CHICAGO, ILL., ČETRT EK, 29. APRILA — THURŽ DAY, APRIL 29. 1943
"Amerikanski Slovenec" dela že
52
LET ZA SVOJ
NAROD V AMERIKI
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIK!	~
Za viro in itaroi — za pravico in ranico — od boja 3a zmag ti
GLASILO ^^^^AVOTFA V^ffiRIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. & DRUŽBE SV. MOHORJA V CmGAGIi ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
i________XOfficial Organ of four Slovenian Organizations)
ŠTEV. (NO.) 83
KUPUJTE VOJNE BONDEI
LETNIK (VOL.) UL
BOJI ZA TUNIZIJO SE Z SRDITOSTJO NADALJUJEJO
Maršal Timošenko je tekom zimske kampanje osvojil Ilmen jezero in druge važne točke na severu. — Nemci v Tuniziji se trdovratno borijo, spoznavajo pa, da je vse prizadevanje zastonj. — V Tihem morju se pripravljajo na nove spopade.
Timoienko vrta luknje v
nemško črto
\
O maršalu Timošenkoju ni bilo več tednov kakih obširnejših poročil. Mož pa ni počival, marveč vstrajno delal na severni fronti med Leningradom in Starayo Rusijo. Ilmen jezero, ki se nahaja pod Leningradom je bila zelo važna i postojanka za nemške dete. j To jezero je zdaj Timo&enko popolnoma obšel in je zopet v ruskih rokah. To poročilo po-' trjuje celo berlinska radio po-! staja, kakor tudi, da so Rusi j zasedli mesto Novogorod nad i Ilmen jezerom.
Timo*epko je avojinfcjMEr
madami in taktičnim vrtanjem
v nemško obrambno črto prisilil Nemce, da so prepustili Rusom več svojih utrjenih pozicij in je tako rešil pred večnim ogrožanjem Leningrad sam.
Nemški pritisk v kubanskem okrožju je pojenjal, ne da bi dosegel kake uspehe. Ob Do-1 nu pa se pripravljajo zopet j obe strani za spomladne kampanje, ko bodo vode odtekle! in se teren osuši.
•	I
Nemci v Tuniziji se trdovratno upirajo
Tekom zadnji 24 ur ni na | afriški fronti v Tuniziji posebnih sprememb. Divjajo pa stalno srditi boji in zlasti Amerikanci stalno nadaljujejo z napadi in so prebili nemške črte na dveh krajih. Angleži in Francozi pa so prebili nemške črte na jugo zapadu, kjer bodo Nemci vsak čas prisiljeni j napraviti nov umik.
Angleško poročilo omenja, da so Nemcem uničili v enem tednu nad 80 tankov. Franco-j ske čete so oddaljene od Tu-.
nisa še 23 milj. Pred seboj pa imajo Še več vrst gorskih grebenov, ki bodo nudili Nemcem priložnost za odpor. Nemci se srdito upirajo. Vsak korak, ki ga store nazaj, ga store šele ko so prisiljeni in ko vidijo, da ni rešitve.
Zavzetje Tunizije ni tako lahko podvzetje, kakor so mnogi prvotno domnevali. Ob zadostnih zalogah zna trajati borba za Tunizijo še cel mesec, pravijo nekateri vojaški! strokovnjaki.
Boji v Tihem morju
Iz Avstralije poročajo, da so spopadi med japonskim in zavezniški letalstvom" stalno na
dnevnem redu. Zavezniški bombniki so stalno na straži in pazijo, da ovirajo plovbo med raznimi otoki, ki jih imajo Japonci zasedene. Izvidna letala nad otočjem v Tihem mor-iu nad Novo Gvinejo pa poročajo zopet, da se pripravljajo in vežbajo Japonci velike skupine ladij in kopnih sil, ki jih nameravajo najbrže uporabiti za ofenzivo proti zaveznikom. Avstralci so zadnje dni ponovno opozarjali, da Japonci pripravljajo udar na Avstralijo.
Kitajskem, kjer so na nekaterih točkah še lani globoko prodrli Japonci v notranjost dežele, zdaj razvijajo svoje pozicije in zgleda, da hočejo svoje operacije razširiti dalje v notranjost in tako otežkočiti zavezniške operacije proti njim iz notranjosti Kitajske.
-o-
VELIKI VOJAŠKI MANEVRI
Lebanon, Tenn. —■ V državi Tennessee se vršijo te dni veliki manevri in vojaške vaje,
KAJ STORITI Z JAPONCI V
AMERIKI IN V TOKI JO?
Washington, D. C. _ Objavljena vest zadnji teden, Jcako so Japonci dali postreli-ti ujete ameriške letalce je sil-710 razžalila ameriško javnost. Niajvišji zvezni sodnik Doug-,las je včeraj v svojem govoru ostro ožigosal japonsko barbarstvo in japonsko vlado. Opozarjal pa je, da Amerikanci takemu divjemu instinktu ne smemo slediti niti ga posnemati. V severnem illinoškem mestecu Marengo, kjer ima Curtis Candy Co. veliko obsežno farmo, je dobila za delo na farmi šestnajst v Ameriki rojenih Japoncev, internirancev. Zupan mesta in z njim prebivalci so proti temu protestirali z izjavo, da ne odgovarjajo ?sa njihovo varnost. Japonci bodo premeščeni. Enak slučaj se je dogodil v Maryland državi in še nekod drugod. Na vlado pa med tem prihajajo brzojavke in pisma, ki poživljajo, naj Amerikanci vrnejo Japoncem z batinami, kar so iiflffiifaniluii letalcem.
o • ' * BLAZNEŽ NAPADAL ŽENE IN OTROKE
Chicago, HI. — Neki blaznež in pohotnež je zadnje dni napadel v Chicagi več žensk in otrok. V sedmih krajih se je Oglasil, po navadi poprašuje, če imajo sobe za najem ali pa garažo. Ko mu pokažejo sobe \\i garažo, navadno napade in svoje žrtve udari 'ali s kladi-.vom, ali pa meče v nje nože. Tako je dt^edaj nadlegoval že enajst oseb. Policija je na de-u, da ga izsledi. Mož je star okrog 28 do 32 let in srednje male postave 5 čevljev do 5 palcev visok. Oblast svari gospodinje in otroke, naj kakim tujcem nikdar ne odpirajo domovanj, niti jih narj ne vodijo, ko so sami doma v stanovanja.
ki jih vodi druga armada. Vodijo se med oddelki, ki predstavljajo nasprotnike eden drugega resne vaje, prav kakor na resnih bojiščih. Pri vajah sodelujejo mehanizirani oddelki in letalstvo.
NAD 13,000 PREMOGARJEV ŽE IZOSTALO OD DELA
Vladno vojno ttalisce v teh izrednih vojnih časih ogroženo od preteče premogarske stavke. — Če začne stavka, ho takoj prizadeta jeklarska industrija in to pomen« direktni udarec za vojno proizvodnjo--Lewis vstraja dalje.
KRI2EM SVETA
„ — Alžir, Afrika. — Poveljstvo zavezniških sil v Severni Afriki je objavilo včeraj, da so Nemci in Italijani letos od 1. januarja pa do sedaj zgubili 66,000 mož ubitih, ranjenih in I ujetih. Poleg tega so zgubili 425 topov, 250 tankov in! okrog 3000 motornih vozil. Tu | t pa niso vštete zgube na morju.
I
—	Ottawa, Ontario. — Madame Chiang Kaishek, bo v juniju obiskala Kanado, v svr-ho boljših odnošajev med njeno deželo in Kanado. Nastopite bo s pozdravnim govorom pred kanadskem parlamentom. Obiskala bo razne zavode po Kanadi, kjer bo s svojimi predavanji predočila potrebo pomoči kitajskemu narodu v tej vojni.
—	Capetown, Južna Afrika. — Ministerski predsednik Jan Christian Smuts bo obiskal meseca augusta Združene države, takoj po volitvah, ki se vodo vršile letošnje poletje v Južni Afriki. Njegov obisk bo imel nalogo ustvariti tesnejše sodelovanje med Ameriko in Južno Afriko.
: — London, Anglija. Me- j seca maja poseti Združene dr-žave čehoslovaški predsednik Edward Beneš in junija mese- j ca pa Kanado. Predsednik Be-^eš bo imel po deželi več govorov in predavanj o njegovi stari domovini, ki sedaj trpi I pod krutim zatiranjem Nemcev.
O
Društva* ki oglašajo svoje prireditve v "A. S.*% imajo vedno dober uspeh.
VEStI 0 DOMOVINI
Gerilsko delovanje v Jugoslaviji je prav živahno, ne samo v Srbiji, Slavoniji, Bosni in Hercegovini, temveč tudi % v Sloveniji, prav do ljubljanske okolice.
News" prinaša v svoji številki z dne 28. marca članek svojega posebnega dopisnika z naslovom 'Jugoslovanski gerilci ! so dobili 40.000 novih hrvaških pristašev'. V članku piie ; med drugim:
Druga obletnica jugoslovanske patriotične narodne vstaje i je prinesla včeraj vest o na-j glem naraščanju gerilskega pokreta in jugoslovanskih vojaških sil v Bosni in na Hrvaškem. V enem srezu _ trdi
vest agenture Tass iz Ženeve — je zapustilo 40.000 mož svoje domove z namenom, da se pridružijo gerilcem. Ta podatek priznava kvizlinška oblast ustašev sama. 1
Gete osišča in ustaši izvaja* j^--divjaške represaHje r vaseh, katerih moško prebivalstvo se je pridružilo gerilcem; več od 11 takih vasi so že porušili in zažgali. Velik del prebivalstva mesta Krupa v Bosni, je zapustil svoje hiše in vstopil v vrste gerilcev. Vsled tega je nemško letalstvo bombardiralo in porušilo mesto, pri čemer je bila ubita polovica preostalih ljudi.
Na povelje Nemcev izvaja kvizlinška ustaška policija masovne pogone v vseh mestih na Hrvaškem. Iz Zagreba poročajo, da so pobrali več od 33.000 moških, po največ mlajših ljudi od 20 do 26 let.
-o-
Napadi na železnice
Angleška časniška agentura Reuter je prinesla dne 29. mar?: ca naslednjo vest:
V teku zadnjega meseca so jugoslovanski gerilci porušili 51 železniških postaj, zadnjo na progi Bugojno-Sarajevo. Na progi Lapovo-Kragujev&c f je bil vržen iz tira nemški vojaški vlak. V Kragujevcu so ge*
rilci ubili načelnika policije. •
, Sofijski časopis ZORA je objavil v svoji številki od 16. marca dopis iz Šumadije, katerega je listu poslal bolgarski vojak, po imenu Grabčev.
Iz dopisa sledi, da_je bolgarski vrhovni stan zdaj nastanjen v Kragujevcu. V ta-mošnjih trgovinah ni najti njr česar, niti ne koščka papirja. Gospodarsko življenje v Kra-jujevcu je popolnoma zastalo 'in mrtvo.
. Promet na železnicah je skoraj ustavljen; tvornice za orožje stoje, tako da so vsi de« lavci brezposelni in nimajo nobenega zaslužka več.
-o-
Kralj Peter II. sprejel g. Lehmana
London, 22. aprila (AP). — Herbert H. Lehman, direktor urada Zedinjenih držav za "Foreign Relief and Rehabilitation" je imel danes razgovor z jugoslovanskim kraljem Pe-j trom II.
RUSIJA PREKINILA ZVEZE
S POLJSKO ZAMEJNO VLADO
London, Anglija; — V imenu Sovjetske Rusije, je sovjetski komisar za zunanje zadeve Vyačeslav Molotov v ponedeljek izročil poljskemu poslaniku v Moskvi Tadeju Ro-j mer ju noto, v kateri dolži poljsko zamejno vlado v Londonu, da ta sodeluje z Hitlerjem proti Rusiji. S tako vlado pravi nota, Sovjetska Rusija ne j more imeti nobene zveze.
Zakaj je prišlo do prekinje-nja zvez med Rusijo in poljsko vlado? Pred nekaj tedni je prišla v svet vest, da so Rusi pri Smolensku pobili nad 10,000 poljskih častnikov. Vest je prišla iz nemških virov, ki trdijo, da so našli v bližini Smolenska grobove, v katerih so pokopane žrtve. Ta-
OBRAMBA PROTI POVODNJI
kaj je na vesteh resnice. Ta-brže po zamišljenem nemškem načrtu) v svet, mu je že sledila sugestija, naj poljska vlada v Londonu zaprosi za mednarodno komisijo rdečega križa, ki naj gre in ugotovi kaj je na vesteh resnice. Ta-! ka komisija je baje šla na delo in res grobove videla. Ke-daj so bili pobiti po^ski častniki, to pa ni točno ugotovljeno. Prav lahko je, da so jih Nemci sami pobili. Potem pa vso stvar umetno naredili tako, da obdolžitev za zločin pada na Ruse. Ruska vlada tudi tako trdi in zanika vsako obdolžitev in kirivdo. Nemci so satansko prekanjeni in s takimi pretvezami znajo netiti so-vrajštvo med slovanskimi na-(Dalje na 3. strani)

i >:
lrTB^C^uncil B}"ff8'	dni grozila povoden} radi naraščajoč« raka Missouri. Nižinske
kraj« ,0 obvarovali povodnje s tam. da so napravili kot ograjo is vrec napolnjenih s peskom.
. Boji v Jugoslaviji
(Iz New York Herald Tri-1 bune, 22. aprila 1943.)
Borbe v Jugoslaviji so zdaj . osredotočene na tri glavna bojišča: v jugozahodni Bosni in Hercegovini, v Papuk planinah v Slavoniji in v Sloveniji1 prav do ljubljanskega distrik-! ta.
Osišče skrbi pred vsem za: to, da mu gerilci ne prekinejo važnih prometnih prog; iz u-radnih jugoslovanskih virov; poročajo, da se bijejo v zadnjem času najhujši boji v oko-, lici mesta Konjic v Hercegovi-I ni.
Gerilci so oblegali to mesto . 4 dni; osišče je uporabljalo v obrambi letala-strmoglavce, i topništvo in oklopne vozove,j rCTafikl nemških poročevalcev-z bojišča so bili tiskani v nemškem dnevniku, izhajajočem na Hrvaškem "Deutsche Zei-I tung in Kroatien".
Iz teh nemških poročil sledi, da so gerilci uporabljali; j tudi težje topove in celo za-! sedli ves južni del mesta, j Nemška letala-strmoglavci so spuščala s padobrani hrano in: municijo "na ozki pas ozem-; Ija, ki se je še nahajal v rokah braniteljev". Poročilo govori o gručah nemških letal, ki so prihajala, jata za jato, in končno, po štiri dnevnih bojih tudi pri-silila gerilce, dase zopet umak-! nejo.
—o- -
Londonski radio o nemških neusoehih v Bosni
London, 23. aprila (*Radio prejemna služba) — Govornik londonskega radia poroča, da se jugoslovanski partizani v Bosni še vedno uspešno bore proti okupatorju. Zavzeli so štiri mesta in uničili vse štiri italijanske posadke, ter ob tej priliki zaplenili velike količine orožja in municije. Več sto italijanskih nemških vojakov je
poginilo v teh bitkah. *
Nbmci pošiljajo ojačenja v Bolgarijo. Bolgarska vlada je izdala ostre ukrepe proti vsem onim bolgarskim državljanom, ki so naklonjeni Rusom.
V	Rumuniji se zopet vrše množične aretacije oseb, obtoženih proti-nemškega delovanja.
---
Gerilci porazili italijanske čete v Južni Srbiji
London, 19. aprila (1JP) _
Sovjetski informacijski urad v Londonu poroča danes, da so jugoslovanski patrioti zavzeli nazaj precej krajev in očistili ves bitoljski okraj v Južni Srbiji. Bitke so trajale dva dni.
V	bližini mesta Čajnice so gerilci baje prizadeli ogromne izgube italijanski diviziji, zaplenili vso njeno oskrbo in velik del vojne opreme.
--o-
Gerilske skupine naraščajo
Angleški list "Reyifolds
BUY
JJJ555

Washington, D. C__Kljub
temu ,da so na razna vladna opozorila dobile oblasti odgovor od vodstva premogarske unije mehkega premoga, da vodstvo ni izdalo nikakega naročila za stavko, je včeraj o-stalo doma v zapadni Penn-; sylvaniji in v Kentucky več kakor 13,000 premogarjev od dela. Dasi vodstvo ni izdalo naročila za stavko^ pa isto tudi ne skuša preprečiti in brezbrižno molči, kakor bi ne imelo pri tem nobene odgovornosti.
Vojni odbor za delavska vprašanja je včeraj naslovil na vodstvo unije mehkega premoga apel, kakor tudi na vse premi ogar je, da* naj še ozirajo na svoj patriotizem v teh kritičnih časih, ko dežela potrebuje sleherno uro dela od vsakega ameriškega delavca. Gre zato, da si ohranimo z delom mi doma, kakor naši sinovi na frontah svojo svobodo in ne-! odvisnost. Posebno v Pennsyl-vaniji, kjer jeklarske tovarne' porabijo vso proizvodnjo premoga za oboroževalni program,- bi bilo fcrekinjenje z delom nad vse usodno. Zastoj dela tu, pomeni zastoj dela v jeklarnah. To pomeni, da naša vojska ne bi dobila več toliko (Dalje na 4. strani)
-o-
MATIČNA LADJA "RANGER" NI POTOPLJENA
Washington, D. C. Mornari-j ški urad je včeraj zanikal vest, da je ameriška matična ladja nosilka letal "Ranger" potopljena, kakor je to poročala berlinska radio postaja zadnjo nedeljo. Poročilo pravi: Ne nosilka "Ranger", na kaka druga taka ladje ni bila potopljena, niti ne napadena nikjer. .
"YES, WHEN THERE'S ENOUGH FOR ALL. BUT WE BEUEVE tN BEING GOOD NEIGHBORS TOO — HELPING THE UNFORTUNATE.''
"SILLY SENTIMENTALITY JAfiSEJ? SCOFFED; "WHAT I H»VE I KEEP." SOME OF THE MEN THREATENED HIM /
AMERIKAW5KI SLOVENEC
Četrtek, 29. aprila 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski The firtt and the Oldest Slovene Ust v Ameriki,	Newspaper in Amerigo.
Mnoril« teta lttl	Eslabllihsd liti
Izhaja vsak dan razun nedelj, po- Issued daily, except Sunday, Mon-ned.eljk.ov indnevov po praxnikih. day and the day after a holiday.
Izdaja in tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.	EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredniitva in uprava:	Address of publication office:
|849 W. Cermak RsL, Chic«««	1849 W. Cermak Rd., Chicago
_ " Telefon: CANAL 5M4	Phone: CANAL 5544
P »	--——
Naročnina!	Subscription! *
Za celo leto__$«.00 Por one year-_*6.00
Za pol leU_- 3.00 For hall a year-— » 00
Ea četrt leta_—_ 3-75 For three month«--L75
Za Chicago. Kanado la Evropo:	Chicago. Canada and Europw
Za celo leto	f1*1 one year---
Za pol leta-3.50 For hall a year--J.50
Za četrt leta__2.001 For three iQpnths-3-00
Poaamezna tevilka —	3c I Single copy	--- *
POZOR 1 Številko pole« vašega imena na naslovni strani kažejo, do kodaj je plačana vaia naročnina. Prva pomeni mesec, draga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Dopisi važnega pomena sa hitro objavo morajo bili poslsnl na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide lisL — Za zadnjo številko v tedna Je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise bres podpisa se ne odra. — Rokopisov nrodništvo ne vrača._____
Entered as second class matter, November 10,1925 at the post office at Ph^g^, Illinois, under the Act of March 3, 1870. '___
Do miru pride. Gotovo. Do kakšnega miru? Ako bo v Moskvi dosti razsodnosti in bo ruska sfera potegnjena do črte Gdansko-Trst, utegne biti mir stalen za ves svet, če pa ne pride do te črte, kar pomeni, da ne bo nobenega slovanskega zedinjenja, bo mir le od danes na jutri.
Japonci so morali biti silno sigurni, da imajo zmago nad Amerikanci že v žepu. Zato so dali kar enostavno ujete ameriške letalce ustreliti. Niti na ta niso pomislili, da jim nasprotnik to enkrat lahko z visokimi obrestmi povrne. Yes, yes, z obrestmi bodo dobili nazaj, samo potrpi jo naj.
Še večji fanatiki so Nemci, ki so se s svojo divjo strastjo sovraštva vrgli na slovanske dežele in morili njihove narode in jih še morijo in preganjajo uboge Slovane, kakor bi ti ne bili niti ljudje. Ali se Nemci zavedajo, kako velike prekletstvo izzivajo nase in na njihove otroke? Ali se zavedajo, da bo ves civiliziran svet še stoletja kazal za njimi, kakor za krvoločnimi Huni? Ali se sodobni Nemci zavedajo, da bo v bodočnosti sram vsakega nemškega človeka da je Nemec, da pripada h takemu krvoločnemu narodu, kakor je barbarski nemški narod?.
Vesela sem bila in ravno tako članice S2Z, ko so nas na 11. aprila obiskali glavne u-radnice S2Z Mrs. Marie Pris-land, Mrs. J. Erjavec in Mrs. A. Novak, ki so se takrat ravno mudile v Milwaukee vsled kegl jaške tekme.
Vsem bolnim naročnikom želim ljubega zdravja. Da bi pomladansko sonce ogrelo vse 'mrzle kotičke in napravilo vsem zdravo ozračje!
Marie F lory an, zastopnica.
Dodatno. — Članicam podr. St. 17 S2Z: Mesečna seja se bo vršila v pondeljek zvečer ob 7 uri v St. Mary's cerkveni dvorani, ker ne bo mogoče imeti seje v nedeljo 9. maja, kakor po navadi* zaradi prireditve. — M. F.
Op. uredn.: Žal, da je prišlo prepozno za objavo pred prazniki!
-o——
i POZOR, DETROIT IN OKOLICA!
Detroit, Mich.
V nedeljo 2. maja ob 3 uri popoldne bo četrta seja podružnice štev. 1 SANJSa v Slovenskem narodnem, domu, 17153 John R.
Prosi se, da se udeležite v največjem številu, ker so zelo važne zadeve na dnevnem redu. Potrebno je odločiti prav, da bo nam v čast in naši zasužnjeni* Sloveniji v korist.
Mnogo vas ni bilo na manifestaciji 4'Slovenski dan". Lahko vam je žal. Bila je lepa manifestacija vseh zavednih navzočih, izraz globoke simpatije in odločne volje pomagati dokler je čas. Tudi naša mladina je po svoje prispevala. Naši mladi umetniki, Dorothy in Stanley Kapel, Rudy Horvat in ljubki sestri Anny in Mary Krek so s^svojo prisrčno go&feb 'razveselili vse. Hvala ti, draga mladina, da si se tako zelo potrudila in nam zaigrala toliko lepih slovenskih pesmi. Up$m, da nas tudi v bodoče razveseliš in nam zaigraš, da bo več veselja do našega požrtvovalnega dela.
Kdor je kriv, naj popravi svojo brezbrižnost in pride sedaj, da doprinese svoj delež k težki nalogi Slovenskega a-»neriškega I narodnega svetai. Slovenci v domovini so že sililo razredčeni* voditelji, koli-Jcor jih je še živih po gozdovih in planinah, so zapisani smrti. Naše vasi. trgi in mesta so naseljena z Nemci, Italija-jii in Madžari. Težko bo te roparje spraviti ven, ker je mnogo legalnih lastnikov mrtvih. Kdo bo branil po zmagi Slovence pri sklepanju miru? Edino SANS z vso našo pomočjo bo mogel to storiti po Svojih zastopnikih pri zeleni mizi. Nič nam ne sme biti pretežko in nikogar ne bo bolelo, £e kaj žrtvuje za naš trpinčeni narod v stari domovini. Pokažimo z delom, da nas ne bo obsojal svet, da nismo storili, ^car bi lahko in morali storiti. Odšli bomo, spomin za nami bo ostal. Ovekovečilo ga bo veliko požrtvovalno elelo za rešitev krvnih bratov in sester. V zgodovini bomo živeli večno. Potomci se nas bodo spominjali s ponosom, a naš narod v mili, sedaj tako tužni, Sloveniji nam bo hvaležen.
IZ URADA JPO STEV. 9
Waukegan-No. Chicago, 111.
Iz urada štev. 9, JPO se poroča, ;da ob ^zaključku računa za "bunco party" prireditev, katera se je vršila v Slovenskem Narodnem Domu. je bilo skupnega čistega dobička $260.45. Cela svota je namenjena za Jugoslovanski Pomožni Sklad in po odločbi lokalnega odbora se bo pravilno odločilo glede novo sprejete svote. Do danes smo poslali sledeče svote na glavno bla gajno JPO: prvo svoto $500,-00, drugo svoto $1,500.00, in tretjo svoto od strani Wauke-gan-North Chicago Community War Chest $750.00; skupaj smo poslali sveto $2,750.00. Nadalje imamo še dobiti svoto ]$750f.00 od [Wau,kegan-North Chicago Community War Chest sklad in kakor hitro nam bo nakazana ta svota, jo bomo poslali v glavno blagajno.
Zadnji bunco party so imele ženske v oskrbi in sicer so bile v odboru sledeče: Mrs. Albina Flurlan, Mrs. Margaret Rep in Mrs. Antonia Bezek. Ženske, katere so veliko pri-oomogle da se je program u spešno obnesel, so bile sledeče: Josephine Bezek, Anna Xrainc, Jennie Miller, Justina Ktfrn, Christine Stritar,1 Marianne Jelovsek, Anna Latz, Valentine Kobal, Anna Mo-zek, Frances Ogrin, Agnes Dukic, Josephine Podboy, Anna Rode in Mary Lukancic. Sodelavci pri tej prireditvi so bili člani JPO odbora: Anton Kobal, Joseph Zore, Louis Košir, Frank Nagode, Math War-?ek, John Jelovsek, Lawrence Ogrin.
Vsakemu izmed teh in vsem vdeležencem najlepša hvala za sodelovanje in pomoč. Vsi delavci so prostovoljno in zastonj dali svoj čas in delo, za kar jim gre priznanje. Imajo )ri srcu dobrobit Slovenskega .tiar oda.
Odbor JPO, štev. 9.
VELIKA PRIREDITEV NA MATERINSKI DAN
West All is, Wis.
Čez par dni bo tukaj mesec fnaj, ki je najlepši mesec v letu. Vse lepo zeleni, ptički veselo žvrgolijo in vsa narava se lepo vzbuja, tako da mora biti človek res vesel krasne pomladi. "t «v
Dne 9. maja bomo praznovali Materin dan, zato pošiljam vsem materam tople pozdrave in iskrene želje, da bi vse praznovale ta dan zdrave in vesele in ga dočakale še mnogo let. Lejtos bo marsikatera mati obhajala ta dan v žalostnem spominu, posebno vse tiste matere, katerih sinovi so že dalj Časa pri vojakih.
Poročam, da bo letos na ta dan, to je 9. maja, tukaj na West Allisu velika prireditev, ki jo bo vprizoril dekliški krožek Victory Cadet Drill Team Slov. Ženske Zveze, podr. št. 17. Kadetke bodo imele blagoslovitev ameriške zastave in svojega prapora, ki ga bodo nosile ob javnih nastopih in paradah. Pri tej priliki bo tudi omenjena podružnea praznovala svojo 15 letnico.
Ta blagoslovitev bo ob 8 uri dopoldne in se bo vršila s slovesno sv. mašo v cerkvi Mari-jja Pomoč Kristjanov na So. 61 St. Vljudno vabimo vse naše članice, kakor tudi sosednje podružnice in društva.
Popoldne točno ob 3 uri se bo pričel program Materinskega dne v Labor Dvorani na So. 64 St. in. W. National. Ta program je namenjen in posvečen vsem materam. Podrobnosti .mi sedaj, ko to poročam, še niso znane, to pa dobro vem, da bo vse izvrstno pripravljeno, zato pridite prav vsi, da se skupaj zabavamo. Ob 7:30 zvečer bodo kadetke igrale slovensko; igi*o "Naša Mati", po igri ph bosta Mr. iji Mrs. Frank Se^on igrala za ples. Ne zamudite vsega tega in pokažite kadetkam, da se zanimale za njihovo prizadevanje.
Na sejo nas kliče naš Sans! Le pridite vsi na ta dan, ; dolarček al dva premore že vsak
in bratu pokloni ga rad, Če sam ne prinese na sejo daru,
naj Charlesu Gabru odda, al ga mu pošlje domu.
j (Chas. Gaber, 16641 Inve-ness, Detroit, Mich.)
Za podružnico štev. 1 SANSa
Lia Menton, tajnica.
0-
JAVEN POZIV
Vsem slovenskim organiziranim skupinam v okrožju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., Cleveland, O.
Dve dolgi in strašni leti že trpi in zdihuje naš nesrečni in nesvobodni slovenski narod pod grozečimi vislicami, v senci krvavih bajonetov in smrt-nonosnih pušk, iz katerih se kadi dušljiv in moreč dim smodnika. Čez dvesto vasi, trgov in mest je uničenih in po-žganih, ljudje pomor jeni ali raztepeni po tujih zemljah. Čehi imajo ene Lidice, in za nje ve ves svet, mi imamo preko dvesto Lidic v mali Sloveniji, in kdo ve za nje? Naš narod ima zavezana usta, ne more govoriti. Govorimo za nje lahko le mi, prosti in svobodni ameriški državljani, mi ameriški Slovenci in Slovenke.
Bomo li molčali mi, ko kričijo to tal požgana slovenska bivališča, ko iz prezgodnjih grobov kliče na pomoč spomin nedolžnih žrtev. Nje! Nikakor ne! Mi moramo govoriti potom našega Slovenskega ameriškega narodnega kongresa, ki je pripoznan pri ameriškj vladi v Washingtonu, D. C.
Direktorij Slovenskega narodnega doma na St. Clair Av. je liti svoji zadnji seji na večer 13. aprila osvojil sklep, da zavzame iniciativo, da skliče ustanovno sejo za lokalno po-tirtžnico Slovenskega ameriškega narodnega sveta v Ameriki. Upravni odbor SND je dobil njalogo, da (skliče skupaj vse organizirane slovenske skupine v St. Clairskem okrožju.
Ta ustanovna seja se vrši v petek 30. aprila 1943, v dvorani it 1 v novem poslopju. Pričetek točno ob 8. uri zvečer.
Direktorij apelira na sledeča društva, ki so delničarji SND in ki povečini obdržuje-jo seje tudi Domu, da pošljejo na to sejo svojega predsednika, tajnika in blagajnika, da se udeležijo ustanovnega sestanka :
Carniola Hive, št. 493 in Carniola Tent št. 1288 (The Maccabees); Cleveland, št. 126 SNPJ; Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ; Danica, št. 11 SDZ; Comrades, št. 566 "SNPJ; Concordians, št. 185 SNPJ; Dosluženri. France Prešeren, št. 17 SDZ; Glas Clevelandskih Delavcev, št. 9 SDZ; Ilirska Vila, št. 173 !ABZ; dramsko društvo Ivan Cankar; Jugoslav Camp, št. 293 WOW; Jutranja zvezda, št. 187 ABZ; Kristusa Kralja, št. 286 KSKJ; Kranj, Lipa, št. 126 SNPJ; Ložka Dolina; Lun-der-Adamič, št. 28 SNPJ; Na-(Dalje na 4. strani)
DOGODKI A
Kupujte vojne bonde in znamke pri Mrs. Schlosar!
West All is, Wis. — Tukajšnja znana rojakinja Mrs. Josephine Schlosar, . ki ima trgovino za mošl^e, ženske in otroške obleke na 5801-5805 W. National Ave., je sprejela predsedništvo in zastopništvo akcije za prodajanje vojnih bondov med Slovenci v Milwaukee County. Rojaki in rojakinje v tej okolici, pokažimo, da smo tudi mi zavedni Amerikanci in storimo za našo novo domovino vse, vkar je v naših močeh. Vojne bonde in vojne znamke dobite lahko pri Mrs. Schlosar. Prepričani smo, da pod njenim prijaznim in spretnim vodstvom Ameriški Slovenci v tem okrožju ne bomo zaostajali za nobeno 4rugo narodnostjo pri nakupovanju vojnih bndov. — M. F.
Šentštefanski vojaki
Chicago, m. — Iz Alaske, kjer se je nahajal več mesecev, je prišel v pondeljek na 10 dnevni dopust Pvt. Tommy Kremesec, sin Mr. in Mrs. Anton Kremesec iz 2323 S. Winchester Ave.
Joe Anzel, sin Mr. Alojzija lAnzel iz 2326 S. Wolcott Av., je skončal mornariški tečaj v Navy Pier v Chicagi in je bil poslan drugam.
Pvt. Edward Prah, sin Mr. in Mrs. Peter Prah iz 1806 W. 231 St. je prišel za konec velikega tedna domov iz Madison, Wis. * N/a dopust sta prišla tudi oba sinova Mr. in Mrs. Frank Polden, 2117 W. 23 St. Raymond Polden služi pri mornarici v Glenview*, 111., Lieutenant Donald Polden pa služi pri armadnih letalcih v Camp Hood, Texas. Oče teh dveh fantov se je kot ameriški vojak bojeval v Franciji v prvi svetovni vojni.
Za zmago!
Denver, Colo. — Zapadna Slovanska Zveza je do sedaj kupila vojnih bondov za $133,-000. Gotovo odličen prispevek za našo zmago!
Na dopustu
Cicero. 111. — Na velikonočno nedeljo zjutraj je prišel domov na dvotedenski dopust iz Camp Adair, Ore., J^hn Mar-kovich, sin Mrs. Mary Marko-vich, 1529 S. 60 Ct., Cicero^
111. *	r\ .« , • „
Kronanje Majniške Kraljice
Chicago, 111. — Kakor vsako leto, tako bomo tudi letos imeli prvo nedeljo v maju v cerkvi Sv. Štefana prelep o-bred kronanja Majniške Kraljice. Dekleta Marijine Družbe zgradijo poseben oltar sredi cerkve in tam okrasijo kip Marije, Kraljice Majnika, ki Jo kronajo med lepo izdelanim obredom. Ta obred sestoji v glavnem iz slikovite procesije, krasnega dekliškega petja in slovesnega nedeljskega večernega blagoslova. Na ta večer je vsako leto cerkev nabito polna.'
TARZAN (695) SPOR
(KatsopolUaa"Newspaper Service)	Napisal: Edgar RiC© Burrough«
"ISN'T IT A PRINCIPLE OF YOU DEMOCRATIC AMERICANS THAT EVERY MAN KEEPS WHAT HE EARNS ? " HE SROWtEO.
|i' GRANNY ORDERED THE M/ *SH PLACED IN A PILE, '^mjr To BE DIVIDED. JfAEEER
OBJECTED. HE* H AO m*** CAUGHT THE MOST .'

Grany je zahtevala, naj vsi denejo ribe na en kupček, da bo vsak dobil enako. Jagger se je upVTOn Je ujel na$Ve?F ~
"AH se vi demokratični Amerikanci ne ravnate po načelu, da naj vsak obdrži, klu zasluži?" se je hudovai.
'•Da, kadar je zadosti za vse. Toda mi verujemo tudi, da moramo biti dobri sosedje in po-
CggBp
"Bedasta preobčutljivost!" se je rogal Jagger; "kar je moje, ostane moje." Nekaj moških mu je začelo groziti. _________
11 NO,* PETER EG ALI S ftEGGEO; "LET US HAVE PEACE. LET HIM KEEP THEM.'" HIS PLEA WAS RESPECTED.
"Nikar," jih je prosil Peter Egalis; "imejmo mir. Naj obdrži vse svoje ribe!" Njegovo prošnjo so upoštevalL ----
_
______
_____
Stran S
J. M. Trunk:
RUSKE ZAGONETKE IN DRUGO
Razmerje med manjševiki, toraj socialisti, in boljševi-ki, toraj komunisti, kakršno je bilo v pričetkih revolucionarnega gibanja v Rusiji, kakršno se je pojavilo pri izbruhu revolucije, v poteku revolucionarnega udejstvovanja in je pri sedanjih razmerah v Sovjetih, je predmet najbolj j resnega in skrbnega raziskovanja zgodovinarjev, ako ho-čejo pri resnici na dno. Sodbe, ki se ponavljajo v dnevnem j časopisju pod vtisom kakega bolj izrazitega dogodka, ne j morejo biti merodajne, ker se take sodbe nanašajo le na i kak dogodek, pa ne upoštevajo vsega razvitka in vseh zapleti jajev. Dejstvo je, da se to razmerje r^ed socialisti in komunisti mestoma ublažuje, mestoma pa po kakem izrazitem dogodku zopet poostruje.
Značilno je, da je po prvih pojavih in uspehih revolucije Kerensky, vodjarmas^sevikov, streljal na boljševike, na komuniste, revolucijonar je toraj nastopil zoper revolucionarja, in to razmerje traja do danes naprej in se poostri po kakem značilnem dogodku, kakršen se pojavi v teku zapletljajev v trenju dnevnega gibanja. Tiste famozne "čistke", o katerih se je toliko pisalo, so bile, izgleda, naperjene pred vsem zoper socialistične elemente v revoluciji, in brezpogojni so tedaj hudo jamrali, da padajo glave pristnih revolucionarjev pod udarci revolucionarjev. Zgodovinarji bodo imeli še dosti dela, da vse to razjasnijo, dasi je marsikaj že danes prišlo na dan, in socialisti ali socialistični revolucionarji niso najbolje odrezali. O tem bo se govorila zgodovina, če ji bo za resnico, ne le za strankarske vidike.
Zopet se dviga prah te zadnje dni.
Dva voditelja poljskih socialistov, Juda Erlich in Alter, sta prišla pod sekiro ruskih komunistov in bila poslana na oni svet. Socialisti so zdaj povsod "good boys", vsi zopei nazizem in fašizem. In ti kosmati komunisti jih pošljejc kar v krtovo deželo. Kakšni aiiiranci smo? Med seboj se koljemo! Kam pridemo s takimi nečednostmi? Tako od meva po vsem svetu v socialističnem taboru, in socialisti ir komunisti se med seboj lasa jo.
Well, meritorično bo danes težko priti resnici na dno dejstvo je le, da borba med manjševiki in boljševiki trajj naprej, in je utegne še dosti biti.
Vsekako je že danes pri tem prerekanju nekaj zanimi vega in značilnega.	t
Socialisti trdijo, da je tako postopanje pravi škandal ker baje ni vzroka, da sta bila ta dva socialistična voditelja justificirana. Komunisti sicer trdijo prav na merodajnerr mestu, da sta se nagibala na Hitlerevo stran, ampak baje kaj takega niti v Rusiji nihče ne verjame, pojasnilo vladnih krogov bi bila navadna finta ali laž. Recimo, da je tako, da Erlich in Alter nista delala za Hitlera. Sledilo bi, da se se komunisti ali zmotili, ali justificirali brez razloga. Zmota bi bila mogoča, justificiranje brez razloga pa bi bila hudo zapletena zagonetka. Izgledalo bi, kakor bi komunisti pošiljali koga v krtovo deželo le za kratek čas, za zabavo Ali verjamete kaj takega? To bi bili morilci le, da zadostijo svojim morilnim nagonom, kakor trga tiger le, da pač trga. Ali verujete? Komunisti bi bili tako ljudje najnižje . vrste, pravi človeški tigri.
Ampak zopet sem vsaj jaz pred zagonetko. Kako so mogli taki goli tigri tako izpremeniti Rusijo, da postaja še najbolj organiziranemu narodu, Nerncem in Hitleru, vroče? Tigri, pa taki kerlci pri obrambi svoje domovine?? Goli tigri, pa taki organizatorji, da že danes Amerika prav resno misli, kako bo celo ona marsikaj morala uravnati po muštru takih morilcev za kratek čas, takih golih tigrov!
Kdaj bo teh ruskih zagonetek konec?
-o .....
Francozi se polagoma uravnavajo, uravnali se še niso. Pri tem igra glavno vlogo politična razdrapanost med njif mi, in ponosa še nikakor ni zmanjkalo, dasi je bila polomija huda. Od Amerike bi še sprejeli pomoč, ampak od Anglije, to je grenko zdravilo. Pa ni druge pomoči.
-ni - iiinMrrfvini	.	.^..vusl^	.^-il MJ
Četrtek, 29. aprila 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
NOVO POROČILO IZ DOMOVINE
P. Bernard Amjb rožič
Znan amerikanski Slovenec je prejel te dni poročilo iz domovine in ga je prepustil podpisanemu za priobčitev. Datirano je z dnem 21. decembra 1942. Samo nekatere stvari bom navedel iz pisma dobesedno, ostalo bom povedal s svojimi besedami, zakaj 'treba je varovati pred javnostjo identiteto pisavca .dotičnega ■pisma. Poročilo torej pove:
Neki dr. B iz Ljubljane je ^odpotoval v mesecu septembru 1942 v Italijo z namenom, da obišče slovenske interni-;rance v raznih laških taboriščih. Poprej je po Ljubljani zbiral med dobrimi ljudmi mi-lodare za nesrečne rojake v laškem ujetništvu, in sicer v denarju, pa tudi v živilih in obleki. Dobil je pa pomoč za svoje rojake pri Sveti Stolici. Z njim sta bila še druga dva Slovenca iz Ljubljane, duhovnika frančiškanskega reda. Do internirancev so srečno prišli in oddali svoje darove. Mnogim so s tem olajšali njihovo težko usodo. Potem sta oba duhovnika odšla nazaj proti Idomu, toda v Trstu so jih Italijani prijeli in preiskavali, vendar sta končno mogla nadaljevati pot.
Dr. B. je odšel namesto na-vaj v Ljubljano naprej v Rim, da bi tam zainteresiral razne oblasti za usodo slovenskih jnternirancev in izposloval še *reč pomoči od Svete Stolice. Imel je tudi pri sebi pismo za Ameriko, češ da bo v Rimu našel priliko za odposlanje te pošte čez lužo.
Toda v Rimu so ga Lahi prijeli in zaprli v znano Ječo Rje-' gina Coeli, kar se reče po na-fce: Kraljica nebes — kakšno .neprimerno ime za laško fašistično ječo!! Obdolžili so ga, da se zanima za slovenske in-ternirance v laških taboriščih »— n9bene druge krivde niso Jiašli na njem. Vendar so ga idržali v ječi cele tri mesece in neprenehoma nadlegovali s preiskovanjem. V tej stiski ni Jcazalo drugega kot da je uni-JČil pismo za Ameriko, ki bi jnam tu lahko marsikaj povedalo in pojasnilo ...
• Od tu naprej pravi pismo dobesedno:
"Pri nas je strašno hudo. Vse se je zaklelo proti ubogim Slovencem. Nemci. Lahi in še .komunisti. Najhujši so pa zdaj Lahi. V taborišču na otoku Rabu umrje po 30 naših ljudi na dan. Ko je razsajala burja, jih je umrlo po 60. Ti podatki so iz laških virov — torej bo treba tem številkam še nekaj dodati, da bodo odgovarjale resnici » . . Mi nabiramo, trkamo na vrata tu in tam, dobivamo vsaj nekaj, toda vse to je daleko premalo za tako revščino. Tako krvavo bi potrebovali več, veliko več. Dajte no iz Amerike kaj izposlo-vati od naših rojakov. Smo pred božičnimi prazniki. Bog Vam jih daj vesele. Nfeši bodo žalostni kot še nikoli. Upamo pa, da bodo prihodnji veselej-Ši v svobodni domovini • . . Lep pozdrav (Podpis.)
-
VOJAK NA STRAŽI IN MLADI LEV
Takšno poročilo torej prihaja naravnost iz domovine. Človeku se trga srce, grize si ustnice — pa nič ne pomaga samo rohneti nad Lahom . . . Ali naj se res samo lepo tolažimo z besedo, ki jo beremo v najnovejšem zapisniku JPO-SS: . vsi ne bodo pomrli.."?
In isti zapisnik, ki se te dni bere po časopisih, pravi: "Moja misel je, da pri pomožni akcij ni treba nobene dvotirno- . sti . . . Naš odbor se tudi ne strinja s takojšnjo pomočjo . • ko se je naglašalo, da bi sedaj vsaka pomoč bila direktno eli indirektno v pomoč okupatorjem. Ali se ni zgodilo v Ljubljani, da se je slovenskim izgnancem pobral ves ži-,vež ..."
In zopet pravi isti zapisnik:) "Ali naj tisti, ki nimajo nobenega svojca v Ameriki, po vojni pomrjejo?"
Pravilno vprašanje! Jaz pa dostavljam: "Ali naj tisti, ki ZDAJ nimajo nikogar v Ameriki, ki bi TAKOJ mislil nanje, že zdaj pred koncem vojne — pomrjejo?"
Naj se čuje kakorkoli, zapihal !bom: Nihče se ni toliko potrudil, da bi ne bilo "dvo-tirnosti" pri pomožni akciji, kot sem se ravno jaz potrudil. Tisti, ki pišejo in podpisujejo Zapisnik JPO-SS, vedo to naj-,bolje. Več na tem mestu ne bom zapisal.
Da so Lahi odvzemali živež, je sicer tudi res. In še to je res, ;da Rdeči Križ ni mogel zagotoviti varnega dostavljanja paketov internirancem v laških taboriščih. Prišla je pa nedavno tega izjava, da je prevzela to nalogo Sveta Stolica in garantirala varno dostavljanje paketov, pa naj pridejo od koderkoli.
Po vsem tem imamo res lahko vsaj majhno tolažbo, da "ne bodo vsi pomrli, nekaj jih bo ostalo" — prav po besedah zapisnika JPO-SS. Vendar pa je in ostane neverjetno ozko-srčno, da se kar mogoče milo izrazim, da je bila prisiljena tista akcija "ZA TAKOJ" — iti v pokoj. (Nalašč ne pišem tega v imenu slovenskih župnij, ampak v svojem imenu — naj zadene vse mene samega!) V Ljubljani in drugod tam prav gotovo nimajo ničesar na preostajanje, pa vendar nabirajo in pošiljajo TAKOJ. Nam se pa še kar dobro godi, pa se kljub PONOVNIM DOKAZANIM OBJAVAM, da ni tako, kar naprej izgovarjamo z "direktno ali indirektno v pomoč okupatorjenp ..."
Saj bi človek res rad molčal, pa bi ne imel mirne vesti, £e bi si ne upal spričo jasnih dejstev vzeti nase nekoliko |>atin, ki jih takile dopisi navadno prikličejo na dan. Naj ječe ali zapiše kdo, karkoli hoče, resnica je pa le, da smo Vse prej ko "bratje in sestre" jonim tam v trpljenju, če nikakor nismo pripravljeni vsaj nekaj tudi od svoje strani storit zanje — TAKOJ!
P. Bernard Ambrožič, OFM 62 St. Marks Place New York City
V Fort Barry, Kalifornija imajo t vojašnici mladega leva, ki te prosto gU>lje in hodi okrog. Na sliki ja pri vojaku na straži, ki kakor zgleda, ga ni nič preveč vesel. Dokler je maj hen bodo x njim ie shajali. Ko bo srastel bo teije.
AMERIŠKI BOMBNIK POTOPIL JAPONSKI TOVORNI PARNIK
Zavezniški stan, Avstralija. — Japonski 8000-tonski tovorni parnik, ki so ga spremljali trije rušilci, na poti iz Kavien-ga, Nova Irska v Bismarck morju, je bil bombardiran od a-meriškega bombnika in usodno zadet. Potopil se je v kratkem času. Rušilci so se nato vrnili proti obali Nove Irske.
CERKVE PO VSEJ RUSIJI ŠTEVILNO OBISKANE
Moskva, Rusija. — Iz vseh delov Rusije poročajo, da so bile vse cerkve polno nabite za Velikonoč. Mnoge cerkve so bi le še od zunaj oblegane od množic. Pač dokaz, da vsi načrti boljševiških vlad, z vsem satanskim preganjanjem verstev in cerkva, niso uspeli. Vera je še vedno temeljito zasidrana v slovanskih ruskih srcih. -o—-
ZAPISNIK
II. seje izvršnega odbora Slovenskega ameriškega narodnega sveta
KRIŽEM SVETA
Aniže in Travne v sedanji Avstriji, na severu do Donave in še čez, na vzhodu pa do Ba-konjskega lesa in Blatnega jezera. Dočim je naša zahodna meja ostala do najnovejših časov v glavnem nespremenjena, se je severna meja pomaknila daleč proti jugu in tudi na vzhodu v Panoniji smo izgubili precej ozemlja. Ko je bilo največje, je merilo slovensko ozemlje okoli 70.000 kv. kilometrov, to je le malo manj, kot bivša kraljevina Srbija pred svetovno vojno. Ker meri današnje strnjeno slovensko ozemlje le okoli 24.000 kv. kilometrov, smo torej Slovenci v zadnjem tisočletju izgubili približno dve tretjini svoje zemlje. Seveda je bilo naše ozemlje ravno po goratih alpskih predelih le zelo redko pose-
ljeno, glavni vzrok našim izgubam pa je bila nevarna prehodna lega in zemljepisna razkosanost naše zemlje, ki jo še danes tako bridko občutimo.
KDO JE PROGLASIL KRISTUSOVO VERO ZA DRŽAVNO?
V bitki pri Adrianopolju (leta 378 po Kr.) je bil rimski cesar Valens ubit. Sledil mu je Teodozij (379 do 395), ki je bil izvrsten vojskovodja. Najprej se je obrnil zoper Gote; po triletnem boju jih je naselil na obeh straneh Balkana. Teodozijeva vlada je proglasila, da je odslej Kristusova vera državna vera, kar je bilo leta 380. Cerkev ga zato imenuje Velikega.
—	Rim, Italija. — Rimska radio postaja je objavila vest, da je Benito Mussolini zvišal državne nagrade družinam, ki imajo več svojih sinov v vojaški službi. Nagrade so različne in so določene v zneskih od 5,000 do 20,000 lir.
—	New Haven, Conn. — Prihodnji petek in soboto se bo vršila na Yale Univerzi*medame-riška konferenca ameriških filozofov in šolnikov. Iz južnoameriških držav pride osemnajst priznanih šolnikov in učenjakov. Iz Združenih držav se jih pričakuje okrog petdeset.

-Vi
DR.JOHN J. SMETANA
Pregleduje og in predpisa ja očala 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avanoe TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zitrtraj do 8 *_30 rvečer.
RAZNOTEROSTI
KANADA UVEDE ZAKON GLEDE DELA V VOJNI INDUSTRIJI
Ottawa, Ontario. — Kanad-'ska viada je dala polno moč ministru dela Humphreys Mitchellu s začasno zakonsko odredbo, da sme razpolagati s zaposljevanjem v delavcev. Potrebni delavci v industriji se ne bodo smeli premeščati, po lastni Volji, marveč le z dovoljenjem 1 delavskega urada, kateri ima polno moč potrebne delavce za gotova deU tu-
di premestiti iz enega kraja v drugega. Kdor bi se upiral, bo podvržen konskripciji za delo v taboriščih, ali kamorkoli bi jih vlada že nastavila.
--o-
SLOVENIJA NEKDAJ IN
SEDAJ Največji obseg je imelo slovensko ozemlje' kmalu po naselitvi Slovencev v 9. stoletju. Slovenska zemlja je segala takrat na zahodu do Trsta, Kr-mina, Čedada in Humina, da lje do izvirov Drave, Mure,
VSAKO MINUTO
se porajajo razne novice po vseh delih sveta, po naših slovenskih
naselbinah, itd. Vi gotovo hočet e važne novice izvedeti. Kako? «
VSAK DAN
v lepem in slabem vremenu, pom ladi, poleti, v jeseni in pozimi, prinaša vam vesti in novosti iz vseh delov sveta, pouk in informacije ter zabavne povesti in romane in drugo zanimivo berilo :|	-dnevnik . _^Uiid •«•'•■ : i^dgg&a&fc:	...._____j
Amerikanski
H I.' ■ -i " . *	—
i Slovenec
1849 V. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILL
Naročnina stane $6.00 letno; polletno $3.00. — Za Chicago, Kanado in inozemstvo $7.00 letno; polletno $3.50.	i
NAROČITE SI TA ZANIMIVI SLOVENSKI DNEVNIK!
(Kopec)
Podpisani smatramo, da oni, ki so Louisa Adamiča obdolžili, da je rekel, da Slovenci ne bomo sodelovali z ameriško vlado in da ne bomo kupovali vojnih bondov, so bili o zadevi napačno informirani. Mr. Louis Adamič kot častni predsednik SANSa zasluži pohvalo za delo in žrtvovanje, ki ga doprinaša za Slovenski ameriški narodni svet v Ameriki.
Za delegacijo: Marie Pris-land, Janko N. Rogelj, Rev. Kazimir Zakrajšek, Joseph Zalar, Vincent Cainkar."
Dr. Kern vprašuje, če je Zveza slovenskih župnij iskala informacij od SANSa ali od deputacije glede Adamičeve izjave. Rev. Zakrajšek izjavlja, da najbrž ne, niti da mu ni znano, kdo so uradniki te zveze, ker je pretrgal z njo vse stike. Dr. Kern dvomi, da je bil protest na mestu in smatra ta korak za zelo nepremišljen.
Brat Zaitz konštatira, da tu gre le za maščevanje in gotovi ljudje so vzeli ta incident za orodje proti SANSu in proti Adamiču. Brez dvoma je bil napad neupravičen.
Zatem se razpravlja o izjavah, katere je predložil predsednik Kristan. Obe sta soglasno sprejeti. Zaključeno je tudi, da se kopije izjave pošlje vsem članom SANSa, uključiv-ši članom . širšega odbora in priobči v časopisih.
Brat Zaitz opozarja odbor na članek, ki ga je spisal časni-(Vški poročevalec Johannes Steel in ki prinaša za Slovane nepo-voljna poročila o razvijanju avstrijskega bataljona. Razvidno je, da se nedržavljani poljske, čehoslovaške in jugoslovanske narodnosti silijo v ta bataljon, ki ima služiti le pohlepnim namenom Otona tffabsburškega.
Brat Kristan priporoča, da se zadeva razišče, odbor pa po preiskavi podvzame potrebne korake za protest.
O predmetu sledi krajša •razprava in sodelujejo bratje Rogelj, Cainkar, Zaitz in Kri-.stan. Sprejet je predlog brata Zaitza, da odbor, sestoječ iz predsednika Kristana, Kuhla in še kakega drugega odbornika iz Chicaga, vstopi v zvezo s češkim in hrvaškim odborom in stori korake za skupno akcijo.
Govori se glede dela v u-pravnem uradu in nameščen-.ca in poudarjeno je, da se ima vse delo v uradu vršiti pod nadzorstvom pomožnega tajnika in ne drugače.
Brat Jurjevec je radi dels oproščen nadaljnjega priso stvovanja seji.
\ Po kratkem odmoru se seja nadaljuje. Sestra Prisland želi biti oproščena od nadaljnje seje, ker mora _odpotovati. Se ji ugodi. Rev. Zakrajšek želi biti tudi oproščen in misli, da se nadaljnje zadeve lahko rešijo brez njegove navzočnosti.
Predsednik Kristan omenja, da je potrebno ukrepati glede resignacije političnega tajnika Rev. Zakrajška. Zal mu je, ker tajnik ni navzoč. Kot je razvidno, je resignacijo položil pred javnostjo, predno je odbor imel priliko o nji razpravljati in tudi razlogi se razlikujejo od onih, ki jih je 'omenil v svojem poročilu. Z o-zirom na dejstvo, da tudi svojega poročila zapisnikarju ni izročil, nimamo nobene podlage, na katera bi polagali sprejem resignacije. i O predmetni zadevi se vrši dolga razprava. Splošno je izraženo mišljenje, da Rev.. Zakrajšek ni imel pravega povoda za svojo resignacijo; da je bil izvoljen v tajniški urad od naroda na kongresu brez vidne opozicije; da ga nihče od--
bornikov ni napadal ali ga žalil; da je v interesu skupnosti, da vrši delo v duhu in ciljih, ki so izraženi v kongresnih resolucijah; da se odstop ne psrejme, dokler nimamo bolj tehtnih pojasnil o vzrokih. Istotako je pojasnjeno, da je Rev. Zakrajšek že pred kongresom vodil kampanjo proti kongresu, kakor tudi po izvolitvi. Njegovi članki o "dvotir-nem" delovanju tudi niso koristili naši skupnosti.
Predlagano, podpirano in sprejeto je z večino glasov, da se resignacija ne sprejme. Brat Krstan ima sestaviti o tem posebno izjavo in jo objaviti v časopisih.
Brat Kuhel nadalje predloži resignacijo iz širšega odbora brata Joe Turka iz Cone-maugha, Pa. Brat Turk omenja, da mu čas ne bo dopuščal za aktivno sodelovanje pri tem važnem delu in priporoča izvolitev namestnika Andreja Vidriha iz Johnstowna na njegovo mesto. Sprejeto.
Brat Cainkar predloži za iz-plačitev račun v zvezi s potovanjem v Washington in New-York ter za stroške priprave spomenice za državni department. Račun se odobri.
Nadalje je zaključeno, da se urede pravila za podružnice do prihodnje seje.
Ker je ura že 10 zvečer, se predsednik zahvali navzočim ia požrtvovalno sodelovanje in konštatira, da je seja bila plodovita in jo zaključi.
Etbin Kristan, predsednik
Mirko G. Kuhel, zapisnikar. -o-
RUSIJA PREKINILA ZVEZE S POLJSKO ZAMEJNO VLADO
(Nadaljevanje z 1. strani)
rodi, da se sovražijo med seboj. Prav tako, kakor so zanesli sovraštvo med Srbe in Hrvate.
, Posledice tega slučaja so že sedaj jako resnega značaja. Ruska vlada je prekinila vsled tega zveze s poljsko zamejno •vlado m z njo neče imeti nobene zveze več. Tudi omenja, da ne pristane na nobeno zahtevo, da bi odstopila kako o-zemlje in sploh namiguje, da .s sedanjo vlado ne bo obnovila več nobenih stikov, kar pomeni, da zamejna poljska vlada bo morala rezignirati, če hoče upati na kako pogajanje z Rusijo.
Ta slučaj je pa jako nedobrodošel Angliji in Ameriki, ki imate polne roke dela na raznih frontah in z drugimi raznimi vprašanji. Tudi v Londonu in Washingtonu so prepričani, da ta incident je nastal po zamišljeni nemški propagandi, da tako razbije solidarnost in povezanost med Združenimi narodi, ki se borijo proti« njej. Poljaki pa so na svoji strani trdovratni in natolcuje-jo proti Rusom glede teh ob-dolžitev naprej. Kam bo ta slučaj privedel odnošaje med Poljsko in Rusijo ter na to dalje med druge zaveznike, je težko napovedavati, toda dobrega kruha iz te moke ne bo, vsaj za Slovane ne, če se ne bodo spametovali, dokler ne bo prepozno.	^ ■ »
__________
POSLUŠAJTE
jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES y Chicagi.
"Am. Slovenec" prinaša najnovejše vesti dan za dnem. tajte ga! -
_____
TV
Stran 4
FQ&yiCTORY
'mM BUY
S^gm® UNITED * \Pi| STATE S
:f Wr .WAR
MJ IWbonds
i w 3BK and JiMm\ stamps
VJ.M7/ J	IV
Hlapec Jan
Stijn Streuvels
je izpustil in zdaj je čepel sam na tleh kakor bedast zločinec, ki čaka na svojo kazen. Zdaj je zagledal svetilko, ki se je majavo bližala v temjL s
"Kje je?"
"Iztrgal se je! Bil je močnejši ko jaz in 'me je premagal." Jan je menil, da vidi od besa spačeni gospodarjev obraz. Potrt je stal pred njim in čakal, kaj se bo zgodilo.
"Poznaš ga! Izpustil si ga, bedak ti!^ povedal mi boš, kdo je!"
"Iztrgal se je — pobegnil je," je jecljal Jan. Vzravnal se je in bil pripravljen, da zbeži.
"Vsi ste pod eno plahto! Podleži! Na —" in gospodar je udaril Vindeveughela z vrvjo v obraz. -
"Proč z moje kmetije in ven 1z moje hi« še! In ne prikaži se mi več pred oči!"
Jan se je umaknil drugemu udarcu in tekel čez temno dvorišče domov. Po glavi mu je šumelo. Gospodar je klel in razgrajal, dokler ga je mogel Jan slišati.
"Pričakoval sem to, bal sem se!"
Zgodilo se je v nenadni nepremišljenosti, a tudi korenit premislek bi ne bil nič izpremenil. Ena misel je dušila vse druge: zgodila se je velika nesreča, in sicer po njegovi lastni krivdi, po njegovi lastni neumnosti. Usoda je tako določila. Ni šlo drugače — Dolf je bil tisti! Zlezel je v posteljo. A kmalu so prišli zli duhovi in so ga zasmehovali: "Bedak, zakaj si izpustil Dolf a? Haha! Če bi ga bili zasačili, da krade, bi bil izgubil svoje mesto in ti bi bil postal konjski hlapec!" A Jan ni hotel slišati ničesar. Ravnal je tako, ker drugače ni mogel. Da bi ušel skušnjavi, se je obrnil v zid; ko se je ogrel, je zaspal. Ko se je prebudil, so bili duhovi nesreče že spet nad njim. In Jan je premišljal;
"Iz hiše moram!" Kakor breme ga je težila negotovost: kam? Vzravnal se je in obsedel v postelji, po glavi pa so se mu podile misli. Kakor da bi bil pijan, je strmel z bedastim izrazom v stensko uro in na cev pri peči. Fantom je ukazal, naj razcepijo les od state v in z njim zakurijo. Vrata je imel zaklenjena. Vsak trenotek je pričakoval, da bosta prišla žandar in Vorster in ga prijela. Označeval je samega sebe za tatu in ni prav vedel, kaj bodo z njim napravili. Ni si upal pogledati skozi okno; vsak čas je bil pripravljen, da pobegne skozi male duri. Ker ga je naslednje dni še vedno mučila grozeča misel, da ga vržejo na cesto, se je čutil prisiljenega, da čimprej izgine odtod. V postelji ni našel več pokoja in vse življenje v njegovi hiši se mu je zdelo tuje. Da bi bil sam, je pošiljal fante ?daj sem, zdaj tja. Nazadnje si je vendar upal ven. K Dolfu si ni upal iti. Odločil se je bil, da poišče novo stanovanje, preden pride Vorster in ga vrže na cesto.
Šel je iskat na slepo srečo, a v srcu sam ni verjel, da bi tako hitro našel kje streho. Obupaval je nad brezupnostjo svojega početja, saj niti ni vedel, kako je treba začeti in kaj je treba reči, če človek išče hišo!
Tri srebrnike je vzel iz glinastega lonca in jih vtaknil v žep. Njegovi drhteči prsti so otipavali denar in se ga trdno oklepali, da ne bi žvenketal.
(Dalje prih.)
Mar se ni zdžjj ob hlevnih vratih nekaj zganilo? Morda bosta zdaj kaj doživela! In premišljal je, kaj naj stori, če jih bo prišlo več. Smrtno se je bal, da bi utegnil tat po njegovi krivdi uiti in bi .Vorster besnel nanj. V domišljiji si je slikal, kako bi s trdim prijemom pograbil tatu, kako bi rešil gospodarja iz smrtne nevarnosti in bi prihodnjič dobil zato denarja, dosti denarja. In Vorster bi mu velel, naj gre z vprego na njivo. Čutil bi neumno radost, tekal h konjem in pripovedoval vsakomur, kdor bi hotel poslušati: "Zmeraj sem vedel, da bo nekoč prišlo do tega!"
Ob krepkem sunku v goleni se je Jan spet prebudil v mrzli kletni luknji. Nekje
v	bližini je hreščalo kolo ročnega vozička čez grapasta tla. Koraki so se bližali. Oči obeh čuvajev so v temi iskale postav, ki so morale stati že gori na stopnicah. Po Jano-
vi	glavi je zabučalo, šklepetan ja zob ni mogel preprečiti in mrazčalica ga je preletela po životu. Navidezno pa je mirno čakal, kaj bo.
"Prezgodaj ne smem skočiti! Paziti moram na gospodarja!" je veleval sam sebi.
Zdaj je prišel tat po stopnicah navzdol. Jan je skrčil noge, da bi šel mimo. Slišal je, kako je vtaknil ključ v ključavnico. Kakor blisk je skočil Vorster k njemu; Jan prav tako.
Z enim sunkom sta potegnila tatu vznak in ga pritisnila na tla. Držala sta ga z vso močjo. Ves dogodek je trajal samo kratek trenotek in stražarja sta se začudeno vprašala, če je vse opravljeno. Nista vedela, ali jih bo prišlo še kaj, in kaj naj počneta s tatom. SpregovbHld tiista nobene besede. Potem se je Vorster zavedel, da je ujetnik v njegovih rokah.
"Ha, ti ogabni, zamazani potep! Zdaj mi boš delal pokoro! Kdo si? Govori, da te bom spoznal! Povej, kdo si!"
Tat je molčal in Vorster je v svoji nepo-trpežljivi naglici otipaval neznanca v temi.
"Do jutri ga bova zaprla tu v klet. A čakaj, najprej mu bom zvezal noge. Kje so vrvi? Dobro ga drži!" je zavpil Janu. "Trdno ga drži, jaz grem po luč in po vrvi. Preden grem spat, hočem vedeti, kdo je tat!"
Jan je bil še ves prevzet od tega, kar se je zgodilo. Njegova kolena in njegove roke so z vso težo telesa pritiskale na človeka pod sabo. Iz njegove bojazni se je razvila močna vnema, ki ga je silila, naj se pokaže moža in naj se pred gospodarjem postavi.
"Drži prekleto seme dobro v kleščah! Hudič naj te vzame, če ga izpustiš. Potem te ustrelim ko zajca, razumeš?"
Vorster je odhitel, da bi prinesel vrvi in svetilko.
Brž ko sta bila sama, je tat zagrgral skozi zadrgnjeno grlo:
"Jan, izpusti me! Jan — prekleto vendar!"
Ta hip je Jan prepoznal glas. Preden je sam vedel, so mu roke popustile in že se je tat izmuznil.
"Dolf!" To je bilo vse, kar je mogel v svojem začudenju spraviti iz sebe; Ni mislil na to, kaj bo prišlo, mislil je le: "Tat — moj Bog, Dolf je bil tal!V
Ali bi mogel izdati Dolf a? Ne da bi kaj premišljal, po čisto nagonskem nagibu ga
To je eno pri tUtih Fincih
Drugo je, da so Finci gledali Rusom pri oknu v kuhinjo, tako blizu so jim postavili meje pri Leningradu. Pa bi bili ti Finci radi prišli spat v postelj na Kremlinu, kakor je Hitler spal v postelji na Hrad-šinu tiste dni. Taka roba gre v glave. In tedaj se je zganil ruski medved. Ne morejo temu medvedu odpustiti. Krat-komalo je baje napadel te mirne in poštene Fince, to se sliši dan na dan v krogih, ka-
NAROČITE
- IN
Č1TAJTE
lepi zanimivi slovenski družinski mesečnik
"NOVI SVET"
ki prinaša vsak mesec zanimivo in zbrano
čtivo za ameriške Slovence.
Stane letno samo $2.00. Za Kanado in vse
ostalo inozemstvo $3.00 letno.
Naročnino sprejemajo lokalni zastopniki,
ali pa jo pošljite direktno na:	J
UPRAVA "NOVI SVET" H
184C W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
* * *********** * * *
KRASNA
ZGODOVINSKA SLIKA
<:	Velikost 16'/txl2V4	!
i | |fig@j||g-®g(gjl gnifJ'^S i
■ (^J | hapgBB^^^^^^*^	^ ■ ▼ ▼ebru ponouio svesd- !
j j 1 ^^^^^^^ ^ I ploto^J*na BjTtiska^ ;
!\	«b» Jih ia nekaj dobili *
j; Slika stane $1.50 brez posfljatvenih stroškov. ;
J l Potiljatvttia ttroika plaža rnk prajamnik tam. ko m mu dostavi < < \ sliko po Exprauu. To naj vsak. kt bo naročil sliko, vsajna na znanj«. \ 3 ; in dokler zaloga traja s njimi lahko potlraimo onim. ki si jo želijo. J
; - Naročilu j« prid j ali potrebni muk in ga poslali na:
jI AMERIKANSKI .SLOVENEC j
;: 1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois j
Tiskarska dela
vse vrste točno in lično izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine ▼ več barvah. Dajte vašeprihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi.
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 WEST CERMAK ROAD,	CHICAGO, ILLINOIS
/
«
t
r AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 29. aprila 1943
IZ SI.0V. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani)
s
predne Slovenske, št. 137 SNPJ ; Napredni Slovenci, št. 5! SDZ; Njaprej, št. 5 SNPJ; Novi Dom, št. 7 SDZ; Progresivne Slovenke, št. 2; Ribnica, št. 12 SDZ ; Slovan, št. 3 SDZ ; j Slovenec, št. 1 SDZ; Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ; j Socijalistični klub, št. 27; Spartans, št. 576 SNPJ; Srce j Marije (staro) ; Sv. Ana, št. 4 SDZ; Sv. Cirila in Metoda, št. 18, SDZ; Sv. Janez Krstnik, št. 37 ABZ; Sv. Vid, št. 25 KSKJ; Presv. Srce Jezusa; St. Clair Grove, št. 98 WC; Slo-' venska narodna čitalnica; Svo-; bodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ in Vodnikov Venec, št. 147.
Dalje se poziva, da pošljejo. na ta sestanek tudi svoje zastopnike sledeči časopisi: Ameriška Domovina, Glasilo KSKJ, Glas, Zarja, Enakopravnost in Nova Doba, katerih uredniki spadajo v širši odbor Slovenskega ameriškega narodnega sveta.
Svoje zastopnice naj pošljejo članice Slovenske ženske zveze in članstvo Slovanske zapadne zveze v St. Clair-skem okrožju. Tako se vabi zastopnike Glasbene matice, fare sv. Vida, North American Bank Co., St. Clair Savings and Loan Co. in vse druge obstoječe in organizirane slovenske skupine, klube ali društva katerih imena bi slučajno pozabili imenovati. Vsi bodo dobrodošli in vsi so poklicani k. temu delu.
Namen in delo Slovenskega ameriškega narodnega sveta je pomagati našemu zasužnje-j nemu narodu v domovini do i združenja vse slovenske zem-j ; 'lje in do svobode in miru, ki i bo stalen in pravičen. Mi ame- j riški Slovenci kot ameriški dr-j i žavljani želimo našim bratom j in sestram onkraj morja prav ! tako svobodo in prostost, kakršno mi uživamo v svobodni
in demokratični ameriški republiki.
Vsak društveni odbornik, ki .se bo udeležil tega sestanka, naj se zaveda, da se s tem ne zavezuje nobenega društva, ampak bo to le sestanek, kjer se pogovorimo in izmenjamo naša mnenja, kaj bi bilo najbolj priporočljivo. S takim priporočilom se boste vrnili k svojim društvom ter jim poročali glede vsega provizorične-ga dela in načrtov, katere bo osvojila skupna seja.
To bo prva in ustanovna se-I ja, na kateri^ se bo izvolilo -provizoričen odbor, katerega i 'naloga bo, da organizira po-1 družnico SANS-a in izvede vo-i litve stalnega odbora, ko bodo društva izvolila svoje stalne zastopnike ali zastopnice.
Ne pozabite datum — 30
Aprila_ob osmi uri zvečer v
dvorani št. 1 SND, novo poslopje.
Pridite vsi, posebnih povabil se ne bo pošiljalo na posamezna društva.
Za upravni odbor Slovenskega narodnega doma: Janko N. Rogelj, predsednik; Frank Oglar, podpredsednik; John Tavčar, tajnik; Leo Kushlan, blagajnik.
NAD 13,000 PREMOGAR-JEV ŽE IZOSTALO OD DELA
(Nadaljevanje s 1. strani)
tankov, topov in orožja, kakor ga dobi ob normalnem i obratu.
j John Lewis ni pokazal do-sedaj še nobenega znamenja, ! kaj misli napraviti. Med tem pa grozijo tudi premogarji v j Alabami, Illinoisu in Indiani, j da bodo v soboto odšli na stav-j, jco, razun če pride do porav-! jiave.
Nekateri krogi pričakujejo, j da bo posegel v spor predsednik Roosevelt sam, da to tako i .nepotrebno prerekanje zaključi v tem usodnem nevarnem ; času.
!I. M. Trunk
Do kako čudnih prikaznij prihaja danes, ko je vse pre-cej zmešano!
Fincev je nekaj nad tri mi-ljone. Niso ravno slabi, pri i plačevanju dolga so nad vse1 pošteni — slava jim — in tudi, socialne razmere nimajo slabo j urejene. Pa so le tudi — tiči ti Finci. Po narodnosti so mongolskega pokolenja. Kri ni voda. Mjongolci so tudi Ja-j ponci, in zopet kri ni voda pri j . Japoncih. Ko je Japonec zahrbtno napadel dobrodušnega Amerikanca pri Pearl Harbo-1 ru, je bilo med Finci prav | v vladnih krogih v Helsinkiju dosti veselja, in še šampanjec je tekel, da jih je dobil Ameri-kanec, dasi Finci pri Ameri-kancu zavijajo oči. Malo pre-. naglili so se ti Finci, in stric Sam, dobra luša sicer, je malo 1 zagrmel. Seve se mongolski Finci izgovarjajo, ko jim je ušlo pri mongolskem srcu, da je bila vsa vesela roba le navadna veseljaška prireditev, ampak stric Sam, he is not a fool! Od tedaj je tako tako.
| terim je ruski medved straho-! vit kosmatinec, in kosmat je ta medved.
Finci so še-tedaj hudo ope-! kli, ampak Kremlin jim je pre-| šel v kri, in ko je Hitler prišel pod Kremlin, so bili Finci iznova na nogah, dasi so prej i tožili, da jim še ščurkov .primanjkuje. Zdaj gre gor in dol pri Fincih: danes jamrajo, bi ; radi robo poglihali z medvedom, jutri so kakor petelini . . kakor ^caže vreme v Berlinu.
Saj veste dalje, kako je pri sedanjih Moskovičih. Gor in dol gre ne le pri borbi, tudi pri gledanju na te Moskoviče. Naj bi zmagali, pa ne smejo zmagati, in vsako kosmato dla-j ko vidijo neki na teh kosmatih Moskovičih.
\ i Čudne prikazni vidim jaz i pri vsem, tem ker tam doli pod i Kupo ne morejo pozabiti, da i ■ so Moskoviči napadli te ne-
-	dolžne Fin^e tiste dni, in ozna-• njujejo vsemu svetu, da bodo i ti Moskoviči ves svet požrli z
dlako in kostmi vred, in so se spomnili svoje pandurske vloge v službi avstrijskih cesarjev — sluga ponižni — in so se odpravili s Hitlercm vred ' na križarsko vojsko tja v lov-. ! ske poljane ruskega medveda. 1 j Ampak vsaj pri Stalingradu " je bila klofuta, da ščemi, mo-; ralna klofuta pa bo ostala, dokler se bo govorilo o suženj-: skih dušah tam doli pod Kupo.
To so prikazni danes, jutri „ utegnemo še druge doživeti, > ker možgani počasi delujejo,
-	če so sploh pri delu.