s katero hočejo Nemce prisiliti, da dajo Slovencem njih pravice. — Na Roosevelta, bivšega predsednika Amriške-ga, ki sedaj kandidira, je streljal neki socialist in ga nevarno ranil. itreij Listek. Pismo naj a. v Zetovo z Du- 4. Na Dunaju. Zdej pa res verjamem, de Ide tud brz glave akul hodja. Sam' na sebe srn probiru ta resnica. Tiste dni na Duni nism znou še da pet štet. Buh me uar anu svet Rak, de b se m le ki slabga na zgadila. Anu gledite, huda trplejne sm tud jest da kanca spiu. Ad tistga beciklna sm je urezu naglih koraku paanikantradanusmzačeugledat.či b nejč dabiu an autaramabil, de b se pejlu cesarje gledat. Komej sm biu adnga zaja-hu. »U Šenprun« sm djau anu sm papravu rekle, de b Dunajčni na rekli, da je kašna baraba uautaramabilu.»Hicika« sm zakri-ču anu že je začela tejč. Tam sprej je biu ku an kalourat anu tist Dunejčn, k je furu, je ceu cajt predu anu abraču. Ceu Dimi je gledu. Adni sa se adkriual, ta druj sa se prklajnel anu tku naprej. Jest sm pa prou maška ana bržinka kadiu anu pazdraulu na use strani: »kut morgn. serbus. kristene kot, gob di ern, bi gec« an ki jest vem ka-ku še. Taužnt petelinu, če b me Zanut vidu, b gvišna mislu. de sm menistr za Ta-mažeua žlindra. Pa kakr se mi ni še abedna pasrejčla, se mi tud ta-le ni. Tam u ani kantrad prle-ti uen z ane mesnice an pes. k je biu ku tele velk anu skoč ad zad tia maje karoca, me pategne uen anu ubog Zef je sedu glih na sred ceste. De b vidli, kašn špektakl je ratu! Dunejčn sa začel ploskat, ku de b bli nori. Jest nism vedu, al ploskaje mene, k sm tku fajn sedu, al tistmu normu psu, k je sedu glih prd mene anu me je tku nausmi-lena lpu gledu, de me je u resnic žalost prjemala. »Dabra s naredu pudl«, sm ga pahualu, »jest ti prou neč na zamirrn. zatu kr špasi sa bli anu boda. Braua pudl. le bejš lepu pačas domou anu taje pasje mater pazdravi!« Pa je admaširu, ku an star general u penzjonu. (To pa se je 2efu gotovo le sanjalo!) Tist dunejsk fojlk se je zmeram bel zbiru akul mene. Ustanem gare, skočni u Ift anu zaupijem: »Perfluhte orsak bindiš nohamol, zjale duniske, al res nimate druj- ga dela kakr radavednast past anu BasU cajt krast? Če se hitra na sprabte ad tu. grem dereht h cesarju anu mu povem, <-le nej uas dene use za 24 ur u špelikaumra al pa u španjge.« Adn je hitra reku: »Ja> ta se pa na špasa; le bejžma!« anu sa se sprabli. Jezn sm biu, žalastn tud. ma še bel pa veseu, zatu kr tistga autaramabila 111 biu več nazaj anu jest mu za uožne še nism plaču. »Serbus Nacli!« sm ad same zada-ualnast stisnu z grla anu sm skaču na an trambulaj. »A kortn pr Šenprun« sm djau pa nemška. Če na Duni ukažeš klabase anu gobe pa slabejnska, ti prneseje gvišn;' kašne štrike anu omrele. Prou neč mi ni biu žou, de sm se s trambulajem uozu. Use sm vidu, kar je z3 videt. Še tnimu pirlamenta sm se pejlu-Pa sm prašu adnga anu sm djau: »Ti P1' jatu, ki je tu-le za na ženjnska, k staji gai"e na vrhi tega Šterna s palca u rakali »Tu-le je baginje« je reku. »Kašna bagini0 je«, sm se ujeziu, »ki boš,ana baba z B11' gam prmirju. Cgajnarca je, couprnca, Pa ne baginje!« Kar prač sm se abrnu, tku me je grizla. »A ki vi nejč zastopte!« je uoni za' kriču. ^ »Čak, ti še jest pakažem, kulki zastO' pm!« sm djau anu sm ga pagrabu anu si’1 ga patisnu s trambulaje, da se je zuni use-du glih tku kakr jest paprej, k me je pes1; autaramabila pategnu. Prou ad srca sni s*-mogu smejat. An pulcaj, k je mimo šou.11 je požugu; jest sm pa hitra segnu u aržet' sm mu pamežiknu z ačmi anu sm mu vr£l| ana klabasica, k sm je še s Šant Mihela.£ saba prnesu. Še salutiru m je. tku me J jemu rad. Jest sm si pa tud u čast šteu.d me držauni Ide pazdrauleje anu sm se tK1 prklanu, de m je ues dnar z aržeta zletu-Glih štadiru sm, al sm use pabrau, k 1 kandikter zakriču, de sma pr ŠenprUfl^ An Krajnc, k je že skara use sonde zaPr‘r vu, je gledu žalastna akul anu je peu: »Kdur na Duni prit želi Trebuh zuni nej pusti. Če stotaka nima dva. Nej astane rajš dama.« Kaku je blo, bo pisu Žef. Listek. Junaštvo in zvestoba. Nemški spisal: JOŽEF SPILLMANN D. J. (Dalje.) Tedaj je prinesla Blanšč vest domu, da bodo prihodnjo noč iskali po vsem mestu za orožjem in osumljenci. Oglasi po ulicah so oznanjali, da se ne sme od četrte ure popoludne nihče ganiti z doma. Nobeden voz ne sme voziti in nikdo ne sme iz mesta. Kogar dobe zunaj stanovanja, ga kot osumljenca primejo; istotako vse, pri katerih najdejo orožje. »Splošna morilna nočbo“, je zdihovala starka. „Glasno govore po cestah, da mislijo pomoriti vse kraljeve privržence. In rdeča Babčt mi je grozila s pestjo ter dejala, da že vedo, da je tukaj skrit fr oj gospodar z drugimi ljudskimi sovražniki in da jih najdejo. In po-teiti lahko stegnem svoj vrat „skozi okence" — tako pravijo temu strašnemu stroju, viseči sekiri, na Karusejskem trgu". Kajzer jo je tolažil in dejal, da nas «ie dobe. Kar je sumljiv^' je že davno skril v podzemskem hodniku in mi vsi pojdemo v3'l' ko napoči noč. Popoludne se je vrnil Brunner iz ulice Btisi. Zviti dečko je kel, da mu je dišalo, da je pri nas dobra mišja luknja in ker mi . s# bližnjo noč iti vsi pariški mački lovit miši, se mu je zdelo pamet^ da prenoči pri nas. Obe gospe bosta brez njega to noč bolje op* vila. Ker živita tam prav ponižno pod imenom „sestri Men4r". L gotovo puste v miru; navzočnost tako brhkega služabnika kakor ^ on pa bi ju kljub navadnemu imenu osumila za aristokratinji. T* . jc brez slovesa odšel na dopust. Trajalo bi predolgo in gotovo obremenile z najnevarnejšimi pismi name ne sicer mlajša, ki_ sk , zdaj ujeti gospoda polkovnika Salisa, temveč starejša, ki jo je že P krat spremljal k Redingu. Tako je pravil dečko. Kar je rekel o Izabeli, me je jezilo. povem odkrito. Poznal sem Salisa predobro, da bi bil mislil, d*1 , suče okoli deklice. Veljal je med svojimi tovariši vedno za človeka, ki mu v tem ni nobeden kaj očital. Tudi mi je bila d°, znana, njegova zvesta ljubezen do Ursine Pestaloci, ki jo je opev‘ svojih pesmih. Ne, če je bilo kaj na tem, kar je pravil Brunner, bila je krivda edino-le na strani Izabelini. In to se mi je zdelo zelo verjetno. Salis je imel nekaj očarujočega na sebi in je morai uplivati na tako dekle kakor je bila moja nevesta. „V njem vidi novo, veliko lepšo punčiko", sem rekel sam pri sebi. „Ubogi otrok! ne sluti, da je nikdar ne dobi, ker Gavdenc ostane zvest svoji Ursini!" Seveda sem se zelo varoval, da bi te misli ne izdal Brunnerju ali da bi ga ne uprašal le besedico o gospici JValdulerski, četudi se je zdelo, da tega pričakuje. Mesto tega sem ga izpraševal o obiskih pri Redingu in tedaj sem izvedel komaj verjetno novico! Marta mu je bila naročila, da je za oba kupil uniforme narodne brambe pri nekem kramarju in z nekim pisanim dovoljenjem, ki jima je napravil Salis, sta tako preoblečena že večkrat prišla v opatijsko ječo. Iz po-četka sem komaj veroval in mislil, da Brunner zopet pripoveduje kako svojo izmišljotino. Toda ne, bilo je tako. In v resnici prilegalo se je to moškemu Martinemu pogumu in njeni zvestobi. Kar se mi je iz-prva zdelo nežensko, spoznal sem, da je res v čast junaški ženi. Brunner mi je nato pripovedoval, kako sta našla Redinga. Ležal je na bornem slamnatem posteljnjaku v kotu obokanega prostora, ki je bila prej zakristija pri nekem stranskem oltarju, ko so še benediktinci bivali v opatiji Sen-Žrmen. Ni mu šlo tako slabo; rane na glavi so se mu skoro zacelile in tudi laket, ki so mu ga zopet uravnali, mu ni povzročal preveč bolečin. Bil je seveda še zelo slab, ker je bil izgubil toliko krvi. „Ko bi mogel le nekoliko uporabljati roko“, je dejal Brunner, „ne bila bi čarovnija pomoči mu, da ubeži. Sestavil sem si že čisto lep načrt. Zakristijino okno ne stoji preveč visoko nad nekim dvo- riščem, kamor je z lestvo lahko priti iz vrta, ki se ga dotika. Dala sva mu že dobro pilo. Če se mu posreči prepiliti eden ali dva droga železne mreže, lahko ptička v temni noči izpustimo. In njegova žena mi je obljubila veliko napitnino, če se posreči. Toda počakati moramo še nekoliko, da vsaj malce pomore z roko". To je bil tedaj Brunnerjev in Martinijev načrt! To je bil vzrok, ki je nagnil Redingovo ženo k nevarni igri, da se je preoblekla, in ne le samo obisk ! Toda morala sta še »počakati" z rešitvijo. In kdo je mogel biti porok za to, da jima ostane še teden, da še en dan časa, pred 110 udari vedno bolj grozeče ta bližajoča katastrofa? XL1V. V ulici de Bisi. Napočila je grozna noč med 29. in 30. avgustom. Patrulje so korakale po mestnih ulicah. Od hiše do hiše so hodili odposlanci raznih sekcij (mestnih oddelkov) in spremljali so jih oboroženci; kjer so le senco sumili o prebivavcih, razmetavali so vse navprek, razbijali vrata s kopiti, lomili zaboje in kovčeke in kljub joku žensk in otrok so zgrabili vsakega »osumljenca" ter ga vlekli v zapor. Čigar ime je stalo na listi sekcijskega odbora zaznamenovano s križem, temu je že bila določena smrt. Noč 29. avgusta pa ni zadostovala, in zato so se te hišne preiskave nadaljevale še ves 30. avgust in vso naslednjo noč. Kakih 8000 oseb so vrgli v ječe in večji del teh so pomorili bližnje dni. Mej tem ko so se ta grozodejstva vršila, čakali smo v podzemeljskem obočju, pripravljeni na beg, če bi slučajno zasledili vrata v klet. Dne 1. septembra pa se je slednjič Pariz na videz nekoliko umi- ril in upali smo si zopet nazaj v klet in konečno tudi gori v hišo. Kaj nam je vedela povedati dobra stara Blanšč ! Kako je od straha skoro umrla, ko so malo pred polnočjo zaropotali udarci puškinih kopit na vrata in so ji z golo sabljo grozili, ako takoj ne izda starega Švicarja in njegove pajdaše, ki jih skriva. Toda natančno se je držala besed, katere ji je bil zabičil gospod veliki sodnik, in rekla, da je pripravljena sveto priseči, da ga ni v hiši. Peljala je nato komisarje po vseh prostorih in kotih; vse so prevrgli in razmetali, in v kleti je šele prestala smrten strah, ker tu so našli nek star gumb vojaške obleke s kraljevim znakom ter jo radi tega grozno nahrulili. Njeno življenje da je viselo la na tankem lasu. „Moj Bog, moj Bog!" klicala je venomer. „Ako dočakam sto let, česar mi v tem hudem času Bog ne daj učakati, ne pozabim te noči!“ Blanšč je s tem povedala to, kar je čutilo tisoč in tisoč Parižanov. Toda ta noč je bila le začetek poznejših grozovitosti. V soboto dne 1. septembra sem si upal poslati malega Jožka poizvedovat. Pozno zvečer se je vrnil, a ne sam. V veliko našo radost je privedel s seboj svojega nekaj let starejšega brata, ki ga po boju v Tilerijah ni bil več videl. Vedno je pravil, da ga bo zopet našel, ker moli vsak dan k sv. Jožefu, naj mu pomaga iskati izgubljenega brata. „ln vedel sem, da usliši mojo prošnjo", se je veselil sedaj. „Ko sem šel čez most sv. Mihaela in sem baš zopet molil oče- naš k svojemu patronu, ki je tudi tako žalosten iskal malega Jezusa in ga tako veselo naštl, tedaj mi je prišel nasproti Benedikt. Ah, kako sva radostno vskliknila, da so ljudje obstajali in govorili: ,Dva Savojca, ki sta se bila izgubila!1 Heha, najino francoščino so imeli za savojsko narečje!" (Dalje prih.) Iz naše organizacije. Glasnik „Slov. kršč. soc. zveze" Občni zbor primorske S. K. S. Z. Slov. kršč. socialna zveza za Primorsko priredi svoj redni občni zbor dne 24. oktobra 1912 ob 10 in pol uri dop. v svojih prostorih, Gosposka ul. 6, II. dvorišče s sledečim dnevnim redom: 1.) Nagovor predsednika, 2.) poročilo odborovo. 3.) poročilo o telovadni organizaciji »Orel«. 4.) sprememba Pravil, 5.) volitev novega odbora in treh Pregledovalcev računov, 6.) slučajnosti. Za odbor: Dr. Brecelj, t. č. predsednik. Dr. Česnik, t. č. tajnik. Novo društvo. Namestništvo v Trstu, ie potrdilo pravila »Kat. slov. izobraževal, društva Zmaga« v Šempolaju. Lokovte. Veselica našega izobr. društva na Roženvensko nedeljo se je obnesla povsem dobro. Udeležba je bila zelo velika, zlasti iz sosednih občin, de tudi je bilo vreme zelo mrzlo. Pozdravil je fante veleč. g. župnik čepovanski, ki je čestital našim mladeničem, da so priredili če tudi preprosti: Veselico brez plesa in jih bodril naj gredo vedno po začrtani poti v krščanskih načelih naprej preko vseh zaprek in nasprostev! Zelo ljubko je peval mešani zbor pod vodstvom ter predsednika. Veliko smeha je vzbudila burka »Prepirljiva soseda«. Izborno ma- skirani igralci so igro izvrstno pogodili, in pokazali, kako se ljudje prepirajo in tožarijo za oslovo senco in znosijo advokatom svoje težko prihranjene novce in doslikrat celo svoje posestvo za malenkostne stvari. Deklamacija »Hajdukova oporoka«, katero je izborno deklamirala Alojzija Šuligoj, nas 'je peljala na Balkan, kamor je sedaj obrnjen pogled celega sveta, kjer ječi pod turškim robstvom krššanski suženj slovan, in kako se Hajduk bori za svobodo svojega doma. Vso čast našrm mladeničem, ki so priredili veselico ter s tem pokazali, da umevajo, da je treba ljudstvu dati pošteno zabavo, da si ne išče drugih pogubonosnih in zdravju škodljivih zabav. Jako lepo je bil napravljen in okrašen veselični prostor, katerega so za veselico napravili in s zelenjem okrasili naši možje, mladeniči in dekleta. Le neustrašeno naprej ! Priredite nam kmalu zopet kako veselico ! Zdravo 1 Poslušalec. Lokovee. Iskreno zahvalo izreku odbor tuk. kat. slov. izobr. društva vsem ;ki so pripomogli da je veselica na Roženvenško nedeljo dobro uspela, predvsem se zahvaljuje g. Klančarju za prepustitev prostora, Jerneju Kumar in Roku Vončina za deske in zelenje, vsem mladeničem in možem ki so napravljali prostor, dekletom za okrasitev. Veleč, župniku čepovanskemu za pozdrav, kakor tudi vsem udeležencem veselice, povsem pa gg. učiteljem Bajtu in Luku Pirih, ki sta nabrala v Kalu svoto 5 K 60 v namesto vstopnine k veselici. Enako se zahvaljujemo bratom Kalanom za darovani znesek. Odbor. ffaša mladina. Podružnice S. 1). Z., njeni člani, druge korporacije in slavno obšinstvo se prosi, da naslavlja vsa pisma in pošiljatve ki zadevajo Slo v. dijaško zvezo, na njenega tajnika: Ivana Zgur, stud. med. vet. Dunaj III. Rasumofskygdsse 22. 11. Ilihcmberg'. Veselica M. kongregacije v Ili-hembergu se je izvršila zadnjo nedeljo v splošno zadovoljnost in je bila dobro obiskana. Točke so bilo izbrane in posamezne res ginljive. —- Prireditev se p o’no vi ob vsakem vremenu dne 27. t. m. koj po blagoslovu, Domačim in sosednim prijateljem organizacij se priporočamo za obilno udeležbo I Nemški Rut. Rružbenico Mar. kongregacije, (gosp. urednik pomislite kak prehod!) ktere je bil 25. marca sprejel slovesno preč. g. J. Abram, j se hrabro drže. Krepko so se sprijele sv. obhajila. Primerno družbeno sobo pripravljamo v gospodarskih poslopjih pri farovžu. Parkrat je že pokazal svoje ognjeno oko novi stdoptikon. Osek. Prihodnjo nedeljo 20. t. ni. bo v Oseku ustanovitev dekliške Merijine družbe. Priglasilo se je k sprejdmu nad 40 deklet — pač lepo število 1 — Slavnostno pridigo in sprejem bo imel veleč. g. dr. Kobal iz Gorice, slovesni blagoslov veleč. gosp. župnik Grča. Ustanovitve se udeleži tudi Marijina Družba iz Ccnič z zastavo. Zadružništvo. Kovaška zadruga v Lokovcu. Namestništvo je vzelo na znanje pravila »Kovaške zadruge, reg. zadruge z omejenim jamstvom v Lokovcu«. Lokovee. Kovaška zadiuga v Lokovcu naznanja svojim članom in vsem, ki nameravajo pristopiti k zadrugi kot člani, da bo v ta namen sestanek dne 27. t. m. Vabimo vse, naj se udeležijo tega sestanka. Proti pijančevanju. Arabska legenda. V Arabcih, ki so bili nekdaj kulturen narod, živi še dandanes ta-le legenda: Ko je Noe vsadil trto, se je priplazil hudič in jo poškropil s pavovo krvijo. Ko je trta pognala prve popke, je prišel zopet hudič k njej in jo polil z o p i-č j o krvjo. Kmalu so se pokazali grozdiči. Hudič se ji zopet približa ter jo poškropi z 1 e v o v o k r v j o. Ko je pa sad že skoro dozorel, prisopiha hudič zopet k trti ter jo polije še s p r e s i č j e v o krvjo. Tako je bila trta škropljena s četverovrstno krvjo. — V tem oziru so Arabci gotovo pametnejši od nas, ker so spoznali koliko škode in greha povzroči pijančevanje. Ko pride j človek v krčmo in spije nekoliko kozarcev | vina, začne šopiriti in bahati kakor pav. Če spije pol litrčka več, začne uganjati neumnosti in oponašati druge kot opica. Seveda so drugi ljudje začno smejati njegovim neumnostim in on okorajžen naroči cel liter. Med tem časom pride do prepira in on postane drzen in divji ko lev. Steklenice, kozarci in stoli letijo kot aeroplani po sobi, dokler se ne ustavijo na kaki glavi. Pri tem delu se dotičnik zelo utrudi in žeja ga muči do smrti. Ale še pol litrčka! Ko izpije, ga noge ne držijo več po koncu. — Krčmar je še tako usmiljen, da ga pelje pred vrata, odkoder se z velikim trudom spravi dalje, dokler ne pade v kak jarek, kjer obleži do jutra kot prešič v gnoju. Kako je to mogoče? Zelo čudno se nam zdi postopanje gospoda profesorja dr. Osvalda na gimnaziji, ki nalaga dijakom, da si morajo za nemal denar nabaviti knjige, ki za pouk v slovenščini niso niti določene niti predpisane. Tako so si morali n. pr. dijaki VIII. razreda kupiti knjigo »Slovanski svet«, ki jo je izdala »Omladina« (kar je zelo značilno. kdor ve, kake namene ima svobodomiselna »Omladina« na Slovenskem!) V ti knjigi skuša tudi socialdemokrat dr. Lončar podati Socijalno zgodovino Slovencev, ki je zelo karakteristična, kajti ta pisec vidi v katoliški veri povsod onega činitelja, ki je Slovence vedno oviral v njih razvoju in kulturnih težnjah. Reformacija mu je kar naravnost kulturna potreba. Po njegovem mnenju bi bilo na korist slovenske narodnosti, če bi bilo lute-ranstvo zmagalo v Slovencih. Povzdiguje tudi proti katoliški veri janzenizem in jo-žefinizem ter uvaja razločke med prvotnim in srednjeveškim krščanstvom. — Iz vsega se jasno vidi, da nima pisec prav nobenega pravega pojma o katoliški veri, ki jo mrzi ter njej nasproti povzdiguje lu-teranstvo, janzenizem, jožefinizem. pro svitljenost ter moderne pridobitve, kakor so odprava konkordata in šolski zakon. V luči tega stališča ter svojih predsodkov glede katoliške cerkve potem seveda čisto neznanstvenopresojapreteklost Slovencev. Čitatelj pa naj sprejema njegove predsodke kot svoje nazore, njegova izvajanja pa za edino prava! Mi prav odločno protestiramo, da se take knjige samovoljnoo uvajajo v šolski pouk; prav odločno, protestiramo, I da se dijakom naroča, da kupujejo take knjige za denar, ki bi ga stokrat bolje porabili za nabavo kakega druzega dobrega dela, ter se jih sili, širiti spise, ki mrzijo kar je katoličanom najsvetejše, in ki jih tako vodijo na pota k svobodomiselstvu. Res je. da se zadevni c. kr. deželni šolski nadzornik prav nič ne briga za pouk slovenščine na naših srednjih šolah; saj ne prihaja sploh nikdar nadzorovat. Toda če se on ne briga, se hoče brigati vsaj javnost — vsaj toliko, da se ne bodo uvajale v šole knjige, ki so posvečenemu znanemu češkemu svobodomislecu in rusofilu dr. Kramaru, in čijih vsebina žali in mora žaliti versko prepričanje vsakega katoliško mislečega človeka. Svečarskega učenca sprej me J. KOPAČ, Gorica, ulica sv. Antona štev. 7. — Pogoji se poizvedo tam. Novice. Nevarno je obolel č. g. Jožef Kosec, župnik v Kamnjah. Podvrgel se je operaciji na slepem črevesu. Nahaja se v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici. Gospodu župniku želimo, da bi kmalu okreval ter ga v ta namen priporočamo v molitev vsem! Ob sklepu lista nam poročajo, da g. župnik Kosec ni še izven nevarnosti. .Jugoslovanski sestanek v Ljubljani. Dne 19. in 20. t. m. se bo v Ljubljani vršil važen sestanek jugoslovanskih državnih in deželnih poslancev, ki pripadajo Vseslovenski Ljudski Stranki in Hrvaški Stranki Prava. Z ozirom na prevažne dogodke na jugu utegne ta sestanek imeti velikanski pomen. Obenem se tiste dni vrši v Ljubljani jugoslovanski časnikarski sestanek. Berite in širite »Novi Čas«! Važne stvari se gode sedaj na našem jugu. Vsakdo se pač zanima za usodo naših bratov na Balkanu. »Novi Čas« bo o teh dogodkih obširno poročal, pojašnjeval dogodke s slikami. Poskrbeli bomo tudi za najnovejše vesti, tako da bodo naši čitatelji dobivali pregled dogodkov celega tedna in na koncu najnovejša poročila. — Kakor doslej — bomo tudi naprej vedno stali v boju proti verskim narodnim in gospodarskim so-vražnikim našega ljudstva! Zato; Veselo na delo! Orli na evharističnem kongresu. Dve jako lepi razglednici iz sprevoda slovenskih »Orlov« na evharističnem kongresu na Dunaju sta izšli. Cena po 24 v. Dobivajo se v »prodajalni Katoliškega tiskovnega društva v Gorici«. Zemljevid Balkanskega polotoka se dobiva v prodajalni »Katoliškega tiskovnega društva v Gorici«. Cena 1 K 20 v, po pošti 10 v več. Zemljevid je jako pregleden ter za zasledovanje dogodkov na Balkanu jako pripraven. Spominski album z evharističnega kongresa je ravnokar izšel s krasnimi slikami. Cena 2 K, elegantno vezano 6 K. Dobiva se v »Prodajalni Katoliškega tiskovnega društva v Gorici«. Kini, barvani .kakor: Srce Jezusovo, Srce Marijino, Brezmadežno Spočetje, Sv. Antona in razni drugi v visokosti 30. 40 in 50 cm, priporoča prodajalna Katoliškega tiskovnega društva v Gorici. Odlikovanje. Cesar je podelil vlč. g-župniku Jakobu Alja ž zlati zaslužni križec. Cesarjeva vnukinja v Gorici. Cesarjeva vnukinja nadvojvodinja Elizabeta Frančiška se je poročila z grofom Wakl-: burgom, ki je nadporočnik pri 5. dragon-i skem polku. Grof Waldburg je že kupil vilo Brunetti na Solkanski cesti, kjer ho s svojo visoko soprogo stanoval. Hrvaško in slovensko katoliško izo-braženstvo. Vrste naše bratske hrvatske katoliško-narodne inteligence se vedno boli množe. vedno večje je tudi število onih. ki po dovršenih študijah zastopajo naše ideje širom troedine kraljevine Hrvatske. Imamo že na Hrvatskem lepo število naših profesorjev, tudi par zdravnikov itd. in te dni je otvoril dr. Stjepan M a r-k ti I i n, ustanovitelj »Domageja« in navdušen prijatelj Slovencev, svojo lastno odvetniško pisarno v Zagrebu, Kurelčeva ulica št. 5. To je prvi bratski advokat, ki ie kri naše krvj, ki je eden izmed najzaslužnejših voditeljev mladega kat. pokreta med hratsko mladino. Mi mlademu gospodu doktorju in celi njegovi družini k uspehu najiskreneje častitamo in želimo mnogo sreče na pot. Slovence pa, ki bi imeli v Zagrebu posla v pravnih zadevah, opozarjamo tem potom na našega novega advokata dr. Markulina. Neumno pačenje slovenskih imen. — Hudajužna: Gospodje pri železnici tukaj se preveč trudijo s pačenjem slovenskih naslovov. Taki prevodi pa so tuintam jako spakedrani. N. pr. »Vipavsko kmetijsko društvo« preložijo gospodje v »B a u e r n-v e r e i n« in Wippah. To društvo se imenuje »Vipavsko kmetijsko društvo« ali pa — če že hočete ponemčiti — »Landvvirt-schaftlicher Verein«! Ali ni bolje slovenski oddani naslov napisati? Ali misli kak mož pri železnici, da dobi zlat knof iz Berlina? Poročila sta se pri Sv. Luciji g. Fr. Bizjak, želez, azistent, z gdč. Marijo V u g a. Zrakoplove! so zopet dospeli v Gorico. Poveljeval jim bo nadporočnik Sto-hanzl. Bog daj, da bi ne bilo nesreč! Stoletni jubilej 5. dragonskega polka. Dne 16. t. m. je minulo sto let od krvave bitke 3 dnevne pri Lipskem, kjer so združene avstrijske, pruske in ruske čete porazile Napoleona. V tej bitki se je odlikoval predvsem sedmi dragonski polk št. 5, | ki nosi ime ruskega carja »Nikolaja I.«* j Pri tej priliki opomnimo, da je ta polk že j skoro 200 let star ter da so predniki tega I polka že dvakrat zmagonosno jezdili v : Pariz. Tedaj je bil ta polk kirasirski. Jabolčni cvet. Iz Srednjega nam poročajo, da je ondi jablana pognala lep cvet, kar je posebno zanimavo radi tega, ker je tako hud mraz in jesen že precej pozna. Zdivjana telica poškodovala starčka. V Rihenbergu je ponesrečil dne 15. t. m. 64.1etni Franc Piščanc domače Jošev. Vodil jc telico na vrvici, katero si je bil ovil krog prsta. Žival je pri Birsih zdivjala in starčka vlekla skozi vas. - Nahaja se v bolnišnici težko poškodovan. - Te vrste nesreče so prepogoste, zato svarimo, naj se v takem delu vrv le na lahko drži v roki. Najstarejša trta. Iz Vel. Dola na Krasu nam poročajo: Trgatev je končana. Letina je srednje dobra. Pri nas raste pred cerkvijo silno stara trta. ki je gotovo najstarejša v Evropi. Pokriva s trtjern 200 m2. Debla ne obseže noben mož. Letos je dala 200 litrov vina. toda dala ga je tudi že 300 litrov. Pri nas imamo kar 3 prodajalne, katerih ena je naprodaj s hišo in vrtom vred. Nesreča na postaji. Iz Nabrežine: Štiriletni sinček g. nadpoštarja Kampjuta je 'Padel na postaji na železniški tir 3 m globoko in se jc zelo hudo poškodoval. Napredek v domači industriji. Pod-melec: O. Križnič prireja novo tovarno za umetni led. Tekmoval bode baje s tržaškimi velikimi trgovi za led in ga pošiljal menda še v Benetke. Ves ustroj bode opremljen z modernimi iznajdbami. Za kurjavo n. pr. se bodo porabljali odpadki t. j. obla-nje itd. iz bližnje mizarske delavnice. Nastala para se bode pred izdelovanjem ledu uporabljala še za ktero drugo gonilno moč. O. Križnič je izvežban tehnik in je veliko potoval po Nemčiji. Čestitamo mu na tej novi pridobitvi na domačih tleh. Umor. V nedeljo proti večeru sta dva Pijana fanta v Dobrepoljah na Dolenjskem umorila posestnika Janeza D r o b n i č a, ki ju je svaril, naj ne preklinjata tako grdo, ko je Gospodov dan. Vsled svarila jezna sta zločinca z noži napadla ubogega Drobniča. ki je bil takoj mrtev. Rajnik je bil vrl katoliški mož. čegar sin je načelnik Orla. Ena hči študira na učiteljišču v Gorici. Zločinca sta znana pretepača in pijanca. ki sta huda nasprotnika katoliških organizacij. Važna iznajdba za vinorejce. Novo Praktično iznajdbo, s katero se vsaka stara grozdna stiskalnica spremeni v hidravlično stiskalnico, si vsakdo lahko ogleda v (za eno leto), balanc. tehtnice, pralne garniture itd. 200 dobitkov v vrednosti po 10 kron. Mizni nastavki, karafine, svečniki, tase, posode za dišave, rnizkrska orodja za domačo rabe, ptičje kletke, garniture nožev, žiic in vilic, doze za sladkor, nikelnaste ure, stenske ure, budilke, zlati prstani, kadilne mizice, dežni i itd. itd. 1200 dobitkov v vrednosti po 5 kron. Košarice za kruh (kina-srebro), nikelnaste ure, vudilke, dežniki, mizni nastavki, žepni noži, razna bitna orodja, mizarska orodja za domačo rabo, za-izvače, kuhinjske tehtnice, srebrni obeski, fini okvirji la fotografije, travniška orodja, konjske škarje, ptičje kletke, vrči za vino, kavo ali čaj, denarnice, britve, srebrne moške verižice, srebrne oksidirane cevke za smodke, double zavratne verižice itd., itd. Srečke se bodo dobivale po trgo< » nah in trafikah in se lahko naročajo ude-naravnost v pisarni »Slovenske Straž (L j u b 1 j a n a, Dunajska cesta št. 22.) Žrebanje se b vršilo 18. novembra 1912 ob 6. zvečer v pisarni „Slovenske Straže". Od naše javnosti pričakujemo, da bo z ozirom na važni namen loterije in z ozirom na krasne dobitke podpirala »Slovensko Stražo» s tem, da se bodo vse srečke razprodale ! Vsak na delo za ubogo slovensko deco I Vsi, ki ste skrbni možje la očetje! Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma /,a prehoilnjost svojih otrok ? Potem pišite „Slovenski Straži*1 v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. ZiMraviMtl m loMMisti atelje Dr. 1. Eržen GORICA Jos. Verdi tekališče štev. 37 Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. 19 Ordinira v svojem ateljeju od 9. ure dop. do 5. ure pop. št. 20 Svoji k svojim I Priporoča se slavnemu občinstvu in čč. gg. duhovščini Slovenska brivnica Gosposka ulica nasproti Monta Wwmmm Sf<*vak* postrežba čista in solidna, dijaki in otroci imajo med tednom, razun sobote in nedelje, popust. Izde-deluje vsa lasničarska dela ter ima v zalogi kite in domačih las po zmerni ceni. VIJNO, motno, zavreto, pokvarjeno se popravi kakor tudi odvzame se prevelika množina kisline vinskemu mostu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov pove upravništvo .Novega časa". Lekarna Liberi Corso Francesco Giuseppe 39 se priporoča. m.amdeRwald trgovina kolonjalov in delikates Gorica, Tekališče Jos. Verdi 32 (hiša sl. Centralna posojilnice in „Goriške zveze") priporoča prečastiti duhovščini ter s)., občinstvu v mestu in na deželi svojo najrazličnejšo zalogo : kave, riža, olja, rozin, dišav, čaja in ruma. *Vedno sveže najfinejše delikatese, meso, Sadje in vsakovrstne marmelade v konzervah ; velika izbera vina v buteljkah in najboljših šampanjcev. Cene riajnižje. Solidna in točna postrežba. Anton Krušič, krojaški mojster, Corso Franca Jožefa štev. 39 oz. Tržaška cesta 16 se priporoča č. duhovščini in sl. občinstvu iz mesta in dežele. ji Zaloga usnja jj, $J. DRUFOVKA^ A Gorica Gosposka ul. 3 A fS (nasproti Monta.) £r& A Velika izbera čevljev it ji za moške, ženske in |f ^ otroke. * fjjj čevljar Solkan — Sv. Štefan trg 20 — Solkan se priporoča sl. občinstvu za vsa tej svoji stroki spadajoča dela. Popravlja staro obuvalo hitro in trpežno. . ‘ . A. Di^UfOVKA, GORICA — Raštelj štev. 3 — GORICA priporoča svojo bogato zalogo usnja in čveljarskih potrebščin. »Slovenska Straža« v Ljubljani želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. — Ponudbe pod »Ljudsko zavarovanje« na Slovensko Stražo v Ljubljani. IVAN KRAVOS Sedlarska delavnica GORICA - na Korrju št. 11 - G0T. NOVO POGREBNO PODJETJE, TRST GORSO štev. 47 — (vogal Piazza G. Goldoni). — Telef. 1402. =0 Prevoz mrličev na vse kraje. N Vozovi z bogato zalogo opreme od najenostavnejših do najbolj luksurjoznih. Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbiro. Stalne cene brez konkurence. Postrežba točna. Splošna pohvala. Zaloga pravovoščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in na debelo. Posebno pa se priporoča o priliki praznikov vneli svetnikov z bogato založbo nagrobnih svetilk, raznih vencev iz umetnega in svežega cvetja, iz biserov porcelana in kovine z znaki in napisi itd. itd. Nočna naročila se sprejemajo v skladišču v lastnih prostorih Via dellaTesa31,Tel. 1402. Zastopstvo s prodajo pogrebnimi predmeti sveče, vence, krste itd.: I. Mrzek na OpČini št. 170. — T. Vitez na Nabrežini na trga pri cerkvi. A. jfamšek pri Orehu (Nogere). — F. Brneti 5 v Skednju. Deležnik in upravitelj podjetja Henrik stibelj. Odlikovana delavnica z električnim obratom brusač in nožar ANTON TEMIL Gorica - Verdijevo tekališče 1 - Gorica nasproti centralnega semenišča (Marzinijeva hiša.) Zaloga britev in brivskih varnostnih priprav od 2 K »aprej. Škarje in noži vseh vrst: — Izdelki slavn. svetovno znano tvrdke Solingen. — ZMERNE CENE. —^ Prave —^ C ebe 1n o - v ošče n e sveče — in sveče za pogrebe po nizki ceni. ===== MED za pitanje čebel in za zdravilo priporoča udani J. Kopač, svečar v Gorici. Nagrobne križe in svetilke - v veliki izberi kupite le pri naši tvrdki PINTER & LENARD v Gorici Raštelj 7-9. jednako tudi štedilnike, peči, vlite kotle itd. po naj nižji ceni. ČEVLJARSKA ZADRU6A V MIRNU mm d - \ m Tovarna P r i p lj ev i Se ki V GORICI trg sv. Antona štev. 1 (Stari trg). — V TRSTU Barriera vecchia štev. 38. Via dei Rettori štev. 1, — V SPLITU ulica Staroga suda----------------------- ki so preskrbljene z najboljšim blagom vsake vrste. Se priporoča posebno Bricem o priliki sv. birme. Priporoča se strokovna krojaenica /,e i«delavaiiji* oblek za vsaki stan. Dobe se tudi izgotovljene obleke za gospode, dečke in otroke. — Ogledajte si zalogo ! C. kr. priv. kroji M. POVERAJ GORICA Travnik št. 5. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem na novo otvorll mizarsko delavnico v Batujah. Sprejemam stavbena In pohlšt- — vena dela. Zagotavljam solidno delo in zmerne cene. Priporočam se preč. duhovščini in sl. občinstvu. ANTON VETRIH, mizarski mojster m m m BATUJE p. ČRNIČE, m m m Penzijonisf blizu mesta. vriol" 1 Službe išče organist ali diurnist. blizu mesta. Kje, pove upravništvo tega lista. organist Ponudbe pod štev. 100 na upravništvo „N. Č." — zim j Sae* "%S Goriška zveza ' gospodarskih zadrug in društev v Gorici regintrovaua zadruga * omejeno zavezo posreduje pri nakup kmetijskih potrebščin in pri prodni ■vvv kmetijskih pridelkov. *%*- '/v- Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE11 v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT- 32- ***** LJUDSKA HRANILNICA- IM POSOJILNICA V TRSTU, V lastni hiši. REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO- Ulica Torre 1) lan ca štev. 21 ob ulici delle foste. Za hranjenje najsigurnejši tržaški slovenski denarni zavod, ker j a m e i j o z a v 1 o g e c lani z VSEI11 svoji m p r e m o ž e n j e m. Neomejena zav< za. Sprejema kakoršnekoli hranilne vloge ter jih obrestuje po 4 1 0 0 čisto — brez odbitka za.rentni davek, ki ga plačuje == zadruga sama. ========= TTmHniV i/cair HoiauHk- d°po!dne od 9. do 12. ure Za stalne vloge obresti po dogovoru višje 2 * ’ ‘ ‘ popoldne „ 8. „ 5. „ ozirom na svoto in neodpovedljivost istih. iTOeiK»stM resgcitjsia gsgcuasta ESgEga Trgovina Katoliškega tisk. društva v Gorici v hiši „ MONTA44 Gosposka ulica štev. 2. Priporoča bogato zalogo molitvenikov vseh vrst, rožnih vencev, svete podobice, svetinje s trakovi za „Marijine družbesz>ete podobe vseh velikosti z okvirji in brez okvirja, pisarniški papir, kuverte, pomnoževalne aparate in vse v to stroko spadajoče predmete za urade, tiskovine za cerkvene urade in županstva, šolske potrebščine na drobno in debelo, trgovske knjige vseh velikosti, karton papir in trakove za pisalne stroje, razglednice vseh vrst. — Konkurenca v cenah Izključena. —■■■■■ ■ 1 ■■■■—. saaBsa saaBsa gzasga ssassa (.satnik .Kat. tiskovno društvo" v Gorici. — Tiska »Narodna Tiskarna* v Gorici. — Odgovorni urednik: A. Šinigoj v Gorici.