Za zadovoljevanje večine skupnostnlh potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne več narodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih.
Ciril A. 2ebot
sLo\)ensk<\
FOR A.FREESLOVENIA
Novejši družbeni in politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi Izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljavljanje.
Ciril A. Žebot
"MIR Z VAMI" . . . (Velikonočna miset)
Za rojstvo Sina božjega so angeli peli: "Slava Bogu in mir ljudem". Ko je Kristus vstal iz groba, se je prikazal apostolom, ki so bili za zaprtimi vrati iz strahu pred Judi ter jih pozdravil: "Mir vam bodi" (Lk. 24, 36—47).
To dvojno voščilo ima svoj veliki pomen. Človeštvo ni imelo nikoli pravega miru. Od začetka stvarstva so se ljudje in rodovi klali med seboj. Največkrat za prazen nič. Kdo se nc spominja dveh strahovitih vojn 1914—18 in 1939—45. Koliko žrtev, koliko gorja. Koliko zla jc povzročila vojna v Indo-kini. V dobi te skoraj 12 letne vojne je padlo v Sev. Vietnamu 909,090 ljudi, v Južnem Vitena-mu obžalujejo 181,906 žrtev. Amerika je izgubila preko 50 tisoč vojakov, dočim jih je bilo ranjenih nad 303,000.. V Sev. Vietnamu so bombe uničil 606 kat. ccrkva. Od 1.1966 do 1972 so odvrgli na Vietnam 6,800.000 ton bomb, dočim v II svetovni vojni le 2,000.000 bomb. Vojna v Vietnamu je stala Združene držacvc 135 in pol milijard dolarjev.... Ali ne daje to misliti? Ustanovili so po I. svet. vojni Društvo narodov, ki ni nikdar izpolnilo svoje naloge. Po II. svet. vojni so v San Franciscu Kal. osnovali "Zvezo Narodov. Koliko praznih govorov! Niti v eni točkni ne morejo priti do sporazuma (ugrabitev letal itd.) Nekaj jc narobe na svetu. Med ljudmi, med narodi, zlasti pa pri vodilnih politikih.
Ko jc vstali Zvcličar pozdravil svoje prestrašene apostole, gotovo ni mislil samo na nje kot take. V mislih je imel predvsem tudi mir v širšem smislu besede: Mir z Bogom (sprava in zadoščenje), mir z bližnjim (ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe) in mir med narodi (kar nočete, da bi drugi vam storili, tega tudi vi drugim ne storile). Želja od mrtvih vstalega Zveličarja je v priznanju Božje volje v človekovi osebni dejavnosti, priznanje človeko ne osebnosti in dostojanstva in pravic v bližnjem, v sočloveku, uvidevnost, širokogrudnost in razumevanje med narodi. V božjih očeh smo vsi enaki. Vsi imamo istega skupnega očeta in vsi ga kličemo "Oče naš. . .
Pravijo, če hočeš mir, pripravljaj se na vojsko. Do neke. mere to drži. So ljudje, narodi in državniki, ki se ne boje Boga, strah imajo samo pred silo (komunisti). Kaj pa, če bi proti gornjemu geslu postavili drugo pravilo: Pravičnost, razumevanje, ljubezen?
Naš bližnji jc vsak človek brez ozira na barvo, raso, narodnost, vero ali prepričanje. Ko bi vodilni svetovni politiki imeli to idejo pred očmi, bi prenehala narodnostno trenja. Naši koroški slovenski rojaki sc ne bi več bali za svoj narodnostni obstoj. Večinski narodi bi ne zatirali narodnih manjšin. Marsikatera mednarodna ost bi bila omiljena in vsak narod bi lahko v svojem jeziku častil Stvarnika, se izživljal po svoje, kot je to v narodni preteklosti, veri in kulturi. Komunistični oblastniki, če bi imeli vsaj neloliko človeškega čuta in ne le politično-idejne megaloma-nije, bi imeli več miru in zadovo-ljnosti v svojih državah. Opustili bi misel na izvoz svojih že preživelih utopističnih idej. Priznajmo: Vzrok mednarodnih sporov jc pri onih, ki vodjo mednarodno politiko. Naj le priznajo, da jim je prav malo mar za dobrobit človeštva, ampak gledajo svetovne dogodke le skozi svoja materialistična očala. Gospodarska
PRAZNIKE ŽELITA UREDNIŠTVO IN UPRAVA
"SLOVENSKE DRŽAVE"
NOVICE
•	Založba Queriniana v Bres-
cii (Italija) je izdala delo dr. Vladimira Truhlarja, profesorja na gregorijanski univerzi v Rimu "Leksikon duhovnosti" (v italijanščini). Posebnost dela je ne samo v 'tem, da je leksikon delo enega avtorja (navadno so zbirke sestavkov številnih avorjev), marveč zlasti še v tem, da uporablja dr. Truhlar racionalno - eksistencialno - izkustveno metodo. Ker je to metoda, ki je mnogo bližja sodobnemu človeku kot pa sho-lastična, jc upati, da bo sodobni svet lažje razumel, kaj je duhovnost, če mu bo predoče-na v tej obliki.
•	Kartuzija Pleterje je izdala
prevod dela Jeana Gallota, Sveti Jožef. Knjiga stane 30 dinarjev in se naroča: Kartuzija Pleterje, 68310 Šentjernej, Slovenija.
tekma: kdo bo vodil svetovno politiko (interesne sfere), kdo bo imel v oblasti več naftovodov, kdo bo bolj koga izkoriščal in imel več dobička brez ozira na strahovito revščino, ki jo srečuješ na vsak korak po svetu, tudi v bogati Ameriki.
Ko odmeva po krščanskem svetu veseli velikonočni Aleluja, naj gre naše razmišljanje ne toliko v zunanjost, ampak v notranjost duše. "Gospod je vstal", poje cerkvena pesem, prav je, da spoznamo svoje napake in vstanemo duhovno tudi mi. Naj velja za nas vse opomin apostola Pavla: "Postrgajte stari kvas, da boste novo testo, ker ste opresni; zakaj naše velikonočno jagnje, Kristus je darovano. Zatorej obhajamo praznik ne S starim kvasom, tudi ne s kvasom hudobije in malopridnosti, ampak z opresniki čistosti in resnice" (Kor. 5.7E.8.)
Pomagajmo vsak po svoji najboljši moči, da zmaga Resnica, Pravičnost in Ljubezen in bodo tako tudi z našim skromnim sodelovanjem prišli boljši časi, ko človek ne bo več človeku volk, ampak brat v Kristusu! Prosimo vstalega Zveličarja, da bi bili naši časi z njegovo pomočjo varni in mirni!
Mirko Geratič
•	V anketi, ki jo je izvedel
med 24.000 srednješolci v Italiji družboslovec Milanesi v začetku šolskega leta 1973|74> so izjavili dijaki zanimanje za naslednja vprašanja (najvažnejša navedena najprej): družbena pravičnost, kontestacija, starši, poklic, spolnost, družina, smisel življenja in smrti, hodobija, Kristus (njegovo življenje in delo), domača in mednarodna politika, Cerkev in družba, spremembe v Cerkvi, maša in zak-kramenti, sveto pismo, greh in milost.
•	V Beogradu je izšla knjiga
o filozofskih naukih sv. Tomaža Akvinskega pod naslovom "Sv. Tomaž o biti in substanci". Knjigo je založila revija Kultura. Letos je 700 letnica Tomaževe smrti.
•	Ljubljanski Tovariš je prinesel 10. decembra reportažo o zdomcih. Pod sliko Gerjoviča so bile njegove besede: "Slovenska duhovščina nas ovira pri delu".
•	V Bratislavi je priredilo
slovaško prosvetno ministrstvo mednarodni tečaj za "socialistične obrede". Udeleženci iz ČSR, SSSR, Madžarske, Bolgarije, Poljske in Vzhodne Nemčije so se skušali zedjniti na metodah, kako najbolj učinkovito uvesti socialistične obrede, ki naj bi nadomestili cerkvene obrede in slavnosti ter tako spodrinili "socializmu sovražne ideologije". Kot jc znano, so zelo popularni poročni obredi v Moskvi, ki so verna kopija verske poroke, seveda brez vsake zveze z vero.
•	Brazilske oblasti so zaprle
večje število laikov, ki so bili aktivni v cerkvenih organizacijah "Zveza za pomoč in vzgojo" ter "Komisije za pravičnost in mir" nadškofije Sao Paulo. Vladno ministrstvo za vzgojo je obdolžilo katoliško Cerkev v Braziliji, da širi "komunistične ideje". Posebno jim je tern v peti gibanje za osnovno izobrazbo, ki si prizadeva dvigniti znanje širokih množic.
SAHAROV GOVORI
V zahodnem tisku je bilo objavljeno besedilo uvoda, ki ga je sovjetski disidentski znanstvenik-fizik Andrej Saharov napisal za svojo najnovejšo knjigo, zbirko zapiskov pod naslovom "SAHAROV GOVORI" ki bo izšla kmalu v Združenih državah.
Blav na skrb, ki jo Saharov izraža v teh svojih zapiskih, je kršenje osnovnih človeških pravic, ki naj bi prevladovalo v Sovjetski zvezi. Saharov piše, da je doba Stalinovega terorja sicer minila, toda "mi v Sovjetski zvezi, še vedno živimo v duliovni atmosferi, ki jo je ustvarila Stalinova doba". Kot | primer tega navaja prisilno delo in trpljenje v sovjetskih kazenskih taboriščih. Pri tem navaja, da so mnoga področja Sovjetske zvezo prepovedana za tujce, prav zaradi teh taborišč. Saharov jc bil osebno navzoč na nekaterih procesih proti političnim oporečnikom in piše, da jc bila sodna dvorana natrpana s tajnimi policisti, medtem, ko prijateljem obtožencev vstop ni bil dovoljen. To, piše Saharov pa velja za prav vsak tak proces, " BREZ IZJEME. Saharov tudi povdarja, da je dobil dovoljenje za navzočnost na teh procesih, samo iz ozira na njegovo nekdanjo službo državi. V starosti 33 let je bil Saharov izvoljen za polnopravnega člana sovjetske Akademije znanosti, najvišje znanstvene ustanove v $■ i<»ts^i -/vozi, v priznanje za njegov doprinos' pri razvijanju kontrolirane jedrske fuzijc. S tem pa je bil omota tudi razvoj sovjetske hid-rogenske bombe. Šele kasneje je Saharov pričel protestirati proti sovjetskim jedrskim poi-skusom. Leta 1958 in 1961, je v tej zvezi poslal posebno pismo Nikitu Hruščovu. Saharov pravi, da mu je Nikita odgovoril, naj se drži znanstvenega . raziskovanja in prepusti zunanje politične odločitve strokovnjakom. V svojem najnovejšem članku, ki ga je napisal pred tedni, Saharov ponavlja obtožbo, da je bil proti številnim sovjetskim oporečnikom uporabljen psihološki pritisk ter da so jih skušali ustrahovati
s pridrževanjem v umobolnicah. Osrednja točka uvoda, ki ga je Saharov napisal v svojo najnovejšo knjigo, pa je poziv mednarodnim orgainzacijam, in zlasti Mednarodnemu Rdečemu križu, naj v vprašanju člove-čanskih pravic, opusti svojo dosedanja politiko nevmešavanja v notranje zadeve socialističnih držav, in pri tem pokažo največjo odločnost. Zahodne Jibe-rale, ki se strinjajo z njegovim stališčem, svari, naj se zavedajo pomanjkanja informacij znotraj Sovjetske zveze, svoje sooporečnike, ki še žive v Sovjetski zvezi pa poziva, naj ne dajejo političnih izjav o mednarodnem položaju, "ker smo pri tem popolni ignoranti". V tej zvezi omenja. Saharov tudi notranjo sovjetsko propagando, ki je v preteklosti tako pogosto zaslepila sovjetske narode. Saharov zavrača sovjetske obdol-žitve, da je njegova kritika sovjetskega načina življenja, povsem negativna. Saharov pravi: "V našem narodu in naši državi je mnogo dobrega in moja ljubezen do obeh je globoka. Toda prisilejn jc bil pov-rfana*« n^gitivpf	v,
je uradna propaganda vselej zamolčala prav te in ker predstavljajo največjo nevarnost". Saharov tudi zanikuje, da bi bil nasprotnik pomirjen j a in razorožitve. "Prav nasprotno", piše v svojem članku", vekrat sem navajal prav to, kot edino pot do rešitve človeštva. Toda, povdarja Saharov, smatram za svojo dolžnost, da pokažem na vse nevarnosti lažnega pomir-jenja ali navadne kapitulacije". Ob zaključku svojega uvoda v "knjigo, ki bo v kratkem objavljena v Združenih državah, poziva Saharov svoje pristaše, naj uporabijo vsa dosegljiva sredstva, da dosežejo demokratizacijo, demilitarizacijo in družbeni napredek.
Za dvajsetletnico cerkve Marije Pomagaj v Torontu
•	Za 500 letnico rojstva Nikolaja Kopernika je izdala war-mijska škofija posebno spominsko medaljo. Na eni strani je Kopernikov obraz in njegov izrek: "Čudovito božje delo je to veliko vesoljstvo", na drugi strani pa jc stolnica v Warmiji-Fromborku. Kopernik jc bil fromborski kanonik.
•	Za stoletnico smrti Ales-
sandra Manzonija, avtorja "Zaročencev" je prepesnil v slovenščino njegove "Svete himne" Vinko Beličič. Svete himne so izšle v založbi Mladike v Trstu.
•	Državni tajnik Hugh Falk-
ner bo predložil sedanjemu zasedanju parlamenta zakon, ki bo uvedel vsaj nekaj nadzorstva nad izvozom zgodovinskih kanadskih spomenikov zlasti v ZDA, kamor jih odnašajo na debelo turisti. Vlada sicer ne namerava preprečiti svobodnega trga zgodovinskih predmetov, toda v primeru važnih zgodovinskih predmetov bo zahtevala določeno dobo, v kateri bodo imeli Kanadčani kot poedin-ci in tudi javne ustanove priliko, da odkupijo tako pomembnost in jo ohranijo v Kanadi. Cc se zanjo ne bo zanimalu noben Kanadčan, bo vlada dovolila izvoz po preteku določene čakalne dobe.' Tako zaščiteni predmeti bodo zaznamovani v posebnem seznamu in nadzorstvo bodo imeli carinski uradi.
•	Državni minister za večkul-
turnost Stanley Haidasz je sporočil javnosti, da jc v začetku leta 1974 podelila vlada skupno vsoto $71.910 za razne programe, katerih namen je seznanjati Kanadčane s kulturno raznolikostjo države ter deliti lastno kulturno dediščino z drugimi.
•	Program "Nova obzorja"
(New Horizons) ministrstva za zdravje in blagojencem v udej-menjen upokojencem v udej-stvovanjih, ki koristijo njim samim ter njihovim občinam. Od svojega začetka 1. 1972 pa do začetka februarja 1974 je ministrstvo podprlo 1.675 programov z vsoto $9,967.887.
•	V ŠSR so prepovedali izdelovanje in prodajo svetinjič, (križev, podobic in drugih religioznih znamenj. Iz objavljenih poročil ni razvidno, ali se nanaša prepoved samo na ČSR ali tudi na izvoz. Znano je, da so izvažali iz ČSR nabožne predmete tudi v dobi, ko je bila vera najbolj zatirana.
•	69°/o avstrijskih duhovnikov se je v anketi izreklo za to, da bi posvetili škofje za duhovnike primerne zgledne poročene moške. Če bi bila duhovnikom dana na izbiro odločitev, da se poročijo ali ostanejo samski, bi se 12% duhovnikov, mlajših kot 40 let, tudi poročilo, dočim samo 3 % duhovnikov, ki so prekoračili 40 rojstni dan.
Notranjščina Marije Pomagaj v sedanji obliki.
Kancler VVall posvečuje novi oltar pri Mariji Pomagaj
—fH
Krstilnik v de'.u.
• Kanadska Narodna knjižnica v Ottavvi pripravlja zbirko knjig kitajskem, holandskem, nemškem, poljskem, portugalskem, španskem, švedskem in ukrajinskem jeziku, ki jih bo dala na razpolago provincijal-nim, okrožnim in krajevnim knjižnicam. Na ta način bodo javne knjižnice nudile občinstvu knjige tudi v drugih jezikih kot samo v angleščini in
francoščini. Nekatere javne knjižnice imajo še sedaj skromne zbirke v neuradnih jezikih, te potujoče zbirke pa bodo povečale število knjig v neuradnih jezikih. Celotni program, ki bo sčasoma verjetno raztegnjen še na druge etnične skupine, je v skladu s politiko večkultur-nosti, ki jo je razglasila federalna vlada.

slouenskA
'968
fOR A t H t k SLOVENia
Subscription rates $4.00 per year: 30c per copy
Advertising 1 column x 1" $2.80
Published monthlv by Slovenian National Federation of Canada »t ^	_	Euclid Ave., Toronto 4.
Member of C.E.P.F.
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 Šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi ..Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in
izdajatelja.
Toronto
• V nedeljo 17. marca je župnijska cerkev Marije Pomagaj v Torontu dočakala slovesnosti blagoslovive prenovljenih notranjih prostorov in posvetitev novega glavnega oltarja. Obrede sta vodila kancler torontske nadškofi je rev. L. Wall in župnik Marije Pomagaj, rev. Tone Zrnec. Svečanosti so prisostvoval tudi župniki: rev. Janez Kopač iz Nevv Toronta, rev. Ivan Dobršek iz Hamiltona in rev. Josip Gjuran iz hrvaške župnije v Torontu in več slovenskih duhovnikov iz Toronta.
..'mL
Slovesnosti se je udeležilo ogromno naših rojakov, prve klopi so zasedle slovenske narodne noše. Pri bogoslužju je sodeloval cerkveni pevski zbor, ki ga vodi g. Dušan Klemenčič. Obred posvetitve je izvršil rev. VVall in jih s preprosto besedo navzočim sproti razlagal. Župnik rev. Tone Zrnec je v svojem govoru poudaril obhajanje dvajsetletnice cerkve Marije Pomaja in dar, ki so ga v tem pomembnem letu župljani poklonili svoji cerkvi: prenovitev prezbiterija v celoti, nov oltar, tabernakelj in krstilnik.
Cerkvi daje sedaj veličasten izraz zlati mozaik okoli Gor-.šetovih kipov na glavni steni za oltarjem: prostor okoli oltarja je okrašen z umetniško izrezljanim lesom: oblogo kra-sije električne luči; popolnoma nov jc glavni oltar iz marmorja in kovine; novi krstilnik je iz marmorja in prav tako oltar, kjer je tabernakelj.
Cerkev Marije Pomagaj je bila dograjena proti koncu leta 1954 pod župnikovanjem rev. dr. Jakoba Kolariča. Načrte za sedanjo obnovitev je izdelal arhitekt Jože Kregar iz Ljubljane. Podjetja, ki so izvedla prenovitev pa so: General VVood-vvork Ltd. iz Stoney Creeka, Ont. (g. Janez šušteršič). Top Grade Machining Ltd. iz Toronta (g. Jože Slobodnik), CB Marble Craft iz Rexdala, Ont. (g. L. Bertoli) in Fran Electric iz Toronta (g. Frank Levstek).
Cerkev Marije Pomagaj je prva slovenska cerkev v Kanadi in naš ponos. Za svojo dvajsetletnico se je spopolnila, olepšala in dobila ubranost notranjih prostorov. Čestitamo!
rfc
GDČ. MAJDA ŽELE
• Naši mladi v Torontu.
"Slovenec sem tako m' je mati djala", tako smo peli doma in tako še čutimo v Kanadi. Študentje, otroci slovenskih staršev to tudi dokazujejo, saj se uvrščajo med najboljše.
Leta 1929 je bila vzidana v Oakvvood College prošča, na katero napišejo vsako leto ime najboljšega študenta. Na to ploščo je bilo letos napisano ime — slovenke — gdč. Majde Žele, v javnosti proskribirano. Sedaj pevke cerkvenega zbora župnije
Marija Pomagaj v Torontu.
V letošnjem januarju je Majda dobila Ontario Scholarship in prejela Optimus Cup — po naše — najboljši študent.
Pri govorih ob tej slovesnostih, je bila tudi dostikrat omenjena Slovenija — Majdina domovina.
Slovenijo in njene običaje je gdč. Majda v narodni noši prikazovala tudi na Oakvvood College barju. (Na sliki je bila tudi v časopisu Toronto Dayli Star).
Mladina posnemajte jo, da bomo dahko ponosni na vas!
Cleveland
• Kocentracija zahodno-
nemškega gospodarstva napreduje s povečano hitrostjo. Število prijavljenih združitev je znašalo 65 v I. 1968, 168 v 1. 1969, 305 v 1. 1970, 220 v 1. 1971 in 269 v 1. 1972. Trenutno je v ospredju debat načrt, kako omogočiti delavcem in uslužbencem udeležbo na narašča-1 joči vrednosti nemških gospodarskih podjetij z zakonitimi določbami, da morajo razdeliti podjetja določeni del nove vrednosti delavcem in uslužbencem v obliki delnic, pa tudi o izvolitvi določenega števila zastopnikov delavcev in nameščancev na ravnateljska mesta, da bodo tako udeleženi ne samo na gospodarskih uspehih, marveč da bodo mogli tudi odločati v
nov doktor
Pred kratkim se je vrnil iz Pariza v Toronto g. Herman Šuligoj, ki je začetkom leta odšel v Francijo, da zaključi formalne študije filozofije. Na Institutu Catholique de Pariš je zagovarjal svojo doktorsko disertacijo: The Irrational in the Philosophy of Ward, Shiller and Wates. Komisija filozofov je delo ocenila odlično in mu podelila Doktorat iz filozofije,-Max-ima cum Iaude.
Naše iskrene častitke, doktor šuligoj!	f
Novi doktor se je rodil v Ka-lu nad Kanalom, v ljudsko šolo pa je hodil v Gorici in Trstu. Kot dvanajstleten fant je prišel s svojimi stariši go. Danico in g. Stankom šuligojem v Toronto. Po končani srednji šol i (high school) je vstopil v To-rontsko Velike^ Semenišče, kjer je začel študirati teologijo in filozofijo in jo nadaljeval pri Lazaristih v Misouri in Chicagu, obenem pa študiral filozofijo na Laval Univerzi v Quebec City. Ker ni čutil dovolj poklica, je izstopil iz Misjonske družbe Lazaristov in se vrnil v Quebec na Laval University, kjer je dosegel Master degree iz filozofije in začel učiti na iisti univerzi svoj predmed. V tem času je dobil štipendijo francoske vlade za študije v Parizu, kamor se je kmalu nato preselil in se vpisal na Institut Catholique de Pariš, kjer je dopolnil rezident-ske študije za doktorat. Po vrnitvi v Kanado je učil filozofijo na Humber College, obenem pa pisal doktorsko disertacijo in se naprej spopolnjeval v svoji stroki.
Teza je že predelana v obliko knjige in pripravljena za- publikacijo. Del disertacije bo avtor sam prestavil v obliki predavanja na mednarodnem kongresu filozofov v Torontu koncem letošnjega maja.
Omenimo naj še, da se je g. Herman poročil z gdč. Marušo Burger iz New Yorka (rojena v Ribnici), ki je študirala na New York University, kjer je dobila master degree z disertacijo o ruskem pisatelju Buninu. Učila je angleško literaturo na Laval Univerzi, St. Lavvrence College v Ouebeku. Imata že dvoje otrok, Tanjo in Nikolaja, ki sta v veselje njima in starih starišev.
•	Vsakoletni nastop pevskega družtva "Glasbena Matica" je bil odlično obiskan. Prireditev je bila, kot vedno, v slovenskem Avditoriju na 65th & St. Clair Ave. ,s petjem, ve-čejo in plesom, za katerega je igral Slogarjev orkester. Poleg zbora so kot solisti ali v duetu nastopili: Eileen in Shirley Ivančič, Olga Klanchar, Jose-phine Novak ter vsem znani Dolores Mihelich, June Priče ter Eddie Kenik.
•	Clevelandski poznani rojak dr. Mate Resman, je bil izvoljen za predsednika odbora, ki bo pripravil nastope slovenskega pevskega zbora "Gallus" ob priliki letošnjega gostovanja po U.S.A.
•	V soboto 2 marca je priredil svoj vsakoletni koncert pevski zbor "Jadran" pod vodstvom pevovodje Reginalda Resnika. Poleg zbora je nastopilo več solišov in tudi novo ustanovljeni oktet. Za ples in zabavo po koncertu je igral Vadnalov orkester.
•	V družbi eleveladskih Slovencev, se je orkester Johnny Pecona ponovne podal na turnejo na Havajske otoke. Med potovanjem je orkester nastopil v avditorju v znanem Dies-neyland zabavišču. Turnejo je vodil znani rojak g. Tony Pet-kovšek v oskrbi Kollandrove potniške pisarne.
•	Slovenski dnevnik Ameriška Domovina, je zaradi draginje in štrajkov v papirni industriji v Kanadi prenehal izhajati ob sredah.
•	Kot slišimo iz Washing-tona, je načelnik Velike Zvezne Porote za Watergate naš znanec slovenski rojak Vladimir (Mirče) Pregelj.
•	Clevelandski podjetji — Production Machinery Co., bo oskrbelo novo tovarno na Jesenicah s Stroji za proizvodnjo jeklarskih izdelkov, Lee Wilson Engineering Co. pa s computer-monitor opremo za kaljenje jekla.
bo ameriške gruda lahka!
•	Slovenski križev pot imamo v naši farni cerkvi vsaki petek v postu, pred izpostavljenim svetim Rešnjim telesom z ljudskim petjem. UdeležRa je prav lepa.
•	Pri mladinski maši zadnjo nedeljo v februarju je bila novost. Učencem Slomškove šole so se pridružili še odrastli glasovi. Je kar prav, da pride od časa v veljavo ljudsko petje. Na prvo nedeljo v postu sem slišal, da so znanim postnim pesmim pritegnili še tudi nekateri v cerkvi.
•	Predpustna veselica ali
Mardi Gras, katero priredi vsako leto naš Osrednji svet slovenske našelirif^pod vodstvom g. Ludvika in Corrine Leskovar | je tudi letos dobro uspel. Dr.' Fred Tomera, zdravnik v slovenski soseski je bil imenovan za "moža leta".
•	Klub starejših državljanov
je pričel z delom. Svoj dom v bivšem otroškem vrtcu so si lepo uredili. Tam imajo svoje zabave, tudi tarok vržejo, če kaj točijo, pa ne vemo.
•	Poravnajte naročnino, to je prošnja sodelavca pri SD iz Chicaga.
Dr. M. Krek le ni bil v Titovi službi
Cenjeni gospod urednik!
Pošiljam Vam priloženi člančič s prošnjo, da ga objavite v Slov. Državi, da se s tem zaključi vprašanje dr. - M. Kreka v Titovi službi, ker sem nehote in nevede zašel v to zadevo in z menoj vred Vaš cenj. Hst.
Vas iskreno pozdravlja
V nekem članku v kanadski Zbornika ostala 19 let v poini Slov. Državi sem med drugim: veljavi, niti arg. Zbornik za 1. trdil, da je bil tudi dr. M. Krek | 1970 je ni izrecno zavrnil.
v Titovi službi. Tega si seveda nisem sam izmislil, temveč sem povzel iz daljšega članka, ki je bil objavljen v tržaškem zborniku Tabor 1. 1951 na str. 11 in sicer, da je bil dr. M. Krek poslanki prve Titove vlade pri zavezniški komisiji za tržaško ozemlje. Argentinska Svob. Slov. je naprej 20. jul. 1973 mojo trditev v nadvse prostaškem tonu zavrnila, v št. z dne 20. dec. 1973 je pa povedala, da je bil dr. M. Krek pač zastopnik za tržaško ozemlje v šubaši-čevi vladi, da pa je bil 10. jan. 1944. te službe razrešen, t.j. preden je prišlo do sporazuma Tito-šubašič, kar vse da je bilo objavljeno že v njenem Zborniku za 1, 1970.
Ko jemljem to pojasnilo na znanje, me obenem veseli, da sem — dasi nehoe — dal povod za pol strani dolg članek o zatrjevanem neoporečnem pro-tikomunističnem zadržanju dr. M. Kreka. Moram pa ugotoviti, da je zmotna trditec tržaškega
V	istem tržaškem Zborniku na isti strani pa tudi beremo, da je dr. M. Krek v oktobru 1945— ko so kosti domobrancev že zdavnaj trohnele v neznanih grobovih — v imenu Nar. odbora in SLS podpisal ponudbo, da je pripravljen pogajati se s Komunistično partijo za sodelovanje pri oblasti v Sloveniji.
V	istih časih je dr. M. Krek med znanci izjavil, da so bili domobranci del Hitlerjeve oborožene sile v Sloveniji, kar je objavil arg. Sij v št. z dne 30. jun. 1972 in je 20. jan. 1973 to trditev ponovil.
Ali bomo morali tudi na zavrnitev ali pojasnilo teh trditev čakati 19 let?
Sicer pa Svob. Slov. še danes indirektno dolži domobrance — četnikov ne — sodelovanja z Nemci, kakor komunisti in njihovi zavezniki, ko v št. z dne. 20. dec. 1973 pravi, da je dr. Kuhar njihovo sodelovanje z Nemci smatral za usodno.
Lojze ILIJA
DR. FRANC POROVNE
želi zadovoljno in blagoslovljeno Veliko Noč vsem svojim znancem in prijateljem
TORONTO — CANADA
Vsem Slovencem sirom sveta in v domovini VESELO VELIKO NOC Slovenska Narodna Zveza v Kanadi
'/G£t) in
KEl/UE.
M
Ing. Miloslav Vasiljevič,' nimi (otroški vrtec, šolanje od-
Chicago
• Stanko Mikec je umrl. Vedeli smo, da je prestal težko j operacijo, ki je "uspela" po zdravniški trditvi. Kar prese-netiljo nas je, ko smo zvedeli za njegovo smrt. Bil je star komaj 36 let. Ko si je uredil dom in
ustvaril družino, ga je Bog odpoklical v večnost. V soboto 23.
WASHINGTON
• Tudi Slovenci zapleteni v afero VVatergate.
Velika porota, ki je začela zasedati v VVashingtonu 5. junija 1972 za zasliševanja glede zločinov v Distriktu Columbija, je bila kmalu po sestavi soočena z afero VVatergate. Poroto sestavlja 13 žensk in 10 moških. Sodnik John Sirica je imenoval za vodjo porote Slovenca Vladimirja Preglja (Time, 11. marca 1974 prinaša njegovo sliko, ko zapušča sodišče in ga' označi, da je bil rojen v Jugo- j slaviji in je sedaj naturaliziran; državljan), ki je zaposlen kot ekonomist v Kongresni knjižnici. Pregelj je spisal poziv predsedniku Nixonu, da mora pričati pred poroto. Nixon je zahtevo odklonil. Kot poroča Time, je hotel Pregelj shraniti foto-' kopijo predsednikovega pisma' kot zgodovniski spominek. Dal je kopijo v časopis, da bi jo' odnesel domov, pri tem pa je založil časopis in tako izgubil svoj zgodovinski dokument. ] Kljub raznim nevšečnostim in finančnim žrtvam vztrajajo vsi
febr. so ga položili k večnemu | porotniki pri svojem opravilu.
vodstvu podjetij. Trenutno se delijo mnenja v glavnem; koliko mest naj bi pripadalo zastopnikom kapitala in koliko zastopnikom dela, dočim je načelo samo sprejeto.
počitku. Cerkev je bilo polna! kot ob velikih praznikih. Zup- ( nik p. Tomaž je imel lep nago-1 vor in pevski zbor pri kate-' rem so sodelovali tudi učenci Slomškove sobotne slovenske šole mu je zapel v slovo: Glejte, že sonce zahaja in Vigred se povrne. Nobeno oko ni ostalo suho. Zapušča ženo in hčerki, brata Franka, strica Gomilarja, v domovini pa stariše. Naj mu
Zavezani so k molčečnosti, toda niso zaprti — stanujejo doma' in nimajo nikakih omejitev! glede poslušanja ali branja' novic. Pregelj poroča o sebi,' da ga ta častna dolžnost sicer' ne stane materialno, ker dobiva redno plačo na svojem službe-' nem mestu, toda zaradi tega \ "dopusta" od redne službe se je j poslabšal njegov položaj za napredovanje.
TEMELJI MARKSIZMA. Preve del: Radivoj Rigler. Natisnjeno kot priloga Vestnika, glasila slovenskih svobodnjakov, vključenih v ZDSPB, Buenos Aires, 1973. 1* strani. Razpravo je napisal srbski univerzitetni profesor inž. Miloslav Vasiljevič, ki živi kot politični emigrant v Argenini. Uredništvo je nazna-čilo namen prevoda in izdaje te priloge: "Pričujoča razprava je namenjena zlasti slovenski rpla-dini, da bo spoznala zmotne temelje marksizma, ki ga danes ponujajo že tudi po šolah, in da bo sposobna za diskusijo z marksisti in od marksistov zapeljanimi ljudmi" (str. 2). Kot je namen razprave in objave hvalevreden, sem prepričan, da bo moglo tako obravnavanje marksizma prepričati samo tako mladino, ki je že bila proti-komunis.no usmerjena, predno je brala razpravo — in je poleg tega še zelo nekritična. Avtor se omeji na kritiko Mark-sove vrednostne teorije, ki ni danes več zanimiva za mladi rod. Mladina, kolikor se zanima za marksizem, poudarja predvsem Marksov nauk o odtujevanju, ki ga avtor sploh ne omenjakot tudi ne dialektike.
Kljub temu, da je Marks zatrjeval, da je njegov socializem "znanstven" v nasprotju z "utopičnem" socializmom, je treba pripisovati njegov vpliv na socialistična in komunistična gibanja predvsem dejanskemu izrabljanju človeka po kapitalizmu. Marksizem je bil samo prikladna racionalizacija odpora, obenem tudi privlačna,1 ker je obljubjala "raj na zem- i Iji" kot zgodovinsko nujnost. J Če bi imel Robert Ovven več posnemovalcev, ko je svojih tO- | varnah v Lennarku dokazal, da je bito tudi v dobi zgodnjega J kapitalizma mogoče dati de-1 Iavcem pošteno plačo z dodat- J
raslih, zdrava stanovanja, itd) in še kjulb temu gospodariti z dobičkom, bi imel Marksov evangelij manj privlačnosti. Isto velja še danes. Kljub temu, da imajo zlasti industrijske države uzakonjene mnoge ukrepe, ki omejujejo samovoljo kapitalistov, se še vedno veča prepad med bogatimi in revnimi. V ZDA je vsako leto več sto oseb, ki imajo na leto več kot en milijon dohodkov, pa ne plačajo centa dohodninskega davka, kateremu je podvržen vsak, ki zasluzi na leto več kot 600 dolarjev. L. 1962 je 5% oseb z najvišjimi dohodki imelo 20% vseh dohodkov v ZDA, 20% | semena oseb z najnižjimi dohodki pa samo 5?i celotnih dohodkov!
Očitno je, da tako stanje ne vodi do mirnega sožitja v družbi brez ozira na to, s kakimi razlogi kdo tako stanje bodisi zagovarja, bodisi napada. Enako se tudi veča prepad med industrijskimi državami in državami v razvoju. Ker so vsi poskusi po mirni reformi stalno izjalovljeni, ni čudno, da se začenja vedno več oseb ogrevati za ideologije, ki hočejo pretrgati ta vozel z revolucijo. Kdor hoče torej, resno odpraviti komunizem, mora odpraviti vzroke, ne pa izgubljati energije z borbo proti "znanstvenim" ideologijam.
dreš
•	Provlzorični podatki o
hranilnicah in posojilnicah v Kanadi izkazujejo, za konec leta 1973 4.184 kreditnih zadrug z 6,693.233 člani. Vloge znašajo 7,847,565.000$, posojila 5,258.961.-000 in skupno dobroimetje 8,518,182.000$.
•	Glavni ravnatelj zadružne
zavarovalnice Cooperative Insurance Services v Kanadi Llyod Matheson bo nastopil v 1. aprilom 1974 pokoj po 19 letni službi. Matheson se je seznanil z zadružništvom v Antigonishu. Njegov naslednik bo Al VVager, ki je bil doslej blagajnik CIS.
•	Ravnatelj zadružnega kolegija Kanade v Saskatoonu Olaf A. Turnbull, ki je Obenem tudi načelnik posebnega odseka za publikacije, je sporočil; da bo prihodnje leto na razpolago 7 štipendij za študente na fakultetah za poljedelstvo, trgovino, gospodarstvo, vzgojo, zgodovino, psihologijo in družboslovje. Študenti (postgraduate), ki bodo dobiti štipendije, naj bi posvetili svoje študije kakemu vidiku zadružništva in svoje izsledke tudi objavili. Štipendije so prispevale naslednje zadružne organizacije: Canadian Cooperative Implements Čompany, Canadian Cooperative VVheat Producers, Cooperative Trust Company of Canada, Federated Cooperatives Ltd., Ma-ritime Cooperaive Services in Saskatchevvan Cooperative Credit Society. Te zadruge bodo tudi določile univerze, na katerih bo možno dobiti štipendije. Študenti morajo vložiti prošnje do 1. junija, štipendije pa bodo razglašene 1. septembra.
•	Od 19. do 30. avgusta 1974
bo v Bukarešti v Romuniji svetovna konferenca, ki bo obravnavala vprašanje porasti prebivalsta na svetu. Konfes ernco prireja Organizacija Ze-dinjenih Narodov. Pri tem ne gre samo za številčni porast prebivalstva, ampak tudi za količino dobrin, ki jih vsaka oseba potroši. Po računih ekologa Richarda Talka pomeni tO praktično, da vsak novorojenček v ZDA zahteva od narave toliko kot 500 novorojenčkov v Indiji.
•	Pet kanadskih veroizpovedi
z največjim številom vernikov organizira skupno nabirko v postu za dežele v razvoju. Lepaki kažejo sliko počenega sveta z napisom "Naša zemlja — prelomljena zaradi nedeljenega kruha". Lepaki tudi povedo, ko> liko dobrega lahko store tudi majhni prispevki: lOc plača za ceplenje enega otroka proti malariji; $1 preskrbi enega otroka s hrano z obilnimi beljakovinam za dva tedna v pokrajini Sahil v Afriki, ki je bila prizadeta s šuso; $5 nad 20 kg oblačil za begunce na Srednjem Vzhodu; $10 stroške za eno osebo, ki se more udeležiti celotedenskega poljedelskega tečaja v Honduras; $50 pomaga kmetu v Indiji, da si nakupi ali orodje za obdelovanje; $75 zadostuje za nov dom. za eno družino v Bangla-
Nove knjige: G.B. Novakova knjiga o Trstu je izšla v italijanskem pevodu. Bogdan C. Novak, Trieste 1941—1954: la Iotta po-litica, etnica e ideologiva. Mila-no: Mursia 1973, 477 str. Naroči se lahko pri: U. Mursia & C. Editore, Via Tadino 29, 20124 Milano, Italia. Knjiga je izšla v j zemlja" (146) zbirki Biblioteca di Storia Con- GLEDALIŠČNIKI: Alojz Rebu-
| dešu; $100 plača prevoz ene tone umetnih gnojil za program samopomoči v Indoneziji; $500 vzdržuje zdravstveno kliniko za matere in otroke za 25 družin za eno leto in $4.500 kupi trpežen avto (Land rover) za program izobraževanja odraslih v Srihanka (poprej CeyIon).
(Argentina), Ecribir (81); Karel Rakovoc (Argentina), Drevo v megli (83); Vklesani gib kolena (84); Manuel Mujica Lainez (Argentina), Moj lepant (85); France Papež, Struktura poezije Vladimira Kos (Japonska), Dnevnik ugaslih trenutkov iz Fudži (101); Milan Kopušar (Združene države), Apparuit Humanitas (120)
PROBLEMI: Alojzij Kukovica (Argentina), Problemi revolucije v etičnem pogledu (134)
Kritike in presoje: Vladimir Kos, Rumeno pismo iz Tokia — Kritične pripombe h knjigi Alojza Rebule "Smer — Nova
temporanea številka. • MED DOB JE. Leto III. 1973,
Št. 2. prinaša na svojih straneh naslednjo vsebino: France Papež
la, Pilatova žena (160).
SLIKOVNA PRILOGA: Foto grafski posnetki s predstave "Pilatova žena" v Buenos Airesu.
SVET O SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI
Konec febrarja in prvega marca se je pod okriljem AMERIŠKEGA ZDRUŽENJA ZA POSPEŠEVANJE ZNANOSTI v San Franciscu vršil mednarodni posvet o predmetu, ki ga je pred kratkim dramatiziral izgon Aleksandra Solčenicina: "Družbeni okvir raziskovanja — Problemi prepovedanega in oviranega znanja". Na nasvet so bile povabljene tudi nekatere žrtve in priče duhovnega nasilja in omejevanja iz prizadetih dežel. Iz Jugoslavije so posebej povabili Milovana Djilasa in Mihajla Mihajlova, ki sta svetu že dolgo poznana kot najbolj vidni žrtvi pisateljskega zatiranja v Jugoslavija, ki se ponaša s svojo različnostjo od
sovjetskega in satelitskih režimov v vzhodni Evropi. Ker jima režim ni dal potnega lista, sta Djilas in Mihajlov poslala posvetovanju v San Franciscu kralki poslanici, katerih besedilo je vredno objaviti.
V zvezi s tem posvetovanjem so začeli zbirati podatke o posebnih primerih in oblikah duhovnega zatiranja in omejevanja znanja in vednpsti. Tako sta iz Slovenije bila predložena primera Edvarda Kocbeka in Maksa Kunstlja, ki vkljub skoraj po polni različnosti vendarle oba izpričujeta isto bistveno zlo — zatiranja objavlanja in preganjanje režimu nezaželenega znanja.
Ciril Žebot
odpustili — mi oprostili, da ne resnice. To iskanje in brlenje sta
delam tako dobro in toliko kot bi zaradi njih trpljenja in upanja pričakovali. Vi in oni ste del istega neugasljivega iskanja
vest in svoboda — obe ne priznavata niti ovir niti mej. Beograd, 27. februarja 1974 Milovan Djilas
SPOROČILO MIHAJLOVA
BESEDILO DJILASOVE POSLANICE
Ker mi oblasti moje domovine ne dovolijo, da bi potoval v inozemstvo, sem prikrajšan za duhovni užitek osebnega sodelovanja na vašem posvetu. Zato pa sem v duhu še boj vdano in koristno z vami.
Oropan mojih pravic in pregnanec v lastni domovin že dolgih dvajset let, bi težko doprinesel h kakovosti in vsebinskosti vaših razpravljanj. Moji pozdravi, izraženi s prepovedanimi mislimi posplošene osebe, bi bilo največ, kar bi mogel doprinesti, če bi mi bilo mogoče biti med vami.
Kes so moji pozdravi poslani v imenu pisateljev in znanstvenikov, ki so prisiljeni v molk ali v izjave, v katere ne verujejo; v imenu tistih, ki so v zaporih, ker so izgovorili zbadljivo šalo ali
izrazili kritiko, ki je še včeraj bila dovoljena; v imenu marksističnih humanistov, ki jih sedaj gonijo iz jugoslovanskih univerz; v imenu zažganih knjig, udušene glazbe in odstranjenih slik; v imenu zasmehovanih veroizpovedi in kastrirane znanosti; v imenu tistih, na katere pljuvajo, ker se z njimi ne strinjajo; in tistih, ki jih klevetajo, ker si upajo dvomiti.
Nihče me ni pooblastil, da bi poslal to sporočilo, vendar zaupam, da boste razumeli moje pomanjkanje skromnosti: težki časi me vzpodbujajo, da privzamem kot svoje misli in hrepenenja drugih — to česar jim nihče ne more odvzeti.
Vem, da mi bodo tisti, v imenu katerih sem napisal ta pozdrav,
Čutim se močno počaščenega in bogatejšega ker sem prejel vabilo za sodelovanje pri delu zanstvenega simpozija o tako po-pomembnem in aktuelnem predmetu. Ker pa živim v deželi, katere oblast ne spoštuje Deklaracije Združenih narodov o prostem gibanju med rojstno deželo in svetom, nimam priložnosti, da bi vas osebno nagovoril, in ne užitka, da bi z vami izmenjal misli o usodi znanosti v našem času.
Upam, da bo vaš sestanek ploden. Odličnim udeležencem želim uspeh v ugotavljanju vseh duho-
vnih in ideoloških omejevanj, ki zavirajo znanstvena raziskovanje. Med temi zaprekami ni najmanjša fizična prepreka — nemožnost (kot v mojem primeru in v primeru mojih kolegov iz drugih dežel vzhodne Evrope) svobodnega potovanja in vpo-stavljanja osebnih stikov; ti slednji so pogosto zelo važni za duhovno življenje in znanstveno delo. Zato moramo upati, da bodo te zapfeke s časom odstranjene, morda prav zaradi naših skupnih naporov. Novi Sad, 22. februarja 1974 Mihajlo Mihajlov
PRIMER EDVARDA KOCBEKA
Iz Slovenije je bil simpoziju predložen primer Edvarda Kocbeka, ki ima podobnosti z Djilasovim, čeprav Kocbek ni izšel iz komunistične partije ter je manj političen kot Djilas.
Kocbek je znan slovenski pisatelj in pesnik, ki je pred vojno izdajal kulturno-politično revijo DEJANJE, poleg tega pa se je zašel udejstvovati tudi politično kot neke vrste samostojen krščanski socialist. Med vojno se je Kocbek kot nekatere druge nekomunistične osebnosti in skupine zelo vidno pridružil "Osvobodilni fronti slovenskega naro-
da", ki jo je obvladovala komunistična partija. Vkljub prisilnemu razpustu vseh nekomunističnih političnis skupin v okviru OF je Kocbek v OF vztrajal do konca.
V povojni Titovi Jugoslaviji je Kocbek nekaj časa bil član slovenske republiške vlade nato pa prosvetni minister v zvezni vladi v Beogradu. Leta 1949 je izšla prva knjiga kocbekovih vojnih spominov (TOVARIŠIJA), v ka-tele je v obliki dnevnika opisoval in deloma vprašujoče razmišljal o partizanski "osvobodilni borbi" pod partijskim vodstvom.
Leta 1951 je bila objavljena Kocbekovega zbirka novel pod naslovom STRAH IN POGUM, v kateri je Kocbek v literarnem okviru in prispodobah razpravljal o moralnih problemih in dilemah medvojnega parti-zanstva. Ker je po besedah visokega beograjskega partijsko-vojaškega funkcionarja Kocbek s tema knjigama postal "vest partizanske osvobodilne borbe", je pri režimu padel v nemilost. Izgubil je položaje in službene prejemke ter do leta 1964 ni smel ničesar objavljati, živel je kol izgnanec v domovini.
V razdobju politične odtaje (1966-1971) po izločitvi iz vlade in partije njenega kadrovskega šefa in poglavarja tajne policije, Aleksandra Rankoviča, je Kocbek zopet začel objavljati. . . Po njegovi pri vi povojni pesniški zbirki je leta 1967 izšla druga knjiga njegovih vojnih spominov (LISTINA), o kateri pa se že takrat ni smelo pisati. Leta 1969 je po Kocbek ovi probudi začela izhajati nova kulturna revija (PROSTOR IN CAS). Kmalu zatem pa je Kocbeku zopet bilq prepovedano objavljati pod lastnim imenom, ki je tudi sicer dela na tretji knjigi svojih spominov, katere prvotni rokopis je pred leti bil ukraden iz njegovega stanovanja. V tem delu se Kocbek dotika tudi povojnih razmer in razvoja. V svojih delih Kocbek združuje in prepleta spo-misko zgodovinopisje, filozofska razmišljanja, izvirni literarni slog in poezijo. Njegova
ideološka usmeritev je blizu francoskih katoliških eksistencia-listov, vendar jo je Kocbek bolj in bolj približal novi slovenski problematiki.
Kocbekov osebni prijatelj.
nemški pisatelj in Nobelov nagrajenec Heinrich Boell, se kot predsednik mednarodnega Pen—■ a trudi, da hi Kocbeku omogočil prevode in objavo nejegovih del v svetu.
ŽRTEV MAKSA KUNSTLJA
Med posebne podatke o "pre-j povedanem in ornejevanem zna- j nju" v današnjem času je iz Slovenije vključiti tudi skoraj neverjetni primer Maksa Kunstlja, ki je bil objavljen v NEVV YORK TIMES-u 21. marca 1972. Vrhovno sodišče Slovenije je potrdilo enoletno zaporno obsodbo Kunstlja, ker da je (samo) oddal v poštni nabiralnik v Ljubljani o-sem izvodov C. Žebotove publikacije "Odgovor Edvardu Kar-deju", ki je kritično razravljalo
objavljeni Kardeljevi izjavi v v zvezi z žebotovimi spisi o razvoju v Sloveni ji, posebno glede znanega slovenskega "cestnega protesta" leta 1969. Maks Kun-stelj je za ta svoj "zločin" dejansko bil celo leto v zaporu.
Kunstljev primer ponazoruje razsežnost nasilnega preprečevanja in oviranja režimu nezaželenega znanja: od ustvarjalnega vira do kakršnekoli porabe; naslovljenci Kustljevih kuvert so menda bili režimski prvaki.
SKUPNI IMENOVALEC IN POVEZOVALEC
Zgodovinska vrednost sanfran-ciškega posvetovanja je predvsem v tem, da je — brez dvoma pod vplivom neustrašenega genija Solženicina — svetu naznanil osnovno resnico in potrebo našega časa: Danes je najbolj pomembno razlikovanje političnih režimov v tiste, ki med pravicami človeka posebno strogo spoštujejo pravico do neoviranega ustvarjanja in sprejemanja no-
vega znanja o kateremkoli pred' metu, in tiste, ki to dvojno pravico zatirajo ali ovirajo.
Nedotakljivost te pravice je mnogo bolj važna kot vse druge ločilnice in različice med ljudmi in družbenimi sistemi. Ta je danes najširši skupni imenovalec in povezovalec vseh svobodnih in preganjanih, neglede na to kje živijo in kako se sicer razlikujejo:
PREDSEDNIK VELIKE POROTE ZA WATERGATE - SLOVENEC
"Vladimir Pregelj je že na pogled tak človek, ki bi pisal pismo predsedniku Združenih držav Amerike in ga pozval, naj pride pred veliko poroto in pojasni svojo vlogo", je zapisal devnik VVASHINGTON STAR-NEVVS dne 3. marca v poročilu o nadaljnjih obtožnicah v zadevi VVatergate, ki jih je I. marca velika poroto izročila zveznemu okrajnemu sodniku Johnu Siril-ci.
Da je Pregelj kot predsednik velike porote za VVatergate poslal pismo v Belo hišo in pozval predsednika Niksona, naj kot vsak drug državljan z važnimi podatki pride pred veliko poroto in razjasni nekaj stvari, za katere bi Pregelj in drugi porotniki radi od njega pojasnila, ameriški javnosti ni bilo znano, dokler tega ni razo-
del predsednik Nikson sam na tiskovni konferenci v ponedeljek 25. februarja, ko je povedal, da je bil povabljen, naj pride pričat pred eno izmed velikih porot. Predsednik je pristavil, da je to povabilo iz ustavnih razlogov "s spoštovanjem odklonil". Tedaj Pregljevo ime še ni bilo omenjeno. Toda že naslednje jutro so vodilni ameriški listi kot NEY YORK TIMES, VVASHINGTON POST, LOS ANGELES TIMES in vrsta drugih na vidnih mestih sporočili, da je pismo poslal v Belo hišo v imenu velike porote Vladimir Pregelj. NEVV YORK TIMES je v posebnem članku na prvi strani dne 27. februarja v tej zvezi med drugim zapisal: "Vladimir Pregelj, predsednik velike porote ki je bila zaprisežena 5. junija 1972, je 30. ja-
Veselo Alelujo želi CARL VIPAVEC
nuarja poslal pismo predsedniku z vabilom, naj osebno pride na zasedanje porote. "O zadevi so že prej razpravljali med seboj odvetniki obeh strani" nadaljuje TIMES "g. Pregelj pa je v svojem pismu izjavil, da pismeni odgovori predsednika ne bodo zadostni", ker so podobna pismena pričevanja vladnih osebnosti ob prejšnjih prilikah bila "manj kot zadovoljiva" VVASHINGTON POST pa je istega dne poročal: "Velika porotota za VVategate je prejšnji mesec pozvala predsednika Niksona, naj pride osebno pričevat delno zato, ker ni bila zadovoljna z zapriseženimi pismenimi izjavami, ki so ji bile izročene leta 1972. v obdobju prikrivanja. Poučeni krogi so povedali včeraj, da je g. Nixon že bil nakazal, da bi bil
M.R.C.
voljan odgovoriti na vprašanja pismeno, ko je velika porota prejšnji mesec sklenila, da bo predsednika povabila, naj pride kot priča. Predsednik velike porote Vladimir N. Pregelj "nadaljuje VVASHINGTON POST", je 30. januarja pisal predsedniku Niksonu, da so porotniki imeli slabe izkušnje s pričevanji, ki so jih bili podali vladni funkcionarji brez prisotnosti velke porote med prvo fazo preiskave VVatergata".
"Pregljevo pismo v imenu velike porote je poslal v Belo hišo posebni tožilev za VVatergate Leon Jaworski. Pravni svetovalec Bele hiše James D. St. Clair je naslednji dan odgovor ril, da g. Nikson ne bo prišel, ker je mnenja, da to ne bi bilo v najboljšem interesu urada
zveznega predsedništva. St. Clair, so pOvedali poučeni krogi, je izjavil, da je obžalovanja vredno, da člani velike porote niso hoteli od predsednika sprejeti zapriseženih pismenih odgovorov namesto njegovega osebnega nastopa" WASHINGTON POST, 27. februarja 1974.
VVashingtonski	večernik
STAR-NEVVS pa je o tem, zapi- j sal 3. marca: "... Kot mnogi'
novi Američani.... se Pregelj zaveda ameriškega izročila, da je pred zakonom pravica enaka za vse," in to očividno jemlje resno". Česar pa časopis ni omenil in gotovo tudi ni vedel, je to, da pri Preglju čut, da so pred zakonom vsi enaki, nedvomno izvira že iz starodavne slovenske svobodoljubne tradicije enakosti pred zakonom.
Veliki dan
Ameriški tisk in televizijski komentatorji so zadnji teden februarja obširno poročali, da se bliža razplet afere VVatergate ter da bo velika porota na temelju večmesečnih zasliševanj' kmalu predložila zveznemu okrajnemu sodišču svoje zključke v obliki formalnih
obtožnic. Dva dni pred tem dogodkom je LOS ANGELES TIMES zapisal, da "velika porota za VVatergate utegne izročiti sodniku predložek z vsemi dokazili, ki jih je nabrala glede predsednika samega — obenem z obtožnicami proti vsem tistim, ki so domnevno zaple-
in se priporoča
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
The Simpson To vve rs 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-4004
Veselo Alelujo želi ZDRAVNICA
DR. GLORIA S. BRATINA
VESELO VELIKO NOČ
ter najboljše želje za uresničenje slovenskih ciljev pošiljajo somišljenikom v Sloveniji in po svetu
prijatelji v VVashingtonu.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vam želi zdravnica
DR. IVA PRAPROTNIK-MIHIČ
15 RONCESVALLES AVE., TORONTO 156
(blizu križišča Queen St.)
Tel.: 535-4659.
VESELO VELIKO NOČ
zele
somišljeniki slovenske državne ideje v Clevelandu, USA.
Vesele in zadovoljne Velikonočne praznike želita
Glavni odbor in Svet Slov. drž, gibanja
Slovenska Narodna Zveza v Chicagu želi vsem prijateljem slovenskega državnega gibanja veselo Alelujo!
Najlepše želje za velikonočne praznike želi
dr. Ludvik Leskovar z družino ter Ameriško slovenski radijski program
v Chicagu, III.
PODJETJE EUROPEAN NATURAL PRODUCTS
51 Devondale Ave. VVlllovvdale, Ont. — Telef. 221-6166
(blizu Bathurst & Finch)
vam prinaša iz Evrope naravna in važna HRANILNA DOPOLNILA in ZDRAVILA: CVETLIČNI PRAH, MATIČNO MLECKO (ROYAl JELLY), NARAVNA ZDRAVILA za razne bolezni, kot so revmati-zem, išias, rhinitis, sinusitis, hay-fever, ledvične, jetrne in žolčne ter želodčne bolezni itd. — Rastlinske čaje — Tonika — Ext-rakte: ginsenga, omela, gloga itd. SEDISPORAL za pomirjenje živcev iz baldrijana kava-kava, vit. B itd. MALTOFERROČHIN (železno vino) — in mnogo drugega. GOVORIMO SLOVENSKI. Pišite nam za cenik in prospekte.
Are you planning to visit Europe? Do not forget to put up at the Slovenian Hotel
HOTEL "BLED"
in Rome - ltaly
Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA (Italy) — Tel. (06) 7771702
Our Hotel "Bled" a sunny villa situated near the center, ir a 2nd class hotel, and has been recently entirely reneweu. Ali the rooms are equipped with private bath, w.c., heating, air-conditiomng, telephone and radio-set. In our new restau-rant, made in a typical Slovene-alpine style, there is room for over a hundred persons; in that pleasant and cosy at-mospehere, the guests can choose, to their taste, betvveen Italian cuisine and international cuisine. There is also a garden and a private parking-place at our hotel guests disposal.
1973 RATES	u.S.A. $
Single room vvith private bath and breakfast .......... 12.10 pp.
Single room with private bath and half board ........ 17.90 "
Single room with private bath and full board ........ 23.25 "
Double room vvith private bath and half board ........ 10.40 "
Double room vvith private bath and half board ........ 16.20 "
Double room vvith private bath and full board ........ 21.55 "
Additional charge for air-conditioning: single room 1.90 Addtional chardge for air-conditioning, double room 2.90
RESTAURANT — Breakfast ............................................ 1.35 pp.
RESTAURANT — Lunch or Dinner ................................ 5.85 K
GROUP RATES — Overnight & Breakfast ................ 8.65 "
GROUP RATES — Half board ........................................ 11.45 "
GROUP RATES — Full board .................................... 15.00 "
Cut Out and Keep It I Owner: Vinko A. Levstik
teni v zaroto VVatergate. Tak predložek, v katerem so navedena dokazila brez obtožbe kakega kaznivega dejanja, bo izročen okrajnemu sodniku Johnu Sirici zapečaten".
In to se je tudi zgodilo. Sodna dvorana v VVashingtonu je bila v petek L marca že zgodaj nabito polna radijskih in televizijskih poročevalcev, komentatorjev, časnikarjev in ljudstva, ki so jih bili polni tudi hodniki. Pred sodnim poslopjem so čakali fotografi in televizijske kamere z mikrofoni. Tako so lahko Američani ta dan na televiziji videli, kako so veliki porotniki prihajali na sodišče.
O nastopu velike porote na sodišču je ameriško časopisje in druga sredstva javnega obveščanja obširno poročalo na prvih straneh. Običajno je predaja obtožnice velike porote sodniku dolgočasna zadeva. "Toda prvega marca je bilo kljub običajnim formalnostim precej jasno, da se celo velika porota sama zaveda, da ustvarja zgodovino" je zapisal VVASHINGTON POST 2. marca. Na začetku sodnega zasedanja je posebni državni tožilec za VVatergate Leon Javvorski stopil pred višjega sodnika Johna Sirico in izjavil, da je "velika porota pripravila obtožnico in pa zapečateno poročilo za Vas". Ko je sodni pisar prebral imena porotnikov in so vsi potrdili svojo prisotnost, je vstal njihov predsednik Vladimi Pregelj, stopil pred sodnika in izjavil, da je velika porota pripravila obtožnico in posebno zapečateno poročilo. Nato je sodniku izročil 50 strani dolgo obtožnico, aktovko z dodatnimi kopijami obtožnic in zapečateno rjavo kuverto. Sodnik je kuverto odprl in na tihem prebral dve strani dolgo poročilo. Istočasno je eden od pomočnikov posebnega tožilca predal sodniku še drugo zaklenjeno aktovko s pripombo, da vsebuje gradico, omenjeno v tajnem poročilu. Sodnik je poročilo vtaknil zopet v kuverto in izjavil, da bo obenem z aktovko
4
"Slovenska država" toeonto — canada
MAREC 1974
PREDSEDNIK VELIKE POROTE ZA WATERGATE - SLOVENEC
G. Vladimir Pregelj
spravljeno na varnem me.stu, dokler ne bo odločil, kaj naj z njim stori.
V trenutku, ko je Pregelj izročil sodniku skrivnostno zapečatena kuverto, so se porodila mnoga ugibanja, ali ni morda v njej poročilo velike porote o morebnitni vlogi predsednika Niksona v vsej aferi. Ker v sodni dvorani fotografiranje ni dovoljeno, so časopisni risarji prizoi, kako Pregelj izroča sodniku zapečateno kuverto, skicirali in te skice so žc isti večer pokazali na televiziji. Tudi znana tedenska revija NEWSWEEK je 11. marca objavila skico tega prizora. Ker je predložitev formalne obtožnice proti sedmim bivšim vidnim osebam Niksonove adminstraci jc in volilne organizacije pomenila začetek zaključnega obdobja dolgotrajne in za vse mučne afere VVatergate, je to bila glavna dnevna novica v Ameriki, in o njej so verjetno brali po vsem svetu. Saj je s tem števila v afero zapletenih oseb, ki so skoro vse
M. R. C. (NADALJEVANJE S TRETJE STRANI) bile nekoč povezane z Belo hišo tednih službe dodeljen
ali z odborom za ponovno izvolitev predsednika Niksona, naraslo na 28. Od teh je 15 žc priznalo svojo krivdo ali pa bilo spoznanih za krive, oziroma že bilo obsojenih raznih kaznivih dejanj v zvezi z vlomom junija 1972 v urade demokratske stranke v stanovanjskem kompleksu imenovanem VVatergate v Was-hingtonu in v zvezi s prizadevanji, da bi zadevo prikrili.
Po ameriškem pravnem sistemu se vsak obtoženec smatra za nedolžnega dejanja, ki ga je bil obtožen, vse dokler mu oblast ne dokaže krivde pred pristojnim sodiščem po rigoroznem sodnem postopku. Če obtoženec sam takoj na začetku kazenskega postopka prizna krivdo, je postopek zaključen in sodnik mu odmeri kazen na osnovi zakona. Če pa obstoženec na začetku postopka izjavi, da ni kriv, se začne sodni proces pred "malo poroto" sodržavljanov, pred katero mora država predložiti obremenilno gradivo s pričami in durgimi dokazili, obtoženec pa ima vse možnosti zagovora in obrambe. O krivdi in nedolžnosti odločajo člani "male porote". Tako je sedem oseb, med njimi tudi nekdanji pravosodni minister Mitchell, ki jih jc 1. marca obtožila velika porota pod vodstvom Vladimirja Preglja, na prvem nastopu na kazenskem sodišču 9. marca izjavilo, da niso krive, s čemer so izpolnjene formalnosti za kazenski proces, ki je napovedan za jesen in bo trajal verjetno več mesecev.
Skrivnostna kuverta
Po predložitvi obtožnic proti sedmorici, od katere so nekateri imeli svoj čas zelo vplivne in visoke položaje v Niksonovi vladi, se zdi, da časnikarje nc zanimajo več toliko obtožnice in ozadje, ki je vodilo do formalnih obtožb — o tem ameriški tisk žc več kot eno leto na široko piše — ampak ■se je zanimanje žurnalistov in delno javnosti osredotočilo na ugibanja o vsebini zapečatene kuverte, ki jo je Pregelj izročil sodniku ter o vsebini zaklenjene aktovke. Časopisi so takoj začeli ugibati, ali ni s tem tajnim poročilom velika porota morda s prstom pokazala na predsednika Niksona. Ker sc ni šc nikdar zgodilo, da bi velika porota — poleg obtožnic — izročila sodniku tudi zapečateno tajno poročilo, bo ta prvi primer (kot afera VVatergate sama) verjetno prešel v zgodovino ameriškega pravnega sistema. Načel se je namreč resen in važen juridični spor o tem, ali ima velika porota pravico to storiti ali nc; rešitve tega spora šc verjetno ne bo tako kmalu. Ugibajo tudi, kaj bo sodnik napravil s tajnim poročilom. Sodnik ima več možnosti: da ga bodisi sam od sebe ali pa na prošnjo izroči pristojnemu odboru Predstavniškega doma, ki vodi samostojno preiskavo o tem, ali obstajajo osnove za
uvedbo ustavnega postopka za odpoklic predsednika (impeach-ment); da vpraša vse prizadete, vključno Belo hišo in posebnega tožilca, za mnenje in nato odloči; da ga objavi ali pa obdrži pod ključem za nedoločen čas. Sodnik jc že prejel prošnjo, naj izroči poročilo pristojnemu odboru Predstavniškega doma, sam pa jc odredil javfto zaslišanje o tej zaveli, čeprav je po časopisnih poročilih baje tudi velika porota sama priporočila, naj sodnik poročilo preda odboru Predstavniškega doma, takemu postopku nasprotujejo odvetniki nekaterih obtožencev, češ da bi sc s tem prekršile ustavne previce njihovih klijen-tov. Ta zadeva se bo mogla dokončno rešiti šele po sodnem postopku, ki bi sc pa utegnil dokaj zavleči.
V poročilu velike porote baje ni nikake obtožbe proti predsedniku, ker je bil državni tožilcc Jaworski mnenja, da velika porota ni pristojna začeti kazenski postopek proti predsedniku, dokler je ta na svojem uradnem položaju. Iz tega sklepajo, kot je poročal VVASHINGTON POST 2. marca, da skrivnostna kuverta vsebuje dve strani dolgo poročilo, v katerem je navedena morebitna vldga predsednika Niksona.
Zaklenjena aktovka
Se bolj kot zapečatena kuverta meni i in druga dokazilna sred-
je predmet živega ugibanja zaklenjena aktovka, ki jo je sodniku izročil pomočnik posebnega tožilca. V njej so — kot beremo v tedenski reviji TIME z dnem 11. marca — baje prepisi magnetofonskih trakov Bele hiše, doku-
stva, ki jih jc s težavo in dostikrat kljub upiranju Bele hiše — zbral urad posebnega tožilca za VVatergate. Tudi za to aktovko se zdaj zelo poteguje pristojni odbor Predstavniškega doma in jo utegne zahtevati s kazenskim pozivom "sub poena".
Vloga velike porote
V amerški ustavi jc vsakemu osumljencu kakega večjega zločina zagotovljena pravica, da ne bo postavljen pred sodbo, ako ga poprej ni tega po preiskavi obtožila velika porota, in nikdo ne more biti obsojen, ako ga v sodnem nostopku mala (ali sodna) porota ne proglasi za krivega. Obtožnica velike porote torej pomeni lc, da je osumljenec kaznivega dejanja samo obtožen, ne pa tudi pred zakonom kriv. Zato je služba v poroti — mali ali veliki — dolžnost vsakega državljana, od katere ga more odvezati le sodnik. Tako jc bil med mnogimi, ki so dobili od sodišča poziv na porotno službo, 5 junija 1972 tudi povojni slovenski naseljenec, naturalizi-rani ameriški državljan Vladimir (ali kakor ga kličejo prija-
telji, Miro ali Mirče) Pregelj. Z 22 drugimi je postal član velike porote, v kateri je bilo 13 žensk in 10 moških, od teh 17 črncev in 6 belih, in bil postavljen ,za njenega predsednika. Po sestavi jc bila ta porota približen prerez prebivalstva VVashingtona: v njej so bili zastopani zelo različni poklici: čistil ka, šofer taksija, služkinja, tajnica, gospodinja, poštni uradnik, uradnik šolske uprave, tehnični strokovnjak, učiteljica, in gospodarste-nik-strokovnjak za zunanjo trgovino v Kongresni knjižnici: Vladimir Pregelj.
Po navadi redna velika porota — to je taka, ki jc sklicana, da preiskuje vsakdanje zločine — zaseda le dva od osemnajstih mesecev, ki jih predvideva zakon; tej veliki poroti pa jc bil po treh
že od
vsega začetka — šc bolj pa kasneje — zapleteni slučaj sedmih oseb, ki so bile osumljene vloma in ihontiranja prisluškovalnih naprav v uradu demokratske stranke v stanovanjskem in poslovnem kompleksu VVatergate. Zaradi nenavadne zapletenosti se je že ta prva preiskava zavlekla za nekaj mesecev, tako da je obtožnica bila vložena šele 15. septembra. Pet obtožencev je takoj na začetku sodnega procesa v januarju 1973 priznalo osebno krivdo, dva pa sta bila spoznana za kriva v teku procesa. Zaradi molka obtožencev in krivega pričevanja nekaterih prič pa med razpravo ni prišlo do razkritja širšega ozadja vloma v VVatergate in zapleta nadaljnih oseb v afero.
Ko je pa dva meseca kasneje eden od obsojencev, kateremu sodnik ni bil naložil kazni v upanju, da bo spregovoril in afero in druge sodelavce v podrobnostih razkril, res spregovoril, jc vsa afera dobila novo, širšo dimenzijo in velika porota je bila spet poklicana na delo. Ker sc
je afera razpredala in širila, 18-mesečni zakoniti službeni- rok velike porote ni bil dovolj dolg., da bi se preiskava izvedla temeljito in do konca. Zato jc posebni tožilcc — v mnenjii, da jc za uspešen zaključek preiskave nujno potrebno, da porotniki nadaljujejo s svojim delom. . . svetoval Kongresu naj: sprejme posebni zakon, ki ga je le-ta v začetku lanskega deccfnbra izglasoval, s katerim je bil Smžbeni rok vvatergatskih porotnikov podaljšan.
Ker se je predvolilna afera razpredla preko meja same zadeve VVatergate sta bili kasneje zapriseženi šc dve Veliki poroti: ena preiskuje takoimenovane | "umazane trike", s katerimi so nekateri republikanci na zadnjih volitvah skušali diskreditirati svoje demokratske protikandidate, druga pa preiskuje morebitna protizakonita dejanja v zvezi s financiranjem volilne kampanje. Tako so sedaj na delu tri velike porote. Čeprav je prva, pod Pregljevim vodstvom, v glavnem že opravila svoje delo, je sodnik še ni razpustil; nasprotno, povedal je porotnikom, da bodo šc poklicani na zasedanje.
Zasluženo javno zanimanje in priznanje
Malokdaj je ameriški tisk toliko pisal o nalogah, težavah in problemih velikih porotnikov, pa tudi o važnosti njihovega dela kot ob zadevi VVatergate. In po pravici, kajti malokdaj — morda sploh šc nikoli v zgodovini Združenih držav — ni morala velika porota zasedati toliko časa in v tako važni zadevi kot prav v tej aferi.	»
V januarju letos je ameriški tisk posvetil pozornost denarnim in drugim težavam, ki so prizadele nekatere člane vvater-gateske velike porote zaradi tako dolgega službovanja. Čeprav porotniki, ki niso dršavni uradniki (le-ti so na plačanem službenem dopustu, icadar porota zaseda), prejemajo dnevnice, ta odškodnina pogosto nc odtehta izgube dnevnega dohodka, ki ga ponavadi zaslužijo. Nekateri porotniki, člani zasebnih poklicev, so tako utrpeli denarno škodo, nekateri so pa cclo izgubili službo zaradi neuvidevnosti njihovih delodajalcev; skoro vse pa je tako dolgotrajno izpolnjevanje te državljanske dolžnosti prizadelo s to ali ono nevšečnostjo.
Zlasti po izročitvi obtožnice 1. marca pa se je pozornost in pohvala tiska, radia in televizije po vsej Ameriki osredotočila na resni, temeljiti in preudarni način, s katerim je vvatergateska velika porota opravljala in dokončala svoje dolgotrajno, težavno in odgovorno delo.
Svojo nalogo, ki je v bistvu v tem, da sc ugotovi, ali je dana pravna osnova za uvedbo kazenskega postopka proti določenemu osumljencu, opravi velika porota lako dobro ali slabo; kako je ta naloga izpolnjena zavisi pač od kakovosti porotnikov samih. Ameriški tisk brez izjeme ocenjuje pohvalno, kako se je velika porota odrezala. "... Velike porote za VVatergate, ki je prejšnji teden izročila zgodovinsko obtožnico, se bomo spominjali kot ene najboljših . . . Več članov porote je pridobilo tako izkušenost in pokazalo tako prizadevnost pri izpraševanju prič, da so postali pravi partnerji Leona Javvorsega in ostalih tožilcev . . . Vodilni član porote je Vladimir Pregelj..." je zapisala tedenska revija TIME, dne 11. marca.
Poročevalec Thomas J. Foley pa je v članku "čut poslanstva", ki sta ga objavila LOS ANGELES TIMES in NEW YORK POST dne 2. marca zapisal: "Čut poslanstva je bil pri porotnikih oči-viden. Prizadevanja poročevalcev, da bi nekatere izmed njih intervjuvali, četudi omejeno na neporotniške zadeve, so bila e-notno odbita. Priče, kot tudi tisti, ki poznajo poslovanje velike porote, pravijo, da so se porotniki nenavadno pridno udeleževali svojih zasedanj in neobičajno aktivno sodelovali pri zasliševa-
nju. Med vsemi se je najbolj izkazal predsednik porote Vladimir N. Pregelj, 46-letni jugoslovanski begunec, ki je analitik za mednarodno trgovina v Kongresni knjižnici... Kot so povedali krogi blizu porote, je bil Pregelj posebno aktiven izpraševalec."
"Iz obtožnic jc razvidno, da je bil Pregelj spreten zasliševalec ter realističen meščan prestolnice, ki ga vladne statistike o zločinih ne prepričujejo o Varnosti na mestnih ulicah", je zapisala znana kolumnistka Mary Mc-Grory v VVASHINGTON STAR-NEVVS 3. marca, in svoj članek takole zaključila: "Ko je Gordon Strachan, 30-letni pomočnik H.R. Haldemana, povedal veliki poroti, da je po svoji lastni pobudi vzel 350.000 dolarjev iz Haldcma-novc blagajne v Beli hiši ter s tem denarjem šel peš vse do stanovanja Freda LaRue, vidnejšega funkcionarja odbora za ponovno izvolitev predsednika, katerega uradni prostori so bili le nekaj korakov vstran, atfl je Pregelj ostro prijel: 'Kar hočem reči' je dejal Pregelj in zastavil eno izmed vprašanj, ki bi prišla na misel vsakemu pametnemu človeku in ki so privedla do obtožbe krivega pričevanja, 'jc to, da sc mi zdi, da je malce nevarno za človeka, da bi nosil tako vsoto denarja v VVashingtonu, pa še Zvečer ... ko bi bilo mnogo lažje in enostavneje samo stopiti čez cesto'. Pod njegovim vodstvom", zaključuje McGrory v članku," je velika porota ostala živa. Enaindvajset državljanov je služilo republiki bolje kot pa človek, ki ji je na čelu."
V preiskovanju afere vidijo mnogi tudi nauk za bodočnost in dokaz trdnosti ameriškega političnega sistema, ki lahko vse to prenese in še zmeraj funkcionira. Žc zdaj, ko mala porota kazenskega sodišča še ni razglasila krivde ale nedolžnosti nad večino obtoženccv, ko senatni odbor, ki je več mesecev vodil svojo javno obširno preiskavo (dolgo časa tudi pred televizijskimi kamerami) še ni pripravil svojih pri poročil za morebitne posebne nove zakone in ko je posebni odbor Predstavniškega doma, ki naj prouči vprašanje predsednikovega odpoklica, komaj začel preiskavo predsednikove vloge v vsej zadevi, nekateri pripisujejo aferi VVatergate (in z njo njenim porotam) — zgodovinski pomen. To je nakazala tudi tedenska revija TIME, ki jc svoj članek o vlogi velike porote 11. marca zaključila: "Porotniki VVatergata se zavedajo, > da sO kljub težkočam, privilegirani soustvarjalci zgodovine. Zaradi omejitev, ki jim jih nalaga njihova funkcija, zgodba o njihovih tajnih posvetovanjih še ni bila v celoti povedana, bo pa to nedvomno nenavadna zgodba skupine mož in žena, ki so bili vrinjeni v zgodovino,"
Mnogostranska
V ponazoritev obširnosti, s katero je ameriški tisk poročal o predložitvi obtožnico 1. marca,
osebnost
kaže navesti tudi nekatere podrobnosti, s kaferimi so razni poročevalci skušali karakteri-
zirati Preglja." . . Njegovi sodelavci v Kongresni knjižnici se ga —zaradi njegove dolge odsotnosti, sicer bolj megleno — spominjajo kot vestnega, natančnega, zanesljivega državnega uslužbenca, prijaznega, vendar nc takega, 'ki bi druge trepljal po ramenih'. Pregelj, ki je po rodu iz Slovenije . . . je prišel v Združene države iz taborišča za razseljence, se sam spravil skozi manjši college na srednjem Za-padu in dosegel diplomo ne For-hamski univerži . . . Živi na Kapitalskem griču v hiši, ki jo je prenovil sam ..." VVASHINGTON STAR-NEVVS 3. marca 1974. In NEVV YORK POST istega dne: "... Pregelj, ki je visoke in krepke postave ter čedno oblečen, ima Van Dyckovo bradico, ki pa je vidno posivela, odkar se jc začel slučaj VVatergate."
Miro Pregelj je mnogostranska osebnost. Že 29 let je, odkar je zapustil svojo rojstno Slovenijo pa se ima še danes za Ljubljančana, čeprav je bil rojen v v Muski Soboti, kjer je bil njegov oče, po rodu Tružačan, tedaj profesor na gimnaziji. Obdarjen z izrednim spominom bi se še danes lahko pomeril z marsikaterim profesorjem latinščine, čeprav je maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani že aprila 1945. Kasneje je okušal begunsko življenje po raznih taboriščih v Avstriji in Italiji, dokler ni leta 1949 prišel v Ameriko, kjer je študiral gospodarske vede na St Jo-seph's College v državi Indiana in na Forhamski univerzi v Nevv Yorku. Po diplomi je nekaj časa poučeval gospodarstvo na univerzi Fordham, odslužil dve leti v ameriški vojski, nato pa nastopil službo v gospodarskem oddelku Kongresne knjižnice.
Sadove njegove strokovne ustvarjalne sposobnosti predstavljajo predvsem neštete gospodarske razprave in analize, ki jih jc Miro pripravil ali napuisal za člane Kongresa — senatorje in poslance. Poleg tega je bil pred nekaj leti urednik dveh obširnih študij o gospodarstvu ZSSR in vzhodnoevropskih držav, ki ju je izdal Kongresni gosparski odbor. Sodeloval je tudi pri pripravi izčrpne bibliografije o jugovzhodni Evropi, ki jo je izdal Ameriški svet društev učenih, kot svetovalec in avtor poglavja o splosnih in opisnih delih o Jugoslaviji.
Izven službe so njegov konji-' ček tuji jeziki, katerih obvlada precej. Že pred leti se jc nekaj časa na Georgetovvn Univerzi v VVashington ubadal celo s kitajščino.
Pregelj je bil med prvimi, ki so snovali načrte za Slovensko kapelo v ameriškem narodnem svetišču in je vztrajno sodeloval v glavnem in krajevnem odboru za kapelo do uspešnega zaključka. Bil je tudi sourednik in delni avtor obsežne spominske knjige, izdane ob posvetitvi kapele. Zdaj pa sodeluje kot predsednik vvashingtonskega odbora za ohranitev slovenske kulturne dediščine. VVashingtonski Slovenci poznajo Mirčela kot odličnega 1 pevca, sposobnega pevovodjo pevske skupine, s katero oživlja razne slovenske prireditve v a-meriški prestolnici, kjer pogosto povezuje programe s slovensko in angleška besedo. Mnogi Nevv Yorkčani pa se ga spominjajo ž odra na Osmi.
Poleg prizadevnosti za slovensko stvar se aktivno udejstvu je tudi v organizacijah za rasvoj in napredek mestne četrti, v kateri živi. Eno leto je bil predsed nik ene. od teh organizacij in Urednik njenega mesečnega glasila.
Marsikomu je že napravil usluge z raznimi podatki iz Kongresne knjižnice, ki je dejansko njegov drugi d9m — z izjemo zadnjih 21 mesecev, ki jih je več ali manj prebil kot porotnik na sodičču. V družbi se rad zaplete v debato in v njej vztraja do konca. To lastnosti je Miro oši-vidno pokazal tudi na zasliševanjih velike porote. Nekateri so menja, da je bila vloga porotnika za VVatergate — kot ustvarjena zanj. Zato bomo v ameriškem tisku njegovo ime verjetno še srečali.
IZ PAVLIHE
Nekateri so zelo navdušeni za TOZD — slišali so, da bo potem dosti več direstorskih mest.
Prosim, govorimo o boljšem jutri pojutrišnjem.
Tudi dolgi prsti rastejo iz Ahilove pete.
Teža greha je pogosto odvisna od velikosti grešnika.
Človek je naredil delo, delo pa jc naredilo delavca.
Nihše nc dviga glave z namenom, da bi jo kasneje sklonil.
Če bj tudi zdravniki imeli svoje cilje v svetli prihodnosti, bi nam trda predla.
Hiter življenski tempo nas hitreje uničuje.
Temna sedanjost in svetla prihodnost sta največkrat blodnost.
Otroci in norci govorijo resnico, kaj pa ostali?
Dvorni norci naših dni imajo vsaj to zadoščenje, da lahko svojim gospodarjem rečejo tovariš. Pazite se psov, ki nc govorijo. Kdor ima prazen lonec, mu lahko le jeza prekipi.
Hotel je postati mornar, pa ni prišel dalje od ruma.
Za nas dela čas pravimo vedno, kadar lenarimo.
Živino izvažamo, živine pa same bežijo čez mejo.
Vse življenje je poskušal spremeniti svet — zdaj pa zahtevajo od njega, naj dela!
Norci so priviligirani, ker ne morejo ponoreti.
V	tovarni je prišlo do poneverbe. Ljudje so se spraševali, kje so bili odgovorni. Bili so zraven.
Svet je že čisto pokvarjen: nikogar več ne moreš prevarati.
V	kraljestvu bedakov pametni nc postanejo kralji.
Vdeno je bilo tako: eden dela za dva — dva pa počivata za e-nega!
V	svoji glavi jc imel toliko idej, da sploh ni mogel delati.
Zrno na zrno — uvoz pšenice, dinar na dinar — inflacija.
Napočil je delavski trenutek in, upajmo, da ne bo samo trenutek.
Rešil sem svoj problem ogrs-vanja: redno bom sedel na vseh sestankih.
Človek najprej prosi, nato zahteva, potem se razjezi — in spet prosi.
Nekateri tako praznujejo, da se potem sami sebe sramujejo.
Volk in koza sta enakopravna —vsaj dokler je volk sit.
Najboljši so tisti prijatelji, o katerih malo čuješ in dosti prebereš.
Najslajša je zmaga, kadar nimaš nasprotnika.
Če smo že ljudje, zakaj nismo to tudi takrat, ko se pogovarjamo o integracijah?
Ko me boste ocenjali, prosim, upoštevante poleg besed še moja dejanja!
Strani zgodovine obračajo vojaki s puško. Piši, kakor drugi govorijo. Vsi delamo za denar, nihče pa ne dela za počitek.
Blagor tistim, ki pri prebijanju skozi življenje ne potrebujejo rok.
Včasi je neumnost več vredna kot zdrava pamet ob nepravem ternutku.
Ali so tudi janičarji odhajali samo prek zavodov za zaposlovanje?
V	naši občini je veliko bogatih, a manj kot trije sumljivi.
Za politične investicije navadno plačujemo dvojne obresti.
Ker mi niste pustili, da bi se okužil, sem ostal premoženjsko zdrav.
Nenapisanih pravil se najbolj pogosto držijo tisti, ki pišejo pravilnike.
Strastni kadilci škodujejo sebi, koristijo pa državi.
Nekateri voli se izgovarjajo, da jim jarem služi za okras.
Če hočeš priti v visodo družbo, moraš nizko lesti.
Vsi zelo radi razkazujemo, česar nimamo.
Ker je srečnejši ta, ki daje, kakor tisti, ki jemlje, prosim vse, ki bi bili radi srečni, da mi kaj dajo.
Jaz bi tudi bil pošten, ampak potem ne morem živeti.
Ne razbijte mi zob. Jaz grizem z jezikom.
Nobeden ni tako neumen kot tisti, ki noče razumeti.
Moti me, da naredimo veliko napak in malo poprav. Proti zaprtemu krogu ljudi se
je pogosto nevarno boriti odprto.
Vse bolj pogrešam ljudi, ki bi me vžgali z lastnimi zgledi.
Takoj, ko začutijo,; da zgubljate tla pod nogami, vam začnejo kopati jamo.
Ali je res potrebno vsem tistim še reči, da so bedaki, ki to dokazujejo s svojimi dejanji.
Milijarde uvažamo, milijarderji se pa sami izvažajo.
Nemara je pravi jugoslovanski čudež v tem, da čudežev noče in noče biti konec.
Lahko je z lepimi nogami korakati v prihodnost.
Nič ni tako očito, da nc bi bilo tudi malo prikrito.
Kako pomembni smo neposredni proizvajalci, nam priča dejstvo, da disciplinski organi v podjetju obravnavajo v glavnem •le nas.
Takoj, ko so nam zaprli glavnega direktorja, tehničnega direktorja in sekretarja, smo zaslutili, da nekaj ni v redu.
Marskikdo je pozabil, da se je boril za boljši svet in ne samo za boljšo pokojnino.
Razlika med spomeniki in resnico je v tem, da spomenike odkrivamo.
Kadar si stojita nasproti dva bloka, na sredini rado poka.
Z ozirom na cene bi morali v našem gostinstvu preimenovati gastronomijo v astionomijo.
Podzavestno se je zavedal, da jc njegova zavest nezavedna.
Najboljša šala: humoristom so povišali honorarje za šale na račun zvišanja cen.
Kako naj mu povem resnico v obraz, ko je pa dvoličen?
Bolj je človek podovan, teže ga jahajo.
Ljudje smo muzikanti: nekateri godejo, previdni pa trobijo v en rog.
Ne merite človeka po njegovi senci.
Kjer kradejo vsi, je tudi tat pošten.
Težki problemi, ki jih mora reševati, mu ne dovoljujejo, da bi vstal s stolčka.
Govor je kot vino: dokler ga poslušaš, se ti v glavi vrti, ko se pa zbudiš, te glava boli.
Ko se je postavil na lastne noge, je videl, da ima štiri.
Ni lahko vzravnan hoditi po krivih poteh.
Marsikdo samo zato kadi, da bi ljudje lahko še vedno rekli: kjer je dim, tam je tudi ogenj.
Več. je ljudskih resnic, manj jc resničnih ljudi.
Lahko mi rečete delavec do konca življenja, če mi preskrbi-te vsaj enosobno stanovanje.
Nesrečni marsovci, če so med njimi tudi ljudje.
Tudi v svojega desetega moža se je zaljubila na prvi pogled.
Kdor pove, česar ne bi smel, sliši, česar ne bi hotel.
Ozki in zaprti krogi so rakaste tvorbe družbe, ki se krčevito otepajo zdravnikov.
Dosežek tehnike je izkoriščanje človeka po računalniku.
Vzgoja je. poskus pripraviti otroka do tega, da nc bi oponašal odraslih.
V	boju proti alkoholu je do zdaj vedno zmagal alkohol.
Socializem ni televizija — zato prosimo, nič prekinitev in premo rov.
Pijancem ne točite v kozarce čiste resnice.
Patrioti tudi kradejo samo doma.
Moderni utopljenci se lovijo za slamice v ginu s tonikom.
Rajši ena okrogla pregreha kot sedem suhih čednosti.
Včasih sladka zmota zaleže za deset grenkih resnic.
Ločitev je slovo naveličanih, ki prezirajo posledice.
V	življenju shajajo najbolje tisti, ki postavljajo vprašanja na katera ne poznajo odgovorov.
Dovolite, da vsaj enkrat razdelim variabilni del osebnih dohodkov, saj bom uporabil dosedanji način — največ si bor obdržal sam!
Buržoazija je mrtva, živi samo še socialna diferenciacija.
Mi o volku, volk iz nas.
Živel je od pravnih obljub in je od njih tudi umrl.
Bil jc perspektiven mladenič: imel je stare ideje in dosti energije.
Da postaneš svinja, ni nujno, da se rodiš v svinjaku.
Drava bo prej umrla kot državniki.
Svet je te dni priča novemu primera svobode v socializmu. Slavni ruski pisatelj, Nobelov nagrajenec, Aleksander j Solženitsin, je zdaj izgrianec-izgnanec družbe, v kateri je rasel in dozoreval, jo nekaj časa zagovarjal, pa tudi bridko okusil sadove njenega sistema — kot jetnik v zloglasnih Stalinovih kazenskih taboriščih. Zaradi knjige OTOČJE GULAG, v kateri na osnovi izpovedi prič popisuje teror sovjetske tajne policije in razmere v kazenskih taboriščih v letih 1918—1956, je bil nedavno izgnan, in zdaj deli usodo podobno kot stotisoči ruskih beguncev. Solženicinova dela so v Jugoslaviji poznana, toda najnovejša njegova knjiga pa — vsaj po sedanji reakciji sodeč — v Jugoslaviji ne bo izšla, dokler bodo tam živeli ljudje (od katerih še imajo mnogi odgovorne položaje), ki so sami počenjali to, kar so komunistični funkcionarji pod Stalinom in kar zgovorno popisuje Solženitsin. V primeru OTOČJA GULAG so se namreč jugoslovanski voditelji postavili na isto linijo kot Sovjeti. Knjigo skušajo oceniti kot literarno nepomembno pisanje, za katero uporabljajo tudi nam že znano besedo "pamflet". Mnogim so namreš še živo v spominu grozote Titovega režima v prvih povojnih letih, saj je bil (vsaj v Sloveniji) v sorazmerju s Sovjetsko zvezo — Titov teror hujši od Stalinovega v Rusiji. Niso še namreč pomrli vsi očividci strahot agentov OZNE in UDBE in tudi še živijo ijudje, ki bi vedeli marsikaj povedati o razmerah v jugoslovanskih kazenskih taboriščih. In da se ne bi kaj takega zgodilo, je Titov rešim, ki si je zadnja leta nadel drugačno podobo, pokazal zopet stari obraz in zavzel sovražno stališče do Solžcnicina in njegove knjige OTOČJE GULAG. Pokorno se je vključil v uradno gonjo proti pisatelju m začel enostavno ponatiskovati uradne sovjetske "komentarje". Predvsem mu ne gre v račun, da je Solženicin prikazal tudi Lenina v tako "črni" podobi. Jugoslovanski listi tudi nič ne omenjajo nek drag Soiženicinov spis, ki ga je pisatelj izročil svojim prijateljem, in ki tajno kroži med izobraženci v Sovjetski zvezi. To je Soiženicinov esej NE ŽIVITE OD LAŽI, ki je bil nedavno obljavljen v zahodnem tisku.
ALEKSANDER SOLŽENICIN :
OD LAŽI"
Malo pred izgonom iz Sovjetske zveze je pisatelj Aleksander Solženicin zapustil' svojim sorojakom pismeno oporoko pod naslovom: "NE ŽIVITE OD LAŽI!" Kopije te njegove poslanice ruskemu ljudstvu so najprej začele lajno krožiti v Moskvi hi kmalu nato pa se je na Zahodu pojavil angleški prevod originala, iz katerega povzemamo glavne izvlečke. Op. ur.
"Bil je čas, ko si nismo drznili niti šepetati, Zdaj pa .imamo že samizdat založbe in če se zberemo v kaki zakajeni sobi, sc celo drag drugemu odkrito pritožujemo, kakšne burke zganjajo z nami in kam nas vlečejo s svojim bahanjem o vesoljskih uspehih, medtem, ko vladata doma revščina in pomanjkanje. Pred sodišče postavijo kogar se jim zljubi in zdrave ljudi zapirajo v umobolnice. Stvari o sedaj v resnici prekipele. Nas vseh se je že dotaknila duhovna smrt in ne bo dolgo, ko bo na in naše otroke pogoltnila tudi fizična smrt. Pa vendar se še vedno strahopetno smehljamo in mrmramo z zavezanimi jeziki: kaj pa naj naredimo, saj nimamo nobene moči! Za skromen grižljaj kruha smo pripravljeni zatajiti svoja načela, prodati svoje duše in zapraviti vse, kar so iiam priborili predhodniki m vse, kar bi lahko uživali
v osebni neudleležbi pri lažeh. Laži sicer prekrijejo in obja-mejo vse, toda vztrajati moramo vsaj pri najmanjši odločitvi: naj laži vse prekrijejo, toda brez moje najmanjše pomoči. Ta naša pot, najlažja in najdostopnejša, upošteva tudi naše prirojeno strahopetstvo in je monogo lažja od pasivne re-sistence, ki jo je zagovarjal Gandi. Zavestno ne smemo podpirati nobene laži več, zato naj se vsak izmed nas sam odloči: ali bo še vnaprej zavesten suženj laži, ali pa se jih bo otre-sel in postal pošten človek, vreden spoštovanja svojih soljudi in otrok. Od tega dne dalje, naj zato nihšče izmed nas ne zapiše, podpiše ali natisne ene same fraze, ki po njegovem mnenju zavija resnico; naj ne izgovarja take fraze niti v zasebnih niti v javnih pogovorih; naj ne hvali in širi nobene ideje, ki je v bistvu samo ponarejena resnica; naj ne dovoli, da bi ga
. I	prisiliki k udeležbi na sestan-
naši potomci, samo da ne b.	kjh ^ demonstracijah) ki so
motili svoje krhke eksistence.	Qtne njegovim željam in
Nobenega ponosa, odločnosti;	ičanju; in naj ne glasujc
in zanosa ne poznamo vec. Zavlekli smo se v svoje mračne špranje in zdaj se bojimo samo še navadnega človeškega poguma. Kaj se nas vse to tiče? Ali res ne moremo ničesar spremeniti? Vse lahko spremenimo. Če le nehamo lagati sami sebi in če prenehamo vso krivdo pripisovati NJIM, ko pa je v resnici SAMO NASA. Morda pa sc bo nekaj zgodilo samo od sebe, sc tolažimo. Nič, prav nič sc ne bo zgodilo, dokler bomo iz dneva v dan prizanavali, poviševali in krepili navadne laži!
Kadar nasilje vdre v mirno življenje, žari od samozavesti, kot da nosi bandero in kriči: Umakni se mi, sicer te strčm! Toda nasilje se hitro postara. Ko pa zgabi zaupanje vase in hoče obdržati nek spoštljiv videz, se posluži. laži. Nasilje se namreč lahko skrije samo za lažmi, te pa more obdržati samo nasilje. Od nas pa zahteva nasilje samo slepo pokorščino in dnevno zatajevanje laži. V tem je vsa zvestoba. Pa vedar je najpreprostešji in najdostop-nejši ključ do naše dolgo zanemarjene osvoboditve prav tu:
za noben predlog, katerega iskreno ne odobrava.
Seveda nismo s tem navedli vseh močnih poti, po katerih se moremo odtegnili lažem. Kdor. pa se bo očistil, bo tudi sam odkril nove priložnosti. Odločitev pa ne bo lahka in nekateri bodo izgubili svoje službe. Toda za tistega, ki se noče izneveriti samemu sebi, ni druge poti. Vsak izmed nas bo namreč vsak dan stal pred vsaj eno od navedenih možnosti, tudi tisti, ki mislijo, da jih ščiti njihovo sodelovanje v tehničnih znanstih. Stali bodo pred izbiro: duhovna svoboda, ali duhovno suženjstvo. Vendar je ta izbira mnogo lažja od samoza-žiga ali gladovne stavke. Nikogar ne bodo objeli plameni, nikomur ne bodo od vročine popokale oči in vsem bo vselej na voljo črn kruh in voda. Res je, tudi ta pot ni lahka, so pa ljudje, ki že dolga leta hodijo po njej in žive od resnice. Toda še lažja in še krajša bo ta pot za nas vse, če bomo združili svoje vrste in moči in "če nas bo deset tisoč, bomo spremenili svojo domovino. Če pa smo
preveliki strahopetci, da bi na-pavrili celo ta korak in stopili no to pot, potem smo v resnici ničvredni in tudi za nas veljajo zbadljive Puškinove besede: "Čemu naj bi bila žvivina svobodna? Iz roda v rod sta vendar njena tradicija bič in jarem!"
• Škofje v Mehiki so izdali
posebno spomenico, ki so jo pripravljali dve. leti. Naslovljena je Kristjanova dolžnost in dužbene ter politične izbire". V obsežni spomenici analizirajo kapitalizem, socializem in marksizem. Od kristjanov zahtevajo, da morajo delati za izboljšanje družbenih razmer ter vedno izbirati rešitev, ki je skladna z vero.
zvečer je v posebni ceremoniji Kanadski ministerski predsed- j kanadski ministerski predsed- j nik predaje državljanske listine nik g. P. E. Trudeau izročil novim državljanom.	| državljanske papirje novim
14. februarja 1974. ob 8 uri i državljanom. Večer je organizi-1
rala organizacija "New Canada". Navzoči' so bili sodnik Bruce Beer, in 50 novo-kanadčanov j ter g. Dr. S. Haidasz, Minister Of State, g. Ch. Cacia, član parlamenta za okrožje Dovercourt,
in ga sodnici za državljanstvo ga. Ungar in ga. Scotti. Slove- j snosti je še prisostovalo čez 500 drugih ljudi. Vsi, ki so sprejeli državljanske papirje, so odnesli
posepno' pa o govoru minister-skega predsednika, ki je povda-ril, da: "moč Kanade izhaja iz dejstva, da je izrekla dobrodošlico ljudem iz vseh predelov
od večera najlepše spomine, j sveta!"

Canada Postes Post Canada
Andre Ouellet, Minister	Andre Ouellet, ministre
ALI SIPOVEDAL MATESI VSE,.,

f<JA OB!


0 TVOJI
KANADSKI POSTNI OZNAKI!
\X -
Poštna oznaka je naš zelo uspešen in vendar preprost način označbe, ki točno dolici, kam gotovo poštno pošiljko dostaviti.
Je v dveh delih :
Ki Al
(okrožje)
Prve 3 označke povedo zemljepisno okrožje dostave .(Seveda samo v območju Kanade).
OR1 'e samo
primerek) (določena točka
Zadnje 3 označke nam povedo določeno točko dostave v okrožju, ki ga označujejo prve tri označke. Lahko ločno povedo v katerem mestnem bloku, večjem stanovansjkem poslopju, ali v trgovski stavbi.
Sedaj ko ima vsak poštno oznako, lahko uporabljamo do najvišje možnosti naše visoko-hitrostne elektronične stroje, lahko držimo stroške na nižji stopnji, in še važnejše, dostavimo vam, na najhitrejši način vašo pošto. Toda to samo pod pogojem da je vsak komad pošte zaznamovan s to Poštno oznako. In to je vaša dolžnost: povejte vsem o vaši Poštni oznaki. Če še niste dobil vaše; pišite temu časopisu, ali se oglasite v vašem krajevnem poštnem uradu.
NAJ POŠTNA OZNAKA DELA ZA VAS... POVEJTE 0 NJEJ VSEM V VAŠEM OBČEVALNEM SVETU
Canada Post. We're working to make it work better. Le service postal du Canada, c'est du service.
II PAVLIHE
Tole pomanjkanje mesa pri nas ima tudi dobro stran. Žena mi ne pravi več tele.
Vsi imamo pravico do dela — v Nemčiji.
Včasih je dobro, da tisti, ki dosti -govorijo, ne prehajajo od besed k dejanjem.
Včasih je dobro, da so se že naučili plavati v dolgovih — zdaj se lahko učimo že potapljati.
Statistika je najbolj socialna veda: tistim, ki imajo preveč, odvzema, tistim, ki imajo premalo — daje!
Birokracija samo zato ne rao re umreti, ker za ta postopek še ni pravilnika.
Ce birokrat zatrjuje: vsi smo enaki, če delavec misli: pa so res vsi enaki.
Dajte mi sreče, pa čeprav v prahu.
Bojevniki bodočnosti se bodo uničevali s strupenimi spreji.
Ponudiš mu skledo, on pa zdrvi h koritu.
Tiran se posipa s pepelom svojih najljubših žrtev.
Življenje piše romane — medtem pa pisatelji govorijo na sestankih.
Denar kraljuje, pamet vlada, človek se klanja.
Ce plešeš tako, kot ti drugi godejo, si kaj lahko zlomič nogo; če pa ne plešeš tako — si kaj lahko zlomiš vrat.
Ce si brez zaslug kaj pridobimo, pravimo temu sreča, če pa se to zgodi drugemu, pravimo temu — protekcija. . Razprodaja po znižanih cenah je popust na zvišane cene.
Pri marsikom je vest samo zato čista, ker je nikoli ni uporabljal.
V vinu je resnico — laž je le na nalepki.
Človek ve: danes sem spal, jutri bodo plesali po meni.
Ne trudite se z menoj, ampak mi dajte možnost, da bom sam skrbel zase.
Ce že Iažcč, laži kratko! Tako vsaj časa ne kradeš.
Človeški plazilci ne bodo izumrli.
Laž ni vedno prepričana, da resnica mora zmagati.
Življenje je davek za pametne ljudi in popust za neumne.
Šolar svoji mami: "Mene tepeš, ker so me vrgli iz šole, očeta pa nisi, ko so ga vrgli iz partije.' "
Pri zdravniku: "Doktor, nekaj ni z menoj v redu: ves čas me spremlja občutek, da cene padajo."
Pogovor na ulici: "Kakšna logika pa je to: zvezni poslanci so Zvezni izvršni svet do kraja skritizirali, nazadnje so ga pa v celoti spet izvolili za naprej? "Popolnoma pravilno! Naj še pojedo, kar so skuhali."
Najtežje se je vrniti iz lepše prihodnosti — nazaj med ljudstvo.
Za gledanje na druge z visokega ni potrebno biti velik — lahko zlezeš drugim na glavo!
Podražitev kurilnega olja delovnega človeka m; bo prizadela, ker bo zvezni izvršni svet vse poletje interveniral z uvozom toplih zračnih gmot.
Da dela ni, kričimo, honorarno zaposlimo.
Ali ima tisi, ki se zadni smeji — res smisel za humor?
Zakaj je tak razkorak ravno med statistiko in mojim žepom'
Kako je to, da lahko nekateri prekoracipo vse meje, ne da bi zapustili državo?
Ali je vedno pametno, da ocenjujejo veličino podjetja po ve-lišini izgube, ki jo dela? ?
Zakaj je nekaterim ravno takrat najlažje, ko pridejo težki časi?
Ali dobiš od kopanja jam drugim — žulje?
Cas tako hitro beži — kako so šele tisti, ki so ves čas pred časom!
druga
Misli na krožni poti
Umetnik ustvari delo, ki dviga kuturni nivo družbe, da potem družba lahko vpliva na umetnika.
Človek, ki veliko govori, pove kdaj tudi kaj pametnega. Edina pomanjkljivost je, da ne ve, kdaj se to zgodi.
Poznal sem človeka, ki je naredil kariero od zgoraj navzdol, med delavske množice. Osamljen primer, kajti večina jih hoče navzgor, da bi prišli med delavske množice.
IZREŽI in OBDRŽI
TVOJ VODNIK ZA 1973 ("RETURNS") POVRATNICE 0 DOHODNI NSKEM DAVKU
Tu so navodila, ki so bila dana dvema tipičnima kanadskima davkoplačevalcema, kako izpolniti in vložiti njihove 1973. dačne povratnice. Eden je poročen, drugi pa je samski. Če je Tvoj primer sličen ememu izmed teh dveh davkoplačevalcev, potem jima lahko sledite z izpolnitvijo vaše lastne povratnice ("return").
JANEZ ŠMIT	"i
—	samski
—	star 19-64
sprejel T4 od vsojega delodajalca in ni imel drugih dohodkov
—	prišel v Kanado pred 1973.
—	na T4 listku okencel. čitaj 1%, okenca F, L in M čitaj NIL
—	je bil član unije ROBERT JONES
—	poročen, z ženo in 2 otrokoma pod 16. letom starosti.
—	starost moža in žene 19-64.
—	nobenih drugih domodkov razen od zaposlitve
—	prišli v Kanado pred 1973.
—	posedujejo svojo hišo
—	na T4 listku okence I čitaj 1%, okenca F, L in M čitaj NIL
—	član unije. KORAK 1.
Oba sta si oskrbela svoje T4 litske od delodajalcev in sta dobila TI (Individual Income Tax Return) od vlade. Pomni, prosimo, bila je njuna odgovornost, da sta dobila svoje T4 listke od delodajalca. Ce nista dobila TI obrazcev po pošti, jih lahko dobita na vsakem poštnem uradu. KORAK 2.
Oba se data razpoznati na strani 1. TI obrazca. Pregledala sta svoje ime, naslov in štev. socialnega zavarovanja — vse mora biti točno; zato nimata kaj popraviti. Vstavita še samo njihove rojstne dneve in ime Province. JANEZU ni bili treba izpolniti drugih informacij. ROBERT pa je moral še zapisali, da je POROČEN. ON ZAPIŠE, DA JE PRVO IME NJEGOVE ŽENE ELIZABETA in da je bil njen naslov enak njegovemu. Ker ELIZABETA nima štev. socialnega zavarovanja, Inora zapisati (O) v prvo okence. KORAK 3.
Oba obrneta na stran 2 od T obrazca in iz svojega T4 listka, zapišeta na la način:
—	vsota v okencu C je bila zapisana na črti 01.
—	Okence M je bilo prazno, tako je črta 02 ostala prazna.
—	Ker nista Imela drugih dohodkov sta tudi pustila črto 03 prazno. •
—	Zato sla zapisala na linijo 04, ves njun zaslužek, ki je isti, kot na črti 01.
—	Zdaj pomnožita vsoto r.a črti 04 z 3% in zapišeta vsoto na črto 05. Vesta pa oba, da ne moreta zapisati VEC KOT 55150.00.
—	Ker nista imela nobenih oprostilnih izdatkov, sta pustila črto 06 prazno.
—	Nato sta odštela vsoto na črti 07 od vsote na erti 04 in zapisala to novo dobljeno vsoto na črti 08.
—	Črte od. 09 do 19 se jih ne tičejo, zato zapišeta vsoto iz črte 08 na črto 20.
—	Sedaj zapišeta vsote iz okenca D na njihovem T4 listku
(a)
na črto 11. Črta 22 se ju ne tiče.
sla vplačala preveč za "Canada
Da si lahko izračunata, Pension Plan", črta 23. nato gresta na gornjo stran strani 3 in računata na ta način:
Celotno "Contribulory Earnings" po T4 listku (maksimalno $5,600.)
Odštej "Basic Canada Pension Plan Exemption" vsoto $600.
To da: vsoto, ki je podvržena davku (maksimum $5,000).
Celotni pripevek odštej po okencu D na vseh T4 listkih Odštej: določeni prispevek - 1.8% vsota, ki je podvržena
davku" ali vsota po tabeli o prispevkih, maksimum $90. Canada Pension Plan Overpayment (Vnesi to vsoto na
črto 23. na starni 2. in tudi kot "credit" na črto 49
na strani 1.)
—	ker niso preplačalit "Canada Pension Plan" pustijo črto 23 prazno.
—	Ti zato zapišejo isto vsato iz črte 21 do črte 24.
'— Sedaj gredo do okenca E na njihovem T4 listku in zapišejo to svoto na črto 25.
—	Da lahko izračunajo, če so preplačali "Unemployment Insurance", gredo na naslednje poglavlje na strani 3.
Izračunavanje preplačila brezposelniškega zavarovanja "guide", štv. 25.)
•	Računanje po načinu I. pride v poštev, če premije odtegnjene po isti lestvici vse leto l°/o ali vse 0.6%)
•	Računanje II. uporabljaj SAMO, če so bile odtegnjene po dveh lestvicah (1% in 0.6%).
" Ce vam je vaš delodajalec odtegnil man'
arovanja (vidi:
so bile vaše (to je, vse
vaše premije
kot pa je to
bilo določeno, ne prideni, razlike z vašim povrafkom.
Računanje I.
•	Ugotovi vse zavarovane zaslužke iz okenca H na vseh tvojih T4 listkih. Ce je okence H prazno, vzemi vsoto i/ okenča C.
•	Primerjaj vse premije odtegnjene po okencu E na vseh T4 listkih z onimi v ki so na tablicah "The Employee's Unemplovment Insurance Premium" na straneh 44 in 45 knjižice "guide", uporabljajoč lestvici 1% ali 0.6''o in celotno vsoto vašega zavarovanega zaslužka (maksimum
$8,320) zapiši rezultate spodaj.
Skupna vsota premij odtegnjena po okencu E na vseh T4 listkih	(A)
Odštej: določeno premijo ki jo pokažejo premijske tablice	(B)
Preplačilo brezposelnega zavarovanja (Ce (A) večji od (B)
•	Ce je bilo napravljeno preplačilo, vpišite to vsoto na črto 26 na strani 2 in na črto 50 na strani 1.
•	Ce ni preplaičila, ni potrebno nič več (dovoljeno odbite je na črti 27. na strani 2. bo ista vsota, kot je vnešena na črto 25).
—	računata da nista preplačala zavarovanja in sta zato pustila črto 26. prazno.
—	zato sta zapisala isto vsoto iz črte 25 na črto 27.
—	ker sta bila člana unije, sta seštela vplačila uniji in vpisala skupno ceno na črto 30.
—	sedaj seštejeta vsote na črtah 24, 27 in 30. in dobi jen j vsoto v pišeta na črto 34.
—	oba odštejeta črto 34 od črte 20 in zapišeta to vsoto na črto 35.
KORAK 4.
Da lahko računamo osebne izvzetke (za črto 36 obrneta oba na stran 4 formularja TI in jima je odobren osebni izvzetek v višini $1.600:00).
JANEZ—Ker je samski in ni podpiral nikoga, je to NJEGOV osebni total in on zapiše ta izvzetek $1,600:00 na črto 36. JANEZOVI zdravniški računi, in dobrodelni darovi so manj kot $100. JANEZ zato zahteva ta standart odbitek $100.— in to zapiše na črt 37 in prenese to vsoto (100) naprej na črto 38.
ROBERT—Poročen in podpirajoč družino, lahko zahteva osebni izvzetek vsote $1,600:00 in poročni izvzetek $1.400:00 za ženo, in to zato ker ona ni zaslužila več kot $300 na leto. Zapisal je $1.400:00 na črto 65 na strani 4. Ker so njegovi-otroci pod 16 letom starosti in niso zaslužili preko $1.100 vsak na leto, jc ZATO lahko vposjavil zahtevo po $300 za vsakega otroka, v njegovem slučaju skupno $600.
—Zapiše ime, sorodstvo, kosmati zaslužek in starost vsakega otroka. Sedaj sešteje skupaj svoje osebne izvzetke, izvzetek za ženo in vse izvzetke za otroke in vnese skupno vsoto na črto 36. na strani 2. Ker so bili vsi zdravniški računi in dobrodelni darovi manjše kot $100, on zahteva standardni izvze-mek $100, ki jih vpiše na črto 37 in prenese isto na črto 38. KORAK 5.
—	Ker nista imela nobenih "CAPITAL LOSSES" sta pustila črti 41 in 42 prazni.
—	vsoti na črtah 36 in 38 sta seštela in pokažeta novo vsoto na črti 43.	».,,'.
—	potem odštejeta vstoto na črti 43 od vsote na črti 35 in vpisala rezultat na črto 44.
—	sedaj gresta nazaj na stran 1 formularja TI in zapišeta vsoto iz črte 44 kot njuno "TAXABLE INCOME".
—	da bi videla, če lahko uporabljata davčne lestvic, čitata navodila na strani 30. "Guide" knjižice in sicer:
1973. FEDERAL AND PROVINCIAL TAX TABLE
Kdo lahko uporablja davčne lestvice
Vi lahko računate vaš davek s pomočjo "Tax Table" metodo če zadostite vse naslednje stanje:
(a)	Vasč odavčevalni, dohodki so $24.000.— ali manj in
(b)	Nimate davčnih obračunavanj, dividend, davčnih kre-ritov ali tujih davčnih kreditov, in
(c)	nimate dohodkov od podjetja, ki ima dohodke od stalno ustanovljenega sedeža zunaj province, v kateri ste živeli 31. dec. 1973, in
(d)	če ste 31. dec. 1973. živeli v provinci Ontario ali Britanska Kolumbia.
Ce ne zadostite vsem štirim stanjem, nesmete uporabljati davčnih tablic za računanje kateri koli del vašega davka. Namesto tega, morate dokončati "Detailed Tax Calculation on Schedule i.
Kako uporabljaš davčne tablice.
1.	Iz davčnih tablic izberi skupino, v katero spadajo tvoji obdavčevalni dohodki..
2.	Vhesi dolarsko vsoto iz "Fenedal T&x Pavable" colone tablic na črti 45 ("Federal Tax Payable") na strani 1 tvojega davčnega povratnega formularja.
3.	Na črti, 46. iste vnesi dolarje in cente iz '"Provincial Tax Payable" colone iz tablic,
4.	Seštej "Federal Tax Pavable" in "Provincial Tax Pavable" vsoti, vnešeni na vaših formularjih, da tako dobiš vas "Total Tax Payable".
—	ker sta zadostila gornjim zahtevam, sta lahko prešla na davčne tablice, (prebivalci ONTARIA in BRITANSKE KOLUMBIJE zahko uporabljajo te tablice).
—	uporabljajoč tablice na straneh 30-41. se iste krijejo njuni vsoti obdavečevalnih dohodkov (in črte 44) in zapišeta:
The FEDERAL TAX plačljivo na črti 45 in The PROVINCIAL TAX plačljivo na črti 46.
—	sedaj prištejeta vsoti na črti 45 k vsoti na črti 46 in to da obema Total Tax Pavable.
—	oba vpišeta vsoto v okence G munih 14 listkov v SK.UFNI DAVEK ODTEGNJEN PO INFORMACIJAH NA LISTKIH" (zaznamovano s številko 94.)	?
Sedaj se oba obrneta k formularju z naslovom "THE ONTARIO TAX CREDIT SISTEM", da lahko izračunata njihovo "Ontario Tax Credit". JANEZ	...... . . .
—	Na črti 90 tega novega formularja zapise vsoto, ki |o je v 1973. plačal "za najemnino.
—	potem pomnoži to vsoto z 20% in zapiše rezultat na črto
—	on"zapiše Njegovo "PROPERTY TAX" kredit kot $90, ki je ni/ii kot 20% od njegovih najemninskih vplačil.
ROBERT	'	, .	...
—	Ker poseduje svoj lastni dom sesteje nepremičninske davke svoje hiše, ki jih je plačal v 1973. in vpiše to vsoto na črto 91.	„ .„	. v . m
—	Črta 92 ne pride v poštev— On zapise vsoto iz erte 91 na zaznamovano OCCUPANCY COST".
_ on zapiše svojo "PROPERTY TAX CREDIT" kot $90.-,
ker je manjše kot 20% od njegove "OCCUPANCY COST . Potem vzameta 10% njihove "occupancy cost" in isto prištejeta to vsoto k $90.—, da tako vpostavita njuno TOTAL PROPERTY TAX CREDIT". „T,T^Trr,„
Za i/računanje "SALES TAX CREDIT" vzameta 1% od vsote na čtri 36 na strani 2. njunega TI. formularja. Oba seštej ta ta dva kredita skupaj in odštejeta V7< (vsota iz) črte 44 na strani 2. Potem zapišeta vsoto njunih novih kreditov na črti 48 na strani 1 TI formularja. Potem pa podpišeta izjavo ("declaration").	,	, r Sedaj odšteieta vsoto "TOTAL CREDIT" od vsote "TOTAL PAVABLE" in zapišeta razliko ("difference"). y Ce dolgujeta še več davka, zapišeta to vsoto na črto (BALANCb DUF. 2) in če sta iste preplačala, zapišeta to vsoto na črto "RFFUND 1"
Ce dolguje ta denar (BALANCE DUE 2) priložita ček ali denarno nakaznico plačljiv ona ime: RECEIVER GENERAL rOK CANADA. Zagotoviti morata plačilo pred 30. aprilom 1974. in NE pošiljata denarja po pošti.
Potem oba podpišeta, datirata in vpišeta telefonsko številko spodaj na desni strani.	.
Če jima pripada plačilno povračilo, odstranita povračilni listek ki se nahaja na spodnjem desnem oglu prve strani zaporednosti in pritrdita istega preko postne oznake tiskane na načelni strani zalepke, ki vam je bila poslana po posti za odposlanje formularjev.	... ., .. ..
Oba si nanravita potem prepis davemk povračilnih TI listin in vložita'original skupaj v originali njihovih T4 listkov in originali "Ontario Tax Credit System formularjev skupai s potrdili Unije in ček (če morata plačati) m odpošlje ta vse, pred 30. aprilom 1974. v pred — naslovljeni zalepki.
I*
Revenue Canada Taxation
nobertStanbury, Minister
Reve rt u Canada Impdt
Robert Stanbury, ministre
Načrtovanje izgube je ravno tako težko kot načrtovanje uspešne proizvodnje. Proizvod-
nja je navadno manjša, izguba pa večja.
• Pošta Zapadne Nemčije je i računskega stroja. VVilhelm ( zidala lani spominsko znamko t Schickrad iz Tuebingena je spo- j za 350 letnico zgraditve prvega I ročil 20. septembra 1623 astro-1
nomu Janezu Keplerju o svo-| PROSIMO, PORAVNAJTE jem uspehu.	____,	j NAROČNINO!
VESELO ALELUJO
zeli
"SLOVENIJA" MEAT A! DELICATESSEN
2409 Dundas St. W., LE. 5-8946
Uvažamo dobra slovenska in jugoslovanska jedila. Direktno iz Slovenije uvažamo Radensko in Rogaško slatimo ter bučno olje iz Slovenske Bistrice. Prav tako uvažamo kisle kumare iz Kamnika, Grocko paradižnikovo papriko iz Sprije sardine in tuna ribe z zelenjavo od Jugo-ribe v Zagrebu. Nadalje dobavljamo šipkovo marmelado, kamilice, lipovo cvetje in kislo zelje.
Veselo Alelujo želi
editna slovenska restavraciia in taverna
T I R O L E R
(pod Bloorom) na 1115 Bay St., Toronto Imamo
Dining lounge licence under the iiquor licence act.
Postrežemo vam tudi z izbranimi vini iz Slovenije.
Mesarija in klobasičarna
DERHASTIA
zeli
Veselo Alelujo
— Na razpolago imamo vse vrste svežega in doma prekajenega mesa; kranjske klobase, vse vrste domačih salam, šunk itd. Dobite tudi bučno olje, kislo zelje, repo, radensko slatino itd. — Dostavlja brezplačno. — Trgovina z živili! Prostor za parkiranje! Se priporočamo ! Sprejemamo naročila iz cele Kanade in pošiljamo C.O.D.
192—194 Augusta Ave., Toronto 2B Ont. • 366-2165
• Kanadska družina v številkah. Kanadski statistični urad je začel objavljati podrobnosti iz zadnjega ljudskega šteja v Kanadi 1. 1971. V naslednjem je nekaj številk, ki se nanašajo na kanadske družine:
Ob času štetja je bilo v Kanadi naštetit 5,070.680 družih. Skoraj 10% Jeh družin je imelo
samo enega starša: v 79% je bial to mati, v 21% oče. V tej skupni so vdovci f (skoraj 50%), nesodno ločeni* (približno 'A), sodno ločeni (12%) in neporo- ] čeni (skoraj 8%). Povprečno število članov na družino se je v zadnjih 5 letih . zmanjšalo od 3.9 oseb na 3.7 j oseb, kar pomeni, da je število j rojstev znanto padlo. Število družin brez otrok znaša 30% in 70% kanadskih družim ima samo po dva otroka ali manj. Kanada je dežela mladine. Skoraj polovica Kanadčanov še ni dosegla 25 leta. Na drugi strani pa se tudi veča število oseb, ki i so stari nad 65 let. Mladostni ' značaj Kanade se bo kmalu I spremenil, če se bo sedanje pa- i danje rojstev nadaljevalo še nekaj let.
Vedno več poročenih žen je zaposlenih izven doma. Poročene žene predstavljajo 56.7% vseh zaposlenih žensk.
• Zapadna Nemčija dobiva sedaj večino nafte po daljnovodu v premeru enega metra iz Trsta. Cev pelje preko Alp in


*
Darujte v tiskovni sklad ''Slovenske Države"!
Veselo Veliko noč Vam
zeli
ANTONS MEAT MARKET
ANTON BAVDEK
.. PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU ..
Imamo vedno sveže meso, okusno prekajeno meso, krvavice in klobase. Posebnosti: "nadevani želodci". Ce pripravljate gostije, bankete ali slično, se priporočamo. Na zalogi bučno olje in Radenska slatina. Dostavljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah vam napolnimo hladilnike.
633 VAUGHAN RD. na vogalu Oakvvooda	TEL. 654-9123 in 654-9112
....	,	• V bolnišnici mesta Lich aparata — in za 50 DM lahko
le spodnmla pomembnost prej- ...	.. v.. .
šnie cevi ki se je začela v (Hessen- NemciJa) morejo ocet- cei0 kupijo dokumentarni film Marseilleu.	'	je prisostovati porodu s po- 0 porodu svojega otroka.
moejo lokalnega televizijskega
n m i
? J 1	J ' . ......>.
mv-p
mMMM mm
r| f/«Bfc

«tčuJt v,
Dr. Karel žužek in Peter Urbane, Javni Notar-želiva
VESELO ALELUJO
in javljava, da sva na razpolago z kompletno poslugo potniške agencije samo pri :
KOMPAS EXPRESS	635A Blor St. W.
Tel. 534-8891	Toronto M6G 1K8
VESELO ALELUJO IN MNOGO pirhov želi vsem prijateljem in čitateljem Slovenske Države
Mirko Geratič, Chicago, III.
Delajmo neutrudno za velikonočno jutro slovenskega narodna v svobodni slovenski državi
BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE
zeli
SLOVENSKA HRANILNICA in POSOJILNICA
Janeza E. Kreka,
ki je edini zavod vseh Slovencev v Torontu in okolici. Na hranilne vloge plačuje višje obresti kot banke in daje osebna in hipotečna posojila (mortgage) pod ugodnejšimi pogoji kot drugi denarni zavodi in finančne družbe. Slovenska hranilnica in posojilnica zavaruje na lastne stroške hranilne vloge, osebna in hipotečna posojila (mortgage) za slučaj smrti. Posluje v lastni hiši na 646 Euclid Avenue, blizu slovenske cerkve, pet dni v tednu.
Uradne ure: Nedelja od 10—1 2h ; torek, četrtek, petek od 10—lh in od 5—8h. V soboto odprto oc| io—3h. Zaprto: ponedeljek in sreda ves dan.
V SKUPNOSTI IN ZAJEMNOSTI JE MOČ!
SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
646 EUCLID AVENUE, TORONTO 4, ONTARIO
Telefon: 532-4746
Pomožni urad : vsak petek zvečer (7—9 ure)
747 BROWN'S LINE, TORONTO 14, ONT.
• (v sesterski hiši polep cerkve)



NAČRT ZA VSE KANADČANE
se učimo o drugih Kanadčanih
Ena zemlja, mnogo kultur ... to je Kanada. Kanado želi kanadska vlada vedno obdržati kot tako zato, ker veruje, da mnogokultur-nost vključuje VSE kanadčane i veliko raz ičnostjo človečanskih izkustev.
Gotovo število mnogokulturnih programov je sedaj delujočih, ki vzpodbujajo in pomaaajo posameznikom kulturna izražanja in mnogokulturne izmenjave. Ti načrti bodo pomagali poglobiti dejavnost usmeritve vseh narodno-kulturnih skupin v glavni tok kanadskega življenja in zagotoviti prenos na sedanje in bodoče rodove vrednote naših številnih in različnih dediščin.
Medsebojno razumevanje različnih kulturnih izvorov bo učvrstilo narodno enotnost s pomočjo spoštovanja in upoštevanja vseh kanadskih sočlanov in njihove kulturne dediščine.

Mnogokulturni centri nudijo prostore za sestanke za narodno-kulturne
skupine.
Denarne podpore so pomagale ustanoviti Mnogokulturne centre preko vse Kanade za ljudi vseh kultifr za sestajanja, izmenjavo misli in izvedbo dogovorjenih programov na področju gledaliča, umetnosti, narodnih izdelkov, svetovalne in kazalne uslužnosti za razgovarjajoče se skupine za jilaabo in učenje narodnih plesov, za razstave in socialne sestanke.
Narodni filmski odbor izdeluje vizuelne programe.
Filmski odbor sodeluje v našem mnogokul-turoem programu z izdelavo filmov, ki kažejo moderni način življenja kanadčanov z različnimi dediščinami. Prevaja tudi že obstoječe filme v predhodniške jezike ter jih razpošilja širom Kanade različnim organizacijam in skupinam. Ce želite videli le filme, vas vaši okrajni uradi, objavljeni tu spodaj, spravijo v stik z uradnikom filmskega odbora za izposojanje, ki vam bo pri tem pomagal. Filmski odbor izdeljujej audio vizuelni poučni material o kulturni različnosti za izobrazbene namene.
Program o kanadski identiteti vspodbuja izdelavo narodnih izdelkov, umetnostne in literaturne ustvaritve.
Ta nov glavni program povspešuje umetniška ustvarjanja, izdelavo narodnih izdelkov, narodnih plesov, gledališča in tiskanja proze in pesmi. Serije festivalov folklorne umetnosti in gledališča so neodvojljivi del tega programa. Vsi kanadčani bodo imel možnost seznaniti se s kulturnimi aktivnostmi in vrednotami, ki rastejo iz različnih kanadskih dediščin.
Program narodnih etničnih arhivov
ohranja dokumente Ti so bili vpostavljeni po navodilih federalne vlade, da se zagotovi ohranjanje arhivovskih dokumentov in uporabljanje istih, da pokažemo vsem kanadčanom doprinose, ki so jih napravile različne kulture za razvoj Kanade. Arhivi so bili zelo dobro podpirani po etničnem tisku in narodo-kulturni organizacijah pri obveščanjuo tej zbirki za vse kanadčane. Vsebujejo zapiske s sestankov, spomine, pisma, fotografije, poročila, filme, redke primerke časopisov in knjig . . . neglede ali so slari dve leti ali dve stoletji.
n
Narodni muzej-razstava o človeku skrbi za raziskovanje in vodi zbirko o kulturnem materjalu.
Kanadski center a študijo o narodni kulturi v "Narodnem muzeju-razstavi o človeku" podvzame raziskovanje o zgodovini kanadskih kulturnih skupin, napravi filme in zvočne trakove, in zbere zbirko predmetov, ki prikažejo vidne dokaze doprinosov Kanadi od vseh kulturnih skupin. Ta materjal je razstavljen v Oltawi in po vsej državi v "potovalni razstavi". Ce imate spominke iz pionirskih dni, kot so hišni predmeti, festivalna oblačila, ornamenti, dekoracije, ki lahko doprinesejo k tej zbirki, prosimo, stopite v stik z enim izmed spodaj navedenih uradov.
Narodna knjižnica pomago pri nabavi knjig
Narodna knjižnica vzdržuje mnogojezično knjigovno ušlužnost, ki daje možnost nabave knjig, ki so tiskane v drugih jezikih, kot sta angleški in franseoski. Te knjige bodo razposlane po vsej Kanadi in bodo pomoč za ohranjanje jezikov.
i
Ce želite nadaljnih informacij, prosimo siopite v siik z vašim najbližnjim okrožnim uradom
ST, JOHN'S, Ncvdoundlanti
Sir Humphrey Giibeit Bldg., Cth I loor, P.O. Box E5368, Duckworth Street, St. John s, NcwfouRdlan<j AIC bWL Telephone: (/09) 722-6181
HAUFAX, Nova Seotia
T rade Mart Bldg.. 423 4tli Floor, Seotia Sqnaie, llalifa*. Nova Seotia B3K 2Y5 Telephone: (902) 420-6220
MONCTON, Ncw Brunswiclc
122? Main Street. 4th Floor, Terminal Plaza Bldg.. Monoton, Nevv Brunswick F.1C 1HG Telephone: (506) 858-2028
STE. F0Y, Qucbee
1M1 Route de 1'Eglise. 5th floor. Sto. Foy, Quebec G1V 3W5 lelophone: (118) 094-3831
SHERBROOKE, Oucbee
Room 500, Royal 11 ust Bldg., 12 Wellington Street fiorth, Sheibrooke, P.Q. J1H5BI Telephone: (319) 505-4/72
TROIS RIVIERES, Ouebcc
Room 205A, 550 Bonaventure, C P 335
"I rois Rivieres, P.Q. G9A 5G4 Telephone: (819) 375-4846
MONTREAL, Quebce
Koom 2101,
1080 Cote (In Beaver Hali, Montreal. Quebec H21 1S8 Telephone: (514) 283-4/80
NORANDA, Ouobcc
2.13 Fine Murdoch. C.P. 395, Room 3. Moranda, P.Q. J9X f>A9 Telephone: (819) /62-4512 . ,
OTTAWA, Ontario
Room 306, 77 Metcalfe Street, Ottavva, Ontario KIP 516 Telephone: (613) 996-5977
TORONTO, Ontario
55 St. Clair Avenue East, Room 313,
Foronto, Ontario M4T 1*12 Telephone: (416) 966-6554
HAMIITON, Ontario
150 Main Street West, Suite.504, Hamilton, Ontario l.8P',IHS Telephone: (116) 523-2355
SU0BURY, Ontario
Room 320. Fedcral Building, 91 Lisgar South. Surlbury, Ontario P3E 3L4 Telephone: (705) 673-1121
LONDON, Ontario
395 Dundas Street. Postian Bldg., 2nd floor. London, Ontario N6B 1VS relephone: (409) 6/9-4335
THUNDER BAY, Ontario
Room 213, Federal Building, 33 Court South. Station P, Thunder Bay, Qntario P/D 2W6 Telephone: (80/) 345-1451
VVINNIPEG, Manitoba
The Canadian Grain Comm. Bldg., Room 201, 303 Main Street. - Winnipeg, Manitoba R3C 3G7 Telephone: (204) 985-2847
REGINA, 5askaldiewa«
lOth f loor.
136/ Hamilton Street, Regina, Saskalchev/an S4P 2C2 Telephone: (306) 525-6155
EDMONTON, Alberta
Room 310
Sir Alexander McKenzie Bldg.. •9828-104 Avenue, Edmonton, Alberta P51 0J9 Telephone (403) 425-6730
VANCOUVER, British Columbia
1525 West 8th Avenue, 2nd Floor, Vancouver, B.C.V6J 1T5 Telephone: 1604) 732-4252
HON. STANLEY HAIDASZ
Minister of State Multiculturalism
Canada