Leto IX. V Celju, dne 5. marca 1914 Št. 4. NARODNI UST Utaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vae poKljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati m naslov: »Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. Štajerski deželni zbor. Y torek zvečer je bilo takozvano februarsko zasedanje štajerskega deželnega zbora končano. Deželni glavar grof Edmund Attems je naznanil, da je cesar zborovanje štajerskega deželnega zbora odgodil. Kedaj se bode nadaljevalo, je še danes zelo negotova stvar. če ostane pri tem, kakor je bilo meseca oktobra in sedaj, potem bo zasedal deželni zbor jeseni in bo rešil kake manj važne zadeve. Če pa se slovenski klerikalci in nemški nacijonalci, ki so tokrat prav lepo skupaj vozili, zopet skregajo, potem bodemo pa imeli že jeseni namesto prihodnjo spomlad deželnozborske volitve. Ker poteče doba sedanjemu deželnemu zboru prihodnjo spomlad, morajo biti najkasneje takrat volitve. Dobro bo, da imamo to dejstvo pred očmi in se za volitve že ob pravem času pripravljamo. V naslednjih vrsticah bodemo podali na kratko uspeh minulega februarskega zasedanja deželnega zbora. Z narodnega stališča je bila zanimiva razprava o proporcijonalnih občinskih volitvah v Gradcu, Mariboru, Celju in Ptuju. Kakor smo že v zadnji številki razložili, pomenja proporc pri volitvah to. da dobe tudi one stranke, ki ostanejo v manjšini, svoji moči primerno zastopstvo. Ako je na pr. za Nemce oddanih SO, za Slovence pa 60 glasov, gotovo ni pravično, da bi ostalo 60 Slovencev brez vsakega zastopnik?. V Gradcu so to uvideli in so zato v mestnem svetu sklenili za občinske volitve proporc. Spremembo občinskega volilnega reda v Gradcu pa mora potrditi deželni zbor. Zato je došla tozadevna zakonska predloga v deželni zbor in bila odkazana občinskemu odseku. Istočasno pa je bil odkazan občinskemu odseku predlog Slovencev, naj se istočasno kakor v Gradcu upelje tudi v Mariboru, Celju in Ptuju pri občinskih volitvah proporc. Nemci so pri razpravi o odkazu tega predloga hudo razsajali; posebno se je repen-čil celjski deželni poslanec dr. Negri. Bil je pa toliko nepreviden, da je rekel: z upeljavo proporca »e spodnještajersko Nemštvo, ki ima v mestih Maribor, Celje in Ptuj svojo najtrdnejšo oporo, pogl-aik>. Torej naše nemškutarije je takoj konec, če se Izkaže pravica Slovencem! [n res je to, to vemo in vidimo vsi. Zlasti se je dr. Negri besno zaganjal v naprednega poslanca dr. Kukovca iz jeze, da je ta zadnjo soboto v daljšem govoru hudo bičal krivice in nasilnosti, ki si jih dovoljujejo mestni uradi v Celju, Mariboru in Ptuju proti Slovencem. V seji klnbovih načelnikov minuli teden je dr. Kukovec povdarjal, da slovenska zahteva po pravičnem občinskem volilnem redu v spodnještajerskih mestih ■e sme več priti z dnevnega reda. Narodnopolitično je tudi zanimiv predlog nemških klerikalcev, naj se tedi na Štajerskem upelje volilna dolžnost, to je, vsak volilec je pod kaznijo primoran se udeležiti deželno- in državnozborskih, pa tudi občinskih volitev. O tem predlogu se bo pa razpravljalo še le v enem izmed prihodnjih zborovanj deželnega zbora. Veliko se je govorilo sedaj tudi o gospodarstvu naše dežele. Najprej je poročal deželni odbornik dr. Kaan o najetju deželnega posojila 10 milijonov kron. Denar so posodile velike banke za drage o-bresti in tako, da dobi dežela za vsakih 100 K dclga v gotovini izplačanih le 52 K. Torej slaba kupčija! Dalje se je razpravljalo o deželnih račun-skik zaključkih od let 1909, 1910, 1911, 1912. Poka-aa!o se je, da je zlezla ta leta dežela zopet v nove dolgove: morala je najeti 4% milijona kron za plačevanje tekočih potrebščin. Poslanec dr. Kukovec se je oglasil tu k besedi in je prav ostro grajal gospodarstvo štajerskega deželnega odbora. Sloven- „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drnge dežele na leto 5 K 60 v. Naročnina se plaCnje vnaprej. Posamezna številka stane 10 vinarjev. Oglasi se raConijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: »Narodni List" v Celju. ski klerikalci so že preje nemškim nacijonalcem obljubili, da bodo molčali in so svojo besedo tudi držali. Doma pa bodo svojim kmečkim volilcem pripovedovali, kako junaško se vojskujejo proti Nemcem! Zares, psi, ki mnogo lajajo, prav nič ne grizejo. Videlo se je ravno sedaj v deželnem zboru, kako veliki prijatelji so si naši duhovniški poslanci j z Nemci. Odobril se je ta teden tudi začasni deželni proračun za 1. 1914. Omenili smo že v zadnji številki sklepe glede novih železnic po celi Avstriji: potrebno bi bilo za to nad 500 miljonov kron. Nekaj odpade na državo, nekaj na dežele, nekaj pa na okraje, občine in posameznike. Ker so nameravane železnice bolj postranske proge, se imenujejo lokalne železnice. Na Štajersko bi prišlo po predlogi v državnem zboru 6 takih novih lokalnih železnic, na Spodnje Štajersko dve, Ljutomer-Ormož in Polzela-Motnik. Štajerski deželni zbor se je soglasno izrekel za to, da | da dežela za eno in za drugo železnico po 250.000 kron, ako bode državni zbor stavbo sklenil in dovolil ostali potrebni kapital. To je treba imeti pred očmi, da ne bi kedo mislil, sedaj ko je deželni zbor te sicer male zneske sklenil, bodo železnici Liuto-mer-Ormož in Polzela-Motnik že kar začeli delati! Posebnih zaslug za eno kakor za drugo železnico nima noben poslanec, temveč so bili za obe železnici Nemci in Slovenci, dr. Kukovec kakor slovenski klerikalci. Na predlog raznih poslancev bo pa predlagal štajerski deželni odbor vladi, naj vzame v gori omenjeno železnično predlogo v državnem zboru še železnico Ptuj-Rogatec in Maribor-Zeleni trav- i nik. Izrekla se je nadalje" želja po železnici v So- j telski dolini in po zvezi Rogatca s Krapino. Škoda, i da ni deželni poslanec Sotelske doline za železnico i po tej dolini kaj več storil. To bodo volilci dr. Jan- j koviču gotovo zelo zamerili. Deželni zbor se je spominjal v tem zasedanju i tudi nekaterih kmečkih želj in zahtev. Tako je skle- j nil postavo, ki bode oteževala razkosavanje srednje velikih kmetij. Dalje je sklenil v smislu poročila barona Cnoblocha dati 53.000 K za regulacijo Pesnice; tudi regulacija Mislinje se bode pričela. Dovolili so se na predlog posl. Orniga deželni doneski za več okrajnih cest; dalje doneski za osuševanje travnikov v Jereslavcih, Ivanjkovcih in Zerovincih (na predlog dež. posl. dr. Kukovca). Stavljenih je bilo pa za razne druge potrebe še več predlogov, ki pridejo na vrsto v prihodnjem zasedanju. Na predlog nemških klerikalcev se je sklenilo spremeniti § 6 obrtnega zakona z dne 26. dec. 1893 v tem smislu, da bodo lahko v krajih, kjer ni izučenih mojstrov, tudi neizprašani zidarski in tesarski mojstri izvrševali mala popravila, oziroma bodo lahko stavili nove stavbe (kmečke Jiiše In gospodarska poslopja). Poslanec dr. Kukovec se je tu prav toplo zavzel za želje in zahteve obrtnikov. Predlog dr. Korošca za spremembo dimnikarskega reda Je propadel. Do večje razprave je došlo pri razgovoru o u-reditvi učiteljskih plač. Slovenski klerikalci so izjavili, da hočejo imeti samo poldnevni poduk in poleg tega še obširne šolske olajšave, a so s svojimi zahtevami propadli. Tudi dr. Kukovec se je postavil proti njihovim zahtevam, ker je danes potreba po večji izobrazbi splošna in želi tudi kmet in delavec, da se njegov otrok v šoli čim več in več nauči. Deželni zbor je sklenil, da se naj predloži še le prihodnjemu zasedanju zakon o ureditvi učiteljskih plač, a ta zakon imej veljavo že od 1. januarja 1915, četudi se sklene pozneje. Za one učitelje pa, ki vstopijo po 1. maju 1914 že v pokoj, pa naj tudi že veljajo ugodnosti novga zakona. Kaj pa dela naša inteligenca? Piše Franjo Černevšek. Ne da se tajiti, da je zavladalo v naši stranki precejšnje mrtvilo. Le malo je krajev, v katerih je še kaj narodnega političnega življenja — ali te zelene oaze so prav redke v splošni žalostni puščavi. Premišljeval sem že nemalokrat o vzrokih te ne-vesele prikazni in prišel šem do zaključka, da naše ljudstvo kot tako ni slabo, niso pa dosti prida mnogi izmed tistih, ki tvorijo našo narodno inteligenco, naše izobraženstvo. Iz bornih naših kmečkih koč gredo fantje na srednje in višje šole. Mnogo se tam nauče, mnogo vidijo po svetu. In če čutijo malo ljubezni do nas revežev, ki smo ostali doma in garamo za kos trdega kruha na podedovani očetovski zemlji, truditi bi se morali, da oddajo nekaj svojega znanja In skušenj nam. Odkod naj pride med nas spoznanje, če ne od naših izobraženih rojakov? Ni je večje krivice kakor če očita naše narodno izobraženstvo nam kmetom starokopitarstvo in takozvani klerika-lizem, ne gane pa niti z mezincem, da bi nam pomagalo iz naše sužnosti! Glejte, uživlte se v naše razmere, premišljajte utise iz svoje mladosti in gle-dajte z nepristranskimi očmi to, kar se sedaj godi in videli boste, da ni nikak čudež, ako je ljudstvo politično odvisno od duhovnikov in njihovih prijateljev! Naprednih časopisov pride v naše kmečke vasi malo. Premnogi ljudje še ne vedo za nje, njim je »Slov. Gospodar« edin vir novic in političnega naziranja. Koliko je izobražencev in politično zavednih narodnjakov, ki bi se trudili pridobiti za »Narodni list« na kmetih nekaj naročnikov? To jim je prenizko in premalenkostno. Za klerikalne časopise delajo z dopisi in širjenjem dijaki, duhovnik!, orli. Marijine družbenice. celo mestni izobraženci. Naši dijaki pa za naše časopisje nič ne store, odtujujejo se nam in nam naposled izginejo iz oči in srca. Učiteljstvo je v nekaterih krajih prav pridno, drugod zopet prav leno. Uradniki, odvetniki, zdravniki, notarji po naših mestih in trgih: koliko vas je, ki skrbite za naše časopisje? Pa ne le za časopisje, tudi za politično naobraz-bo naša gospoda mnogo premalo stori. Kaj nam pomaga javkanje, da klerikalci po shodih zapeljujejo ljudstvo, če sami nobenih ne prirejamo? Po celi Savinski dolini ni bilo zadnje mesece slišati o nobenem političnem shodu. Nikjer se ne organizira kako politično društvo, nikjer nikdo nič ne stori za kake volitve. Ljudje se konečno navadijo duhovniškega političnega vodstva in če se pokaže med njimi kak narodnjak, ga skoraj po strani in nezaup-no gledajo. V gornjegrajskem okraju imamo dva velika narodna trga, ki v njima gotovo ne manjka zmožnih ljudi. Ali mi na deželi upliva iz teh dveh trgov nič ne čutimo. Upoštevam, da opravijo gospodje doma v redu svoje dolžnosti, ali tudi mi bi radi kaj imeli! Pa gornjegrajski okraj sem navedel le za mal vzgled, drugod je še, kakor slišim, mnogo, mnogo slabše. Klerikalni politiki so vsako nedeljo in praznik kje, vedno govorijo, agitirajo in organizirajo. Naši izobraženci se prav mnogokrat po gostilnah s tega dela norčujejo in ga omalovažujejo. Da pa tako premišljeno agltiranje ni brez vspeha, kažejo vsake volitve. Ne bo morda marsikomu prijetno to slišati, pa bridka resnica je in ničesar ne bodemo dosegli, ako je ne bodemo upoštevali! Slovensko izobraženstvo, mi, kmetje, ti kličemo: na dan! Predrami se, ven iz ozkih gostilniških krogov, ven iz namišljeno boljših družb med | Podružnico ljubljanske kreditne banke u Celju. Delniška glavnica 8 miljonov kron. Rezervni zaklad čez t mlljon kron. Centrala v Ljubljani, podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica. Eskomptira menice pod najkulantnejimi pegoji. — Otvarja tekoče in jekovne račune. — Prevzema vloge na knjižic* in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga brez odpovedi po 4V2°/o- — Vloge na tekočem računu po 43/4% i" vecje vloge proti odpovedi po 5%- — Prodaja srečke na obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja. 98 -2 nas! Proč z malenkostno sebičnostjo, zavidnostjo tn bojazljivostjo! V delu in boju je naša rešitev in naša zmaga! Štajerske novice. $ »Mariborski Glasnik« Je tako skromen, a navzlic temu ne da miru mariborskim klerikalnim generalom. V svoji umirajoči »Straži« in v »Slov. Gospodarju poldne. Politično življenje mariborskih Nemcev. Za mi- nolo soboto so sklicali Nemci shod pri Gambrinu, kjer bi imela nastopiti kot govornika dr. Ursin iz Dunaja in dr. Mravlak iz Maribora. Slednjega na zborovanje ni bilo, pač pa je prišel dr. Ursin. Govoril je bolj plitvo 1n to na način, ki nam je že itak znan iz naših nemških listov. Uradne mariborske mestne tehtnice in kako se mu godi, ki Jim zaupa. Dva kmeta iz Cirkovec sta prodala mesarju v Mariboru vsak po eno tele in sicer po 96 v za kg žive teže. Odgnala sta teleti na živinsko sejmišče in sta daja vpričo mesarjevega hlapca pretehtati na uradni mestni tehtnici. Sprejela sta od tehtničarja uradni potrdili, da tehtate teleti eno 73 kg, eno pa 63 kg in sta se podala s temi k mesarju po kupnino. Mesar teh potrdil nI hotel pripoznati in plačati kupnine ter je pozval kmeta, da prideta ob enih popoldne zopet pretehtat teleti na uradni tehtnici v klavnici. Ko sta prišla kmeta tja, sta bili teleti že zaklani, mesar jim je ponudil dosti manj kupnine, radi česar sta ga šla kmeta v mnenju, da se gre za goljufijo — kar tožit. Mesar je ugovarjal tožbi, da je dal tisti dve teleti pretehtati vznovič na »uradni tehtnici v mestni klavnici, ki je kazala za eno tele 54 kg, za drugo 62 kg žive teže in je sodniji res priložil uradni potrdili o tem. Sedaj sta bili tukaj dve uradni potrdili ene uradne mariborske mestne tehtnice proti dvema drugima uradnima potrdiloma druge uradne mariborske mestne tehtnice; razlika je bila pri enem teletu 9 kg, pri drugem 11 kg. Sodnik je vprašal v tej stiski slavni mariborski mestni urad za pojasnilo, na kar je ta odgovoril, da tehtnica na sejmišču glede teže telet ni zanesljiva. Vsled te izjave sta kmeta pravdo zgubila, obe teleti so snedll pravdni stroški. Kdo je kriv teh stroškov?? — Kmeta gotovo ne, ker sta smela uradni tehtnici in uradnim potrdilom zaupati, kriv je mariborski mestni urad, ki ima uradno tehtnico, ki kaže napačno težo in izda o tem uradne listine, ki pa potrjujejo očitno neresnico. Uradna listina je po postavi skoraj sveta reč, kdor se je količkaj dotakne, je že zaprt. Ti mariborski tehtni listki pa zares zaslužijo tako postavno varstvo! Če tehtnica na sejmišču ni zanesljiva glede teže telet, zakaj je pa tehničar teleti stehtal? Zakaj je zahteval in vzel za to tehtanje plačilo in slednjič, kako so se zamogle o teži telet izročiti strankam uradne javne listine, ki so jih morale spraviti v zmoto? Kmet že sploh ne zaupa veliko meščanu — s takim postopanjem se pa zaupanje gotovo ne širi. Knjige »Slov. Matice«. Udje dobe knjige za leto 1913 pri poverjeniku oziroma tud ipri hišniku v Narodnem domu. Če bi kdo želel dobiti knjige, pa si jih ni pravočasno naročil, naj se istotako javi poverjeniku ali hišniku, da se mu naročijo naknadno. Letnina za šest knjig znaša samo 4 K. Zahvala. Trgovskemu in obrtnemu društvu je podaril odvetnik g. dr. Pipuš 100 K. Posojilnica v Narodnem domu je naklonila Ljudski knjižnici 100 kron, gg. dr. Kac in dr. Sernec pa po 50 K Plemenitim dobrotnikom bodi izražena najiskrenejša zahvala. Telefonski pogovori z Italijo. Od 1. marca ti. naprej so mogoči direktni pogovori iz Maribora z italjanskimi mesti Benetke, Videm in Milan. Za pogovor do 3 minut se plača za Milan 4 K, za Benetke in Videm pa 3K 50 v. Fala. V nedeljo, dne 1. marca ti. so se falskl delavci zopet pošteno med seboj tepli. To je že od sile. Slovenske trgovce in obrtnike ter njih pomočnike opozarjamo enkrat na sestanek, ki se vrši v torek, dne 10. marca ti. ob S. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma. Iz Leltersberga. (Kaznovana nadutost.) Mariborčanom po imenu dobro znani opekarnar F. Der-vušek je velik Nemec. Čeprav prodaja največ svoje opeke Slovencem iz Pesniške doline in iz Slovenskih goric, se vendar strašno ujezi, kadar dobi kako slovensko pismo. Nekemu delavcu ni plačal zasluženih 46 K 60 v. Delavec mu je dal po odvetniku dr. G. pri Sv. Lenartu pisati opominjevalno pismo, seve slovenski. Derv. je pismo vrnil, češ, on hoče nemško pismo. No, tega ni dobil, pač pa črez nekaj dnij tožbo. Glejte, sedaj pa je takoj znal slovenski. Ampak ta nemškonacijonalni špas ga je stal dobrih 28 K. Nam ni znano, da bi bil D. tudi napram slovenskim odjemalcem njegove opeke tako hud Nemec. Mi imamo svojo slovensko opekarno v Račju. Sklep šolske kuhinje v Leitersberg-Krčevinl. V soboto, dne 28. m. m. zaključila se je po trimesečnem delovanju v navzočnosti gospoda okr. glavarja c. kr. nam. svetnika dr. pl. Weissa, predsednice komiteja, preblage gospe baronice T\vickel in nadzo-rujočih učiteljev šolska kuhinja. Pri tej priložnosti zahvalila sta se učenec in učenka v imenu vseh ob-darovanih otrok posebno blagi gospe baronici, ki prav po materinsko vodi in podpira šolsko kuhinjo in pa tudi vsem drugim dobrotnikom. Marsikateremu zasvetila se je solza v očeh, ko je slišal iz otroških ust v priprostlh besedah pripovedovati, kaj so ubogi otroci vsled silnega mraza letos pretrpeli in kako dobro da jim je toplo kosilce djalo. V prisrčnih besedah zahvali se na to tudi gospod okr. glavar pl. Weiss vsem dobrotnikom in gospej predsednici bar. Twickelovi in pa učiteljstvu na tijih človekoljubnem delovanju. Bodi tudi na tem mestu še enkrat vsem blagim dobrotnikom in prijateljem mladine izražena prisrčna zahvala. Kdor želi biti elegantno oblečen, se naj obrne z zaupanjem na krojaško obrt Maks Zabukošek v Celju. Postreglo se mu bode solidno in po ceni. Priporočajo se sledeče tvrdke: 3 Mestna lebapna pri o. kr. orlu v MARIBORU iS Glavni trg, poleg potovža. Telefon št. 133. Poštne pošiljatve 3 krat na dan. Fluid proti protinu 1 K. — Kapljice proti želodčnemu krču 40 vinarjev. Kitajske kapljice proti zobobolu po 1 K pomagajo takoj pri izjedenih zobeh. — Mentol, poraben kot mazilo in kot ustna voda. — Liniment odpravlja najhitreje potenje nog. 8 m s Franc piMH, zaloga pohištva tf Mariboru Korona cesta št. JO = priporoča srojo bogato zalogo politlranega ln motnega pohištva iz trdega ali mehkega lesa za spalnice, obednice, salone, kuhinje. Dlvanl, otomane, žimnlce, mize, stoli in ogledala t izredno bogati izberi. Domače solidno delo po posebno nizkih cenah. Postrežba točna. Od 1. marca se nahaja trgovina t Edinund Schinidt-Gasse št, 8 (sedaj Rop). Špecerijsko blago, vino v steklenicah, premog in drva priporoča A. lfertnik, Maribor, Koroška cesta št. 17. Bogata zaloga. Tedno sveže blago. ® Wpi ©i ^"M"? Naznanilo preselitve! Dr. Milan Gorišek odvetnik pri Sy. Lenartu naznanja, da se je s svojo pisarno iz svoje hiše preselil v liišo g. Matevža Polan nasproti slovenski šoli. Odponagano je! jii Več potrebno kupovati ali naročevati blago pri tujih neznanih trgovcih. Če želite dobiti dobro in ceno blago za moške in ženske obleke, perilo, pred pašnike, dežnike, ovratnike, posteljno perje itd. »brnite se na Prvo slov. spodnještajersko razpošiljalnico J. j! Joflarič, Maribor, SKK Ceniki in vzorci na željo brezplačno. SLOVENCI! Kupujte špecerijsko biago in deželne pridelke v narodni trgovini loslp Šerec Maribor, Tegellhoffova cesta 57. Velika zaloga vsakovrstnih semen. Postrežba točna in solidna. Cene nizke! ■ Slovenska, bpivnica B b Maribor, Tegetthoffova cesta štev. 22 j Juro Gredlič ■ * se priporoča slav. občinstvu za obilen poset. Izdeluje tudi lasulje, brade itd. » Maskiranje za gledališke nastope po ceni. Slaščičarna EMAN ILICH jVUribor, Gtfpoissa ulica jI 33. Vsak dan sveže pecivo, ob sezoni sladoled. — Velika zaloga pristnega orientalskega blaga, čokolade, Ijgrozi nega sladkorja, kandlt, raznih peciv in slaščic.* jtaro:ila za go;tije in Veselice se točno izvršijo. Najnižje cene. Solidna postrežba. Dobro urejeno za trgovce. Trgovina s Špecerijskim blagom, deželnimi pridelki in semenom M. BERDAfS MARIBOR, Zofljin trg st. 1 (v gradu) se priporoča v nakup različnih barr in čo-pičer, raznega lesnega blaga, n. pr. škafov, brent, vil, grabelj, mlinskih kamnov za žrmlje, poljskega mavca (glpsa), najboljših umetnih gnojil, najboljše kakovosti in p« najnižjih cenah. Jak. Vezjak krojaški mojster, Maribor Grajski trg o n°i» oziroma vloge j>i»ofci odpovedi po 4-3|4°|O » Naložbe v tekočem računu se obrestujejo po dogovoru Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo na zastavo in osebni kredit.--Eskomptujejo se menice ter otvarjajo krediti v tekočem računu Položnice avstrijske in cgrske poštne hranilnice na razpolago brezplačno. Slovanska Čitalnica v Mariboru priredi v so- i boto, dne 7. tm. v mali dvorani Narodnega doma ! društven večer. Pri tej priliki se bo predavalo o ustoličenju koroškijh vojvod. Na sporedu so razun tega še deklamacije, solospevi. Začetek je ob pol 9. uri zvečer. Člani so vstopnine prosfi, za nečlane 1 krono. Iz Ruš. Dne 22. svečana sta priredili ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda in Ruško pevsko društvo v naši vasi dobro uspelo veselico, spojeno z glediško predstavo. Obe igri sta se igrali dobro, kar je pričalo živahno ploskanje poslušalcev. Nastopil je tudi mešani zbor novega pevskega društva, ki je zapel 2 zbora in to s čustvom, kakoi-šnega nismo vajeni pri priprostih zborih na deželi. Nekaj novega pa je bil nastop vrlih selniških sokolov. Njih šestorica izvajala je ljubljanske proste vaje tako prožno in elegantno, da smo bili kar presenečeni. Navdušeni klici: na zdar, živeli selniški sokoli, so odmevali v zahvalo. Dasiravno je bilo vreme skrajno neugodno, se je nabralo še precej občinstva. Bila je to lepa veselica, prava slovenska veselica, kakoršnih v Rušah ni veliko. Srčna hvala vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu te veselice. Selnica ob Dravi. Naš odsek mariborskega Sokola je imel svoj občni zbor 15. svečana ti. Odsek ima v celem 41 članov in sicer 8 izvršujočih, 26 podpornih članov, 7 članic in 8 članov v kroju. Naraščaja je 12 dečkov. Denarni promet: prejemki 799 K 34 v, izdatki 617 K 85 v. Odsekovo premoženje: 460 K 49 v. Na novo so bili izvoljeni v odbor: br. Kovačič Mirko, Vollmajer Hinko, Mesarič Zvonko, Kapun Josip, Strnad Makso, Juršič Tonček, Zem-ljič Rastko, Kraner Jakob in Lesjak Davorin; pre-gledovalca računov: Kranvogel Franc in Josip ligo; delegat za župni odbor: Kovačič M. Pri tej priliki |e dr. Pivko predaval o sokolskem idealizmu. Maškarada Sokola pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Na pustni torek dne 24. febr. priredil je tukajšnji Sokol svojim članom in prijateljem v dvorani Al. Arnuša jako dobro uspelo maškarado. Veselica pričela je z slavnostnim prihodom balkanskega poten-tata obdanega od cele trope vernih podanikov. Na gornjem koncu dvorane bil je pripravljen prestol, na katerem se je vršilo z velikimi obredi kronanje »ljubljenca naroda«. Med prestolnim govorom pa prihrujejo v dvorano nasprotniki, vržejo »ljubljenca naroda« raz prestol .— in konec je njegovi kratki slavi. Klub temu tragičnemu dogodku razvil se je takoj prav živahen dvorni ples, ki je trajal do pozne noči. Jednako moralnemu uspehu bil je tudi gmotni. Sv. Lenart v Slov. gor. Čvrst nastop Slovencev pri volitvi v okrajno bolniško blagajno je pokazal popolno onemoglost tukajšnjega nemštva. Nemčurčki kar pihajo jeze in ker si drugače ne upajo na dan, grozijo z nočnimi napadi. Menda bo pa le državni pravnik poskrbel, da pridejo bojevi-teži pod ključ. Nemčurskim trgovcem in obrtnikom pa nujno svetujemo, naj ne ruvarijo, sicer jih bo njih bojevitost stala mnogo denarja. Treba nam samo nekoliko zaropotati in precej bo prišlo par »firem« na boben! — Dne 23. svečana je visela raz poslopje okrajne sodnije bela zastava v znamenje, da so zapori prazni. Toda kmalu se je morala skrili bela barva, kajti že drugi dan so se odprla gostoljubna vrata tiču. ki je hotel biti ribič. Pa rib bržčas ni dobil. Od Sv. Jurija v Slov. gor. Naša občina je imenovala kaplana Ivana Bosino za častnega člana. To je tisti Bosina, ki je bil pred kratkim kaznovan zaradi zločina težke telesne poškodbe na 2 meseca ieče. S tem je občina ozir. par klerikalnih odbornikov hotelo demonstrirati proti naprednjakom. Taka demonstracija je pač vprašanje okusa. Na vsak način pa lahko rečemo, da je to izredno slab okus. Zločinca se vsak pošten človek izogne in če že to ne, poveličuje ga ne. Imenovati človeka, ki je bil obsojen zaradi težke telesne poškodbe, se pravi, spraviti Slovence pred vsem poštenim svetom v slabo luč. Pač žalostno, da so nekateri ljudje duševno tako propali. »Straža« piše, da je prejšnjo nedeljo pri igri »Vrban Debeluhar« naše Dramatično društvo polagalo na stole velike dvorane posebno izdajo »Mariborskega Glasnika«. S tem je hotela »Straža« škodovati Dramafčnemu društvu. Mislimo pa, da taka novica »Dram. društvu« škodovati ne bo mogla; kajti s to notico so se klerikalci sami izdali, da ne zahajajo v naše gledišče, kajti sicer bi bil moral vedeti slavni »Stražin« dopisnik, da se M. Gl. ni polagal na stole, ampak se razdeljeval pod stopnicami, kjer je moral vsak obiskovalec mimo. Dotičnl gospod bi torej tudi moral dobiti »M .Gl.« ali pa bi moral vsaj videti, da se je list razdeljeval pod stopnicami in se ni polagal na stole. Ako pa želi »Straža« vedeti, kdo je razdeljeval, Ji povemo kar odkrito: storili so to gg., ki še člani »Dramat. društva« niso. V Narodnem domu imamo namreč več društev in celo eno, ki se bavi s politiko. Iz Studenic pri Poljčanah. Tukaj se je vršila v prid revnim šolarjem večja prireditev s koncertom. Udeležba je bila zelo povoljna; zlasti nam je omeniti goste iz Konjic, Slivnice, Poljčan, Laporja, kakor iz sosednih Makol, odkoder je prišla oudotna inteligenca z gospodom županom. Slovenjebistriški učiteljski orkester, ki se je letos znatno pomnožil, je vrlo dobro sviral. Umetniško dovršeno sta inter-pretovala gospa A. V. in gospod H. romanco R. pl. Prochazke ter serenado F. Drždle. Domačinom pa so seve bolje ugajale V. Parmove markantne koračnice. Izborno je pel g. Cimperšck F. S. Vilhar-jevega »Mornarja« in Volaričev »Zvonček*. Domači mešani zbor pa je ob tej priliki pokazal, da je tudi j v manjših krajih možno ustvariti zbor, kateri more i gojiti poleg navadne pesmi tudi umetno. Uspeh pri-| reditve je bil v gmotnem in moraličnem oziru mnogo boljši, kakor smo pričakovali. Odbor pa je sklenil v toplejšem letnem času zopet kaj prirediti ter se bo med tem časom pripravljala igra »Kako je izginilo obešalo.« Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Anton Hren, nadučitelj na Muli, 13 K 88, nabranih pri njem na kolinah 351 kg težke svinje in sicer so darovali gostje 12 K, veseli godec pa je priigral 1 K 88 v. Na gostiji g. Alojzija Trstenjaka in gdč. Antonije Brun-čičeve na Krapji je nabral g. učitelj Zacherl iz Ljutomera 2 K 50 v, vsoto je poslal g. Srečko Vršič. G. F. Ferlinc, učitelj in župan v Šmarju pri Jelšah, je daroval C. M. družbi 5 K, ker ni naše! nabiralnika v neki gostilni v Rušah. G. dr. M. Schmirmaul, zdravnik v Rajhenburgu je poslal med drugim 10 K, katere je podaril g. Jos. Zener mesto venca na krsto pok. Fr. Kacjanu v Rajhenburgu. Nabiralnik v gostilni gospe Josipine Kosarjeve v Rajhenburgu je dobil diplomo. Iz Brežic. Dne 14. svečana ti. se je vršil občni zbor Sokola v Brežicah. Ko je nagovoril br. starosta navzoče brate, so sledila poročila posameznih člni-teljev. Nato se je vršila volitev z vzklikom; izvolil se je sledeči odbor: starosta dr. Ljudevit Stiker, podstarosta dr. Vinko Hudelist, načelnik Josip HoIy, tajnik France Cepin, blagajnik Anton Bučar, odborniki Štefan Medved, Josip Uršič, Lojze Schweiger in Nace Zalokar; namestniki Drago, Ivan ln Fran Pečnik. Po končani volitvi vzpodbujal je brat starosta sokole k vztrajnemu delu, ki se naj zlasti letos še podvoji, ker obhaja Sokol svojo desetletnico-, v ta namen se bode priredila veselica v večjem obsegu. Za prireditev, katere dan se določi kasneje, vlada že danes veliko zanimanje in utegne biti ena izmed najlepših doslej v Brežicah. Pri Sv. Križu poleg Slatine je izvoljen zopet za župana g. Smole. Tudi v občinski odbor so bili izvoljeni skoro sami dosedanji možje . Iz Ptuja. (Prijet goljuf.) Agenta Jožefa Temenc iz Pobrežja pri Ptuju je zaradi sleparstva prijelo orožništvo in izročilo sodišču. Izvršil je baje že več sleparstev. Klerikalno občinsko gospodarstvo v Zibiki. V zibiški občini gosopdari Smoletova žlahta, ki jo podpirata g. župnik Kranjc in g. nadučitelj Purkart. Kako se mora pri občini gospodariti, o tem ta žlahta ničesar ne ve. Vršile so se letos štiri proračunske seje in še so se vsled nerednosti v proračunu morali kmečki davkoplačevalci pritožiti na deželni odbor. Ko so pri občinski seji hoteli nekateri odborniki videti, koliko je denarja v blagajni, se je reklo enkrat, da 50, drugič da 300, tretjič zopet nekaj več in konečno, da je 400 K notri. Pokazalo se seveda tega denarja ni. Ko je občinski odbornik Pevec zahteval, da se mora blagajno pregledati, je rekel g. župnik, da to pri nas ni v navadi. Krajni šolski svet je zapravil v dragih pravdah veliko občinskega denarja in ko je hotel videti odbornik Pevec natančen račun krajnega šolskega sveta, se mu ni ustreglo. Tako je v Zibiki vse v neredu, a bati se ni, da bi kmetje enkrat ne spregledali in pometli z ostro brezovo metlo vso nesnago iz občinske liiše. Komanda Smoletov, Kranjcev in Pnrkartov jim že do grla preseda. Zahvala. Vsem blagim darovalcem in šolskim prijateljem, ki so tudi letošnjo hudo zimo oblino obdarovali revne otroke tukajšnje slovenske šole z obleko in obuvalom ter omogočili s prispevki v denarju ali naturalljah, da je dobilo v najhujšem zimskem času, januarja in februarja, dnevno do 150 otrok toplo kosilce, izreka tem potom podpisano šolsko vodstvo najtoplejšo zahvalo. — Šolsko vodstvo Brežice, 26. svečana 1914. Fr. Brence, š. v. Sv. Duh na Ostrem vrhu. Ze dolgo ni bilo pri nas tako lepe zime kakor letos. Prosinec je bil sicer mrzel (—14a R) ln nam je do 62 cm visoko nanesel snega. Svečan pa je bil dosedaj izredno topel. Snega ni več. Novo šolsko poslopje je prišlo jeseni pod streho in se bo delo vkratkem nadaljevalo. Dne 17. tm. ob 8. uri zvečer je prišel k ram ,Bauernschreck' v podobi brzojava in se je morala takoj zatvoriti šola. Cim vlove tega šmenta in kakor hitro skopni še po dolinah sneg, potem pa le prihitite gori k nam, najvišjim stražnikom naše severne narodne meje! Mariborčani, na noge kmalu! Ljudska knjižica v Narodnem domu (pritličje) je odprta v torek in četrtek od 7.—8. ure zvečer ter v nedeljo od 9.—Ys 11. ure dopoldne. Knjige se izposojujejo na legitimacije po 20 v, za vsako knjigo se plača le 2 v. Izžrebani porotniki za suščevo poroto v Mariboru. Glavni porotniki: iz Maribora A. Myd!il. Mar-tinetz Alojp, F. Novak, A. Peklar, J. Peyer, I. Sirak. E. Sliuza, M. Stramlič, J. Ulaga, K. Wolf, V. Ve-hovar. Iz mar. polit, okraja: F. Kramberger iz Ka-niže, I. Legat in F. Paj iz Studenc, K Vernik iz Spod. Hoč, Miha Grašič iz Pivole, A. Lobnik iz Spod. Radvanja, F. Vutte iz Nove vasi, Peter Mayerl iz Pekla, I. Franzl, I. Gruntner in A. Kugler iz Poljčan. Iz ostalih okrajev in mest: A. Schaler. F. Zemljič, V. Schneider, A. Hrašovec, M. Habič, K. Koser, I. Osenjak, L. Slavič, V. Tam, I. Wagrandl, A. Pcčko, K Sima, O. Erber, M. Kovač. Nadomestni porotniki, vsi iz Maribora: O. Billerbeck, R. Eisl, F. Gul-da, F. Hartinger, H. Hoffmann, F. Jauk, J, Juričko, R. Kiffmann, J. Lemež. Velika Nedelja. Naš šaljivec od Velike Nedelje nam je poslal sledeči dopis: Vse je drago, kar je pa premalo, pride zopet predrago. Tako in temu enako se kriči od zadi in predi po mestih in na deželi. Cujte torej: Ako kupuje mesar pri kmetu pra- šiča ali vola, pravi, da je za ta denar premali in predragi. Ako naroči kmet pri gostilničarju porcijo mesa, pravi, da je sicer krožnik velik, pa malo na njem. Čevljar kupi usnje in godrnja, da je isto tako drago kakor bi bilo še meso v koži. Kdor pa kupi šolnje, preklinja, da je iste predrago plačal in zopet drugi pravijo, da jih prehitro raztrgajo. Tobak je predrag, trdijo stari možaki, smotke premale, pravijo mestni gospodi. Kdor kupi žemljo, jo natanko ogleda ter pravi, da je premajhna, pekar pa kriči, da je pšenica predraga. Vse je malo in drago, le mlinar pravi, ko pride kmet po zemleto zrnje, da ni malo moke v žaklju, ampak žakelj je prevelik. Zopet drug mlinar pravi, da je bilo v prejšnjih letih dobro, ako je dal mlinar kmetu z moko pobeljen žakelj domov. Sedaj sem pa tako dober, da mu dam kar pol žaklja moke, pa še ni zadovoljen. Vse se vrti in jezi, ker denar je tudi majhen. Da bi se tej draginji vsaj malo odpomoglo, sem iztuhtal bolj po domače eno zvijačo, kar bi bilo v tem oziru — dobro. Če drugo ne, da se dragi bralec vsaj malo po-smeješ. Torej, le takrat, ko sem brusil hlače iz domačega platna po šolskih klopeh v Veliki Nedelji in se vozil po snegu sedeč na šolski torbi, sem se učil o nekem povečalnem steklu ali »mikroskopu«. Ta mikroskop je tako steklo, da če gledaš skozi, vidiš iz navadne domače bolhe veliko pošast kot je avtomobil. Ako bi imeli tedaj mesarji taki »mikroskop«, ko kupujejo živino, bi plačali kmetu praseta tako drago, da bi kmet od veselja plesal, in ako bi mesar pogledal vola skozi »mikroskop«, bi mu plačal za vola toliko kot je isti v resnici vreden. Ko bi pa kmet jedel pri gostilničarju svinjsko pečenko in bi plačal za isto 10 vinarjev, rekoč da mu ni treba nič vun odšteti, bi pogledal gostilničar skozi »mikroskop« ter bi z veseljem pobral oni grošek, ker videlo se mu bi, da je pobral petkronski bat iz srebra. Ako bi kupil čevljar par podplatov, katere bi videl skozi tako povečano steklo, mislil bi, da ima voz desek pred seboj in ako še kupi zraven eno telečjo kožo, mogel bi kar voznika najeti, ker tudi ta bi bila velika kot je streha na ringlšpilu. Isti, ki bi kupil šolnje tako velike, da imamo vsi enega dovolj, drugega pa shranimo za prihodnjo zimo. Tako steklo bi prišlo tudi tobakarjem prav, kajti paklc tobaka bi bil velik kot je voz gnoja, še najmanjše cigarete bi bile tako velike, da bi jih lahko od vsake strani kadili štirje močili gospodi itd. Mikioskop služi tudi zdravnikom dobro, na primer: ako pade kteremu iz med nas kaka smet v oko in mu mora zdravnik isto iz očesa izvlečti, kaj ne, kako lahko prime z celo roko za isto drevo in ga potegne iz očesa. Spoštujmo torej »mikroskop«. Ako izruva zdravnik stari ženici zob ali ako se ji je v ustih zapi-čila ribja kost in mora zdravnik isto izruvati, je zopet prav dobro ako ima zdravnik pri rokah taki »mikroskop«, ker skozi Istega vidi v usta, kakor bi gledal v največji mlatilni stroj. Kmetijska podružnica za ptujsko okolico priredi na praznik dne 19. sušca ob 9. uri predp. pri gospej Zupančič v Ptuju zborovanje govedo- in konjerejcev ptujskega okraja. Namen je poizvedetl, kakšne bike in žrebce zahtevajo z ozirom na pasmo. Izražene želje se bodo predložile merodajnim krogom. K zborovanju pride tudi zanesljivo gospod živinorejski nadzornik Martin Jelovšek, ki bode predaval o živino- in svinjerejl; zato vabi vse gospodarje in gospodinje ter pričakuje prav obilno udeležbo odbor. Nabiralniki Ciril-Metodove družbe v Trbovljah so bili tudi ta mesec zelo plodoviti. Marljivi gosp. blagajnik Fr. Oset je poslal iz tega vira 32 K 05 v. Sedaj je pridobil prvenstvo nabiralnik pri g. Jos. Letniku, pohvalo pa zaslužijo tudi oni pri Goropev-šeku, Fortetu in Volkerju. Na gostiji Goznik v gostilni Golob v Vurbergu se je nabralo 2 K. Ivanjkovci. S 1. marcom ti. je na novo otvor-jena 2. zveza med c. kr. poštnima in brzojavnima uradoma v Ivanjkovcih in Ormožu. Sel bode odhajal ob 4.45 popoldne od tod in bo prišel ob 6.45 v Ormož, od tam bo odhajal ob 7. uri in prišel ob 9. zvečer v Ivanjkovce. Na že obstoječih poštnih zvezah z Ormožem in Ljutomerom se vsled tega ne premeni ničesar. Pasijonske igre (Kristusovo trpljenje) se bodo predstavljale v mariborskem Narodnem domu dne 5. aprila. Iz Slovenske Bistrice. V nedeljo dne 8. marca se vršita ob 4. uri popoldne v hotelu »Austrfa« občna zbora »Čitalnice« in CM. podružnice. Po občnima zboroma predava dr. Brunčko iz Celja o »vse-nemškem gibanju s posebnim ozirom na Spodnje Štajersko«. Iz Središča. Dne 26. marca se bode obravnavala pri upravnem sodišču na Dunaju pritožba trške občine središke proti štajerski namestniji zaradi krivične porazdelitve mandatov trško-trtestne skupne v ormoškem okrajnem zastopa. Dočim so imeli poprej Središčani enako število zastopnikov kot Or-možani, se je dalo sedaj Središčanom le 3, Ormo-žanom pa 5 zastopnikov. Na Vurbergu pri Ptuju so bile občinske volitve, ki so se vršile dne 7. avg. lanskega leta, potrjene. Namestnija je ugovor štajercijanske stranke proti volitvam zavrnila. Na Bišu je bil za župana izvoljen Jožef Murko. »Slov. Gospodar« pravi, da je »vrl pristaš farovške stranke«. Ruski državni svet proti pijančevanju. Ruski državni svet je sklenil, da se uvedejo na ruskih ljudskih šolah tečaji, na katerih se bode mladln > in odrasle poučevalo o pogubnih posledicah pijančevanja. TUDI BABICA JE ZE VEDELA, MBtMMItlUiillUlUlIBiUftlliUIIIPIIIlitliBMIHiMllltHHBIIIMtHMIliniHIMHHMI^ H HiU »ti M1 ti It H H1! Mt t) da mora rabiti le Schiditovo milo, če hoče oprali perilo brez »v mnogo (rada do belega kol sneg. fchichtovo milo, znamka "Jelen**, ima nenadkriljivo pralno moč in ohrani perilo kakor novo, ker Je — v nasprotju x mnogimi novomodnimi pralnimi credsivi — zajamčeno prosto jedkih, ostrih sestavin, vsled katerih perilo kmalu razpade. Zaupajte imenu Že 60 let te odlikuje. *ins Beležke. Zastrupljena dekleta. V nekem klerikalnem dekliškem penzijonatu v Rimu so prišli na sled, da je deset deklic okuženih od neke jako neprijetne, silno nevarne in nalezljive spolne bolezni. Preiskava je dognala, da je zaneslo bolezen neko dekle, ki ni skoro nikdar zapustilo penzijonata, a je bilo z nekim duhovnikom v prepovedanih zvezah. Bolne in okužene deklice so spravili v poseben zdravniški oddelek. Policija je uvedla strogo preiskavo. »Zarja«, glasilo jugoslovanske socijalne demokracije, ki je doslej izhajala kot dnevnik, izhaja odslej le dvakrat na teden v Ljubljani. Manom Antona Aškerca bo posvečen gotovo lep večer, ki ga priredi slov. akad. društvo »Slovenija« na Dunaju dne 11 .marca ti. Komaj je zatisnll Anton Aškerc oči — in že smo ga skoro pozabili. In vendar je bil on skoro edini, gotovo pa največji, ki je kot epik izpolnil občutno vrzel v slovenski poeziji; slovenski mladini pa, v današnjih razmerah živeči, ne bi mogli pokazati silnejšega vzgleda kakor njega — moža, ki vkljub prigovarjanjem, obljubam in pritiskom od različnih strani ni odstopil od svojega svetovnega naziranja niti za ped. Oboje — Antona Aškerca kot pesnika in kot človeka — hoče proslaviti akademična mladina, združena v »Sloveniji«, in prepričani smo, da se temu slavju pridruži ne le ostalo slovensko dljaštvo, ampak vsa slovenska kolonija na Dunaju. — Da se spomin pokojnega pesnika proslavi kar najčastnejše, je »Slovenija« naprosila za sodelovanje naše najboljše, na Dunaju živeče umetnike in izbornega poznavalca Aškerčevega g. dr. Ivana Prijatelja, poleg katerega sodelujejo: gospa Jeanette pl. Foedranspergova, gg. Josip Rijavec, Ignacij Gruden, Anton Neffat ter dijaški salonski orkester. Kraj in vspored objavimo tekom prihodnjega tedna. Volitve v bolgarsko sobranje (državni zbor). Po nesrečni vojni s Srbijo in Grško so se vršile decembra meseca volitve v sobranje na Bolgarskem. Vlada kralja Ferdinanda je pri teh volitvah propadla in javno se je grozilo Ferdinandu, ki je nesrečno vojno s Srbijo in Grško zakrivil, da mora takoj zapustiti deželo. Sobranje je bilo takoj raz-puščeno in razpisane so nove volitve, ki se vrše še ta mesec. Ferdinandova vlada se trudi na vse kriplje, da bi pri teh volitvah dosegla večino. Kako razpoloženje vlada na Bolgarskem, kaže to, da so bili pretekli teden na kraljevo palačo v Sofiji nabiti po noči lepaki z besedilom: To poslopje se daje v najem, ker so Ferdinandu Koburžanu šteti dnevi! Vidi se, da je nemški kralj Ferdinand v slovanski Bolgariji sedaj še bolj nepriljubljen ko kedaj poprej. Sleparska oprostitev od vojaške službe. V Olo-mucu so odkrili zopet velik vojaški škandal. Vojaški zdravnik deželnobrambnega pešpolka št. 31 in pa štirje podčastniki so oproščali vojaške novince proti plačilu od 500 do 1000 kron. Vse štiri so aretirali, preiskavo vodi sedaj krakovsko korno poveljstvo. IZKAZ ŽIVINSKIH SEJMOV, KI SE VRŠIJO NA' ŠTAJERSKEM MESCA MARCA. V političnem okraju Celje: Št. Jurij ob J. ž. dne 12., Teharje dne 26.; Konjice dne 2., Sv. Duh dne 30., Oplotnica dne 3. in 20., Vitanje dne 18.; Lipnica: Luče dne 3., Gleinstatten dne 9., Arnfels dne 16., Preding dne 12., Tilmitsch dne 16., Strass dne 10., Arnfels dne 20., Lipnica dne 25.; Ljutomer: Ljutomer dne 3.; Maribor: Sv. Trojica dne 9., Pekel dne 16., Poljčane dne 9., Spodnja Poljskava dne 10.; Ptuj: Ormož dne 3., Kostrivnica dne 10., Sv. Lovrenc na Dravskem polju dne 12., Ptujska gora dne 18.. Rogatec dne 21.; Radgona: Cmurek dne 17., Radgona dne 3. in 17.; Brežice: Pišece dne 2., Planina dne 2., Št. Peter pod 3v. Gorami dne 6., Pil-štanj dne 9., Kapele dne 10., Zdole dne 16., Podčetrtek dne 17., Videm dne 18., Zigerški vrh dne 21., Stara sv. Gora dne 28., Sevnica dne 30.; Slovenji gradeč: Št. Ilj pri Velenju dne 30., Marenberg dne 2. in 30., Slovenji gradeč dne 7. in 11.; Gradec mesto: Gradec dne 5., 21., 12., 18. in 26.; Maribor mesto: Maribor dne 7., 11., 14., 21., 24. in 28.; Celje mesto: Celje dne 3.; Ptuj mesto: Ptuj mesto: Ptuj dne 3., 4., 11., 17., 18. in 24. Kmetijski vestnik. ODERUŠTVO PRI PRODAJANJU UMETNIH GNOJIL. Zadnjič smo že opozorili na to, kako skušajo nekatere tuje trgovine prodajati po naših krajih slaba umetna gnojila za mnogo predrag denar. Posrečilo se je Zadružni Zvezi v Celju iz brežiškega okraja dobiti od nekega posestnika, ki ga je tudi namazal agent, dva vzorca umetnih gnojil od tvrdke Blovsky & drug v Pragi. — Eno vrsto gnojila je dotični agent prodajal kot gnojilo za vinograde i. s. je zahteval za 50 kg po K 8.65, drugo vrsto je prodajal kot gnojilo za travnike in je zahteval K 5.85 za 50 kg. — Zadružna Zveza je dala ta gnojila pri dež. kme-tijsko-kemičnem preiskušališču v Ljubljani preiskati ali analizirati. — Preskušanje ali analiza je pokazala, da vsebuje gnojilo za vinograde: skupne fosforove kisline 16.02% kalija sledovi dušika v obliki amonijaka 0.91% Gnojilo za travnike pa: skupne fosforove kisline 12.11% kalija.....4.12% dušika v obliki amonijaka 2.45% »Iz kemične preiskave sledi, da ne odgovarja niti gnojilo za vinograde, niti ono za travnike potrebi in namenu uporabe. Gnojilo za vinograde sploh ne vsebuje kalija, ki je izredno važna rastlinska hrana in dušika je v tem gnojilu v primeri s fosforovo kislino odločno premalo. — V gnojilu za travnike pa je razmerje fosforove kisline in kalija ravno nasprotno, kakor je zahteva travniško rastlinstvo. Kar se tiče cene teh gnojil, je pripomniti, da reprezentuje vinogradniško gnojilo K 4.70 In gnojilo za travnike pa K 5.80 za 50 kg.« Tako poroča preskušališče samo. — Iz tega sledi torej, da plačujejo naši kmetovalci pri tvrdki Blovsky & drug za takoimenovana travniška gnojila pri vagonu po 10.000 kg K 230 preveč. Pri tako imenovanem vinogradniškem gnojilu pa K 1230 preveč. To je denarna škoda, če se vzame gnojilo kot blago z neko gotovo vrednostjo. — Še večja pa je škoda če pomislimo, kaj pravi kemično preskuševališče, namreč »da nc odgovarja niti gnojilo za vinograde, niti ono za travnike potrebi in namenu uporabe.« — Kmetovalci so torej raztrosili popolnoma zastonj ta gnojila po svojih posestvih. — Izdali so ogromne svote denarja, dobička pa ne bodo imeli od tega prav nobenega. Vse to pride od tega, ker naši ljudje mnogo raje verujejo vsakemu najoddaljenejšemu tujcu, kakor pa domačinu, in vendar so naši domači kmetijski potovalni učitelji, naše kmetijske zadruge in kmečke posojilnice že toliko govorile in pisale o pravi uporabi in pravem kupovanju umetnih gnojil. ^ Kdo prodaja najboljša umetna gnojila? Vedite Vsako Vrsto Vredno Vinko VabiC Vedno. DOBRO, BOLEČINE OLAJŠUJOČE ZDRAVILO! Revmatizem in njemu sorodne bolezni kakor nevralgija, isjiias, migrena, protin itd. so znane,, nevarne bolezni, in gorje onemu, pri katerem sol se udomačile. Kdor ni sam na sebi izkusil, ta si nc more predstavljati, kake grozne bolečine mora bolnik pretrpeti. Tak nesrečnež poseže po vsakem sredstvu, ki mu je pri rokah. On poskusi vse, kar se mu ponudi. Ako ne pomagajo več domača sredstva, poseže po takih, ki se mu ponujajo po časnikih in koledarjih. Ako mu tudi ta odpovejo, zgubi vsako upanje do ozdravljenja in življenje se mu preseda. Radi tega sem se namenil, priobčiti par vrstic v blagor trpečim. Poznam eno dobro, bolečine olajšujoče sredstvo, ki je žalibog pri ijas še premalo poznano. To sredstvo sem večkrat poskušal in lahko tedaj o njem mirno trdim, da še ni nobenega o njegovih upih varalo. Vsak kdor to sredstvo enkrat poskusi, se zopet povrne k njemu in se čudi, kako olajševalno učinkuje ter ga radi tega ne more več pogrešati v svoji hiši. To sredstvo mi je bilo priporočeno od znancev in dasi nisem začetkoma veroval hvalospevom, prepričal sem se v kratkem o njih resničnosti. Je v resnici sredstvo, ki mu ni para. In isto trdijo o njem vsi oni, katerim sem to sredstvo priporočil in katero od tega časa ne manjka več v njihovih hišah. To izvrstno sredstvo se porablja vedno z u-spehom pri revmatičnih bolečinah, ishias, nevral-giji, glavo- in zobobolu, prehlajenju, oslabenju u-dov in mišic, krčih in pri mnogih drugih podobnih bolečinah. Poznam slučaj, pri katerem so zginile bolečine v kosteh po osemletnem trpljenju. Uspehi tega resnično neprecenljivega zdravila so me vspodbudili, da sem sklenil, vse trpeče na nje opozoriti, in bi me veselilo, ako se mi to posrečL Je v resnici dobro sredstvo, ki zasluži, da se ga priporoči. Kdor potrebuje to zdravilo, naj piše lekarni »Pri dobrem pastirju« v Litovelu na Moravskem, kjer se izdeluje in »Salviol« imenuje. Pripomniti še moram, da je Salviol kljub svoji izvrstnosti primerno še jako po ceni. Dobijo se še steklenice po 80 v (6 takih steklenic se dopošlje za 4 K poštnine prosto). Večje steklenice stanejo K 1.25 in K 2.50. Kakor sem zvedel, se dobi Salviol skoraj v vseh lekarnah, in radi tega poprašajte najprej v najbližji lekarni, ali se tam dobi, ker si s tem poštnino prihranite. Ako se tam ne dobi, pišite prej navedeni lekarni in Salviol se vam dopošlje z obratno pošto. Upam, da mi bo vsakdo hvaležen, kdor kupi to sredstvo, ker jaz bi nikomur ne priporočil kaj slabega. Martin Stich, župnik Klein Schweinbarth, zadnja pošta: Drassenhofen. Nižje Avstrijsko. Od kašlja in hripanja vas oprosti THYNIONIEL SCILLAE (Besedilo zavarovano.) Vpliva na ustne in dihalne dele telesa, odpravlja kašelj, lahkega in oslovskega, varuje pri boleznih v dihalih, odpravlja težko dihanje in je za otroke in odrasle enake vrednosti. Zdravniške autoritete ga priporočajo, ima prijeten okus. I steklenica 2 K 20 v. Pošlje se po pošti proti plačila naprej za K 290 1 steklenica, z K 7'— 3, za K 20'— pa 10 steklenic franko. Ne dajte si drugih slabih sredstev vsiliti! B. UMU lekarnar, e. in kr. dvorni založnik PRAGA III., 5t. 203 Prebavo pospeševati bodi vaša prva naloga! L II i DomaČe sredstvo, ki se izdeluje iz najboljših in dobro učinku-jočih zdravilnih zelišč kar najskrbneje. ki vzbuja tek. pospešuje prebavo in pa Cisti Creva, odpravlja posledice nezmernega življenja, napačne hrane, prehlajenja. sedečega življenja in zaprtja, napenjanja, krCev, je Dr. ROSII fiaizam za želodec Glavna zaloga: Lekarna B. FRAGNER, ^i^IT .Pri Črnem orlu", PRAGA, Mala st an 203. Se razpošilja dnevno, ogel Nerndove nI. I cela steklenica 2 K, polovica I K. Po pošti se pošiljajo proti povzetju ena mala steklenica za K 150. velika K2'8<>. /aK 4"70 se pošljeta dve veliki, za K Šestin velike in za K 22'— 14 velikih steklenic na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga \ vseh avstro-og skh ekamali. SVARILO! Vsi deli embalaže nosijo to postavno zavarov »namko. irolilTRoche olajša in ozdravi prsne bolezni, kašelj, nahod, illfluenco, astma.; Originalni zavo.j'po4K sedobi vvseh lekarnah. Nlžjeavstrijski nemški pretepači. V kraju Mans-;werth na Nižjem Avstrijskem je prišlo v občinski gostilni pri predpustni veselici do krvavega boja med kmeti in kmečkimi fanti. Boj je trajal več ko eno uro, cela gostilna je bila krvava, en fant je bil ubit, več udeležencev je bilo težko ranjenih. Orož-ništvo je moralo z orožjem napraviti mir. Kake so*bile srbske zgube v zadnjih dveh vojnah? Srbski svejni minister je podal o srbskih žgu-bah v vojiji^Turčijo in Bolgarsko v srbski skup-štini (državnem zboru) sledeče uradne., podatke: V srbsko-turSlci ^ojni jfePbilo 5000 mrtvih in 18.000 ranjenih, v srbsko-bojgarski vojni pa 7000 do 8000 mrtvih in 30.000 ranjenih, 2500 mož je podleglo svo-|im ranam, 11.000 do 12.000 mož je umrlo za boleznimi, 4300 za kolero, od teh 4000 v drugi voihT. / Povodom naše preselitve v Gradec izrekamo vsem prijateljem in znancem našo najiskrenejšo hvalo za nama v tako obili meri dano zaupanje. Žalec, dne 28. februarja 1914. 1151 A. Geiss in soproga. Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane tO Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči. ===== Lepa hiša pri Celju t prekrasni legi. oddaljena 10 minut od Celja, s 4 stanovanji in sicer eno z 2 gobama in kuhinjo, eno z 1 sobo in kuhinjo, in dve obstojeCi iz 1 sobe s Štedilnikom. Zraven je vrt za zelenjavo, sadonosnik, dobra voda. Proda se pod ugodnimi pogoji. — Vprašajte na Zavodni štev. 68 pri Bvožnji s Čolni". 109 3-1 Prodam posestvo ležeče v Arclinu pri Vojniku. Obsega priliCno 4 orale zemljišča z zidano hišo in z zidanimi gospodarskimi poslopji. Leži ob državni cesti na na jlepšem prostoru v ravnini. Stalo bi 8.000 K. 3.000 K lahko obleži.. Več pove posestnica Mica Spes. Sprejme se mlad trgovski pomočnik dobro izvežban v manu-fakturi io špeceriji, narodni Slovenec, zmožen tudi nemškega jezika. Ponudbe na: Daniel Omerzu, Slovenska Bistrica. 101 2-2 kdor je s svojim želodcem in r* na\i r\ m in črevom nezadovoljen jeraljenaj redflO nekaj časa DrmedTrauba želodčni prašek fiASTRICIN _ Učinek preseneteljiv ■ Dobi se v vseh apotekah. nI Velikasjiatlja stane 3 Kr. ■ GLAVNA ZALOGA: Vk Sternapoteka. Dunaj, IV. ^ Favoritenstrasse25. j ^Bk Prospekti gratis in franco.k Zdravniki dobe za J poskušnjo GaatricinH ~ brezplačna. " V Celju se dobiš v lekarnah Oto Schwarzel & Co., M. Rauscher. 68 12-4 Glasovir malo rabljen, takozvani „Stutzfliigelu z jako finim in močnim glasom se ceni primerno proda. Nov je stal 2000 K. — Ponudbe pod »glasovir" na uredništvo. 118 1 Iščem več mizarskih pomočnikov in dva učenca od boljših starišev, katera bi imela veselje do mizarstva. Franc Mahen, mizarstvo s stroji v Trnov-ljah pri Celju. 102 2-2 Golčain debeli vrat. Kdor se tega hoCe reSiti brez joda, brez medicine, v kratkem času s sredstvom, ki ga je nekdo, ki je na tem trpel, sam iznašel, naj se obrne na: kemično tovarno Paracelsus, Sternberg (Moravsko). Vprašanjem je priložiti 2 znamki. 40 10-4 ! 500 kron ! vain plačam, ako moje „Ria- balzam" ne odstrani kurjih o^es, bradavic, trde kože v 3 dneh brez boleCin. Cena škatljice z garancijskim pismom 1 K. Kemeny, FCošice (Kaschau)I. poštni predal 19/227, Ogrsko Parizai? izvrstno ohranjen, proda po usrodni c ni Podbevšek Miha, Sp. Hudiuja št. 17 pri Celju. 99 2-2 Naprodaj je gostilna sredi veCje vasi tik glavne ceste na Spod. Štajerskem. K gostilni je še drugo poslopje za najemnike z gospodarskim poslopjem, kakor tudi nekaj polja in gozda ter se lahko redi nekaj svinj in par fiovpdi. Več se izve pri Alojziju Jug, Ruše, Štajersko. 103 4-2 Loterijske številke. Dnnaj, dne 28. februarja 1913: 63, 16, 88, 15, 70 Gradec, „ 4. marca „ 76, 27, 63, 64, 15 Vabilo na Posojilnice na Vranskem registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši v nedeljo, dne 15. marca 1914 ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni na Vranskem šter; 82 s sledečim sporedom 1. Pordčilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računa za leto 1913. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. no i Načelstva. Namesto 12 K le 5 K 20000 parov čevljev na zavezo, iz zelo dobrega usnja, ki so bili določeni na Balkan, so mi vsled vojske zaostali. Moram to zalogo, v kratkem prodati in zato prodajam čevlje pod izdelovalno ceno za 5 K par. V. zalogi so v vseh velikostih moški in ženski. Razpošilja po povzetju EKsport Arnold Weiss, Dunaj VI., Gumpendorferstrasse 139/71. 11 t <8 885S5S888 SSSB k 33-4 882ZB38 ItfSg so postali dokaj cenejši. Dokazano najuspešnejše, najcenejše nadomestilo za ogljikovo kislino za vse vrste zemlje in sadežev, prekaša vsled svojega zanesljivega, hitrega vpliva vsa druga priporočena fosfornokisla gnojila! Amonljakove, kalijeve, salpetrove-super-fosfate kot najboljša sredstva za uspešno, izplačajoče se gnojenje /dobite pri vseh tovarnah, trgovcih in kmetijskih društvih. Osrednja pisarna L. Fortner, Praga, Graben 17. i AvS f AAAAAft AAAAO W Wl> jkAAAAA AAAAAMAAAAA VWW 7 '•"•"•"»F r. .j *............- ----- ----------------------5 | Mariborskim Slovencem | (■ se priporoča za naročila najfinejših oblek i Mahs Zabuhovšeh v Celju ^ Na že) j o bi obiskoval tudi stranke v Maribora. Moja (. obrt obstaja ViOelju že več let in ima svoje naroč- . C nike v najboljših krogih mesta Celja in cele okolice. q C0660660 iO <00 £000000646066000666669 Za prodajo prvovrstnih kmetijskih potrebščin : -, iščemo dobrega okrajnega zastopnika, ki ima živahne zveze s kmečkim ljudstvom. Pogoji ugodni. Dopise sprejema tov. „Centralin", Neutitschein, Moravsko. 48 5-4 liilciiiiliiliJiiIJIilrlliliiliiLzLiLiLi] i c m C H le H |C H C M C M C M C M C Kakor gnojite, tako bodete želi! Tomasova žlindra l Stern^^lVlarke ® (INSETRAfiENE 8CHUTZHM« je preizkušeno in ceneno fosfornokislo umetno gnojilo za pomladansko setev. Gotov učinek! Visok donesek! Tomasova žlindra zajamčeno čista in polno-odstotne vrste se prodaja v plombiranih z označbo odstotkov in varstveno znamko opremljenih vrečah. Dobi se povsod, kjer vidite plakate umetnih gnojil z zvezdno znamko ali pri tovarnah za Tomasovo žlindro (Thomasphosphatfabriken) dr. z o. z. Berlin W. 35. Svari se pred mani vrednim blagom! 51 31 Nagrobne vence v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) v Celju. 9311-2 Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, (Goričar & Leskovšek, Celje ===a.J 106 -1 registpovana stavbena in stanovanjska zadruga z omejeno zavezo V GABERJU PRI CELJU XXXXXXXXXXXXXXXxxxxxxxxxxxxxxxx Zadruga ima v Gaberju tik Ce|ja 28 sprejema vloge od svojih članov, ki na- nnf nri «f 11 Cu lepih stavbenih prostorov na razpolago, meravajo Zidati hiše in jih obrestuje po U&I Ull jlU U |Q Na teh stavi svojim zadruž. hiše, ako vplačajo xxxxxxxxxxxxxXXxxxxxxxxxxxxxxxx v gotovini vsaj 30% vrednosti projekt stavbe. M Pisarna je v Celju, f Rotorška ulica št. 12 C____ »Avstr. po A t ne hranilnice račun štev. 64.36«. j| XXXXXXXXXXXXXXX tlraduje se VsaK «• trtcH od 9.-12. ure in VsaHo nedeljo od 9.-11. u,e dopoldne. 1 I Kakršna gnojitev taka žetev! Tomasova žlindra znamke zvezde preizkušeno in poceni fosforno kislo umetno gnojilo za spomladansko setev. Gotov učinek 1 Visok donesek 1 Tomasovo žlindro zajamčeno čiste in polno-odstotne vrste prodaja v plombiranih z označbo odstotkov in varstveno znamko opremljenih vrečah| 50-61 10-4 veletrgovina „M E R K U R" P. Majdič v Ceiju kjer je prodajaliSče tvrdke 1 homasphosphat-fabriken, 6. m. b. H., Berlin W. 35. M Priporoča se tudi bogata zaloga vsakovrstne železnine kakor: pa-lično železo, jeklo, pločevina, žica, bodeča žica in mreže za vrtne ograje, okovje za stavbe, traverze, cement, trstje, strešna lepenka, vodovodne cevi, vse vrste polje-deljsko orodje, trsne škarje, gumi za cepljenje trte, škropilnice za vinograde itd. vse najboljše kakovosti po najnižjih cenah > na debelo in na drobno. ft999999999999CO C00009 99999 999999999 (listi ihtnl zdravnik V Žalcu- Dr. A. Kunst, naznanja, da je otvoril svoj z elotrifinimi stroji na najnovejši način urejeni zobozdravniški atelier. s stalnim asistentom. 10 S-8 Vsa zobotehnična dela v kavčuku ali zlata zgotovi ▼ najkrajšem času g. Hurdčs, bivši tehnifini asistent na c. kr. zobozdravniški kliniki na Dunaju. £ Dai Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima pol belega 2 K 80 h; belega 4 E ; belega, puhasteg« 5 K 10 b; 1 kg Aelefinega, snelnobelega, pnljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 8 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. 66 dobi franko. -4 Zgotovljene postelje lz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 om dolga, 120 cm široka, z 2 »glavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol pnh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 E 50 h, 4 E. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13'—, K 14 70, K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K 4 50, K 5'20, E 5'70; podpernica iz motnega rilastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, E 12 80, E 14 80. Razpošiljanje po povzetja od 12 E naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za nengajajofie se povrne denar. S. Benisch v Dešenicl, štev. 773 Češko, Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. T^ATni*? 100.000 parov čevljev J. U/iUl • 4 parl le za K 9_j Eer je več velikih tovarn ustavilo plačila, se mi je naročilo veliko množino čevljev prodati pod izdelovalno ceno Prodam torej vsakomur 2 para moikih In 2 para ženskih Čevljev na zavezo, črne ali rumene, obite, elegantne ponovi fasoni. velikost po cm. Vsi širje pari stanejo E 9'—, po povzetju. S. Landau, Krakov, Berka Joselewicza 3, 1407. Se lahko zamenja, tndi se denar vrne. 9 ln razno moderno blago za moške ln ienake obleke razpoiilja po najnižjih cenah 63 -4 = Jugoslovanska razpošiljalna == R. Stermecki ¥ Celju (štoJ^ Pišite po glavni ilustrovani cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bnlgarije, Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati. Največja iznajdba nove dobe e žepna ara za gospode „Conoorrenzi" s pravim švifiarskim kolesjem, 30 ur doča, z emajlno številčnico, lepo gra-viranim okrovom, z 10-letno garancijo E 3 90, 3 komadi samo E 10 60. — Ce ne ugaja, denar nazaj. — Na zahtevo pošljem gratis in tranko ilustr. katalog ar, zlata, srebra, urnih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galanterijskih predmetov. 16 12-4 F. Pamm, Krakov, Zielona-ul. 3-7 (Avstrija). Jllljar m plesHar prevzame vsa dela dekoraeljske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje r krasnih in najmodernejših 94 —8 vzorcih. Postrežba točna in solidna. Cene brez konkurence. . DHG CChUC, Gosposka ulica 2. 99999900 99999Cl'i'99900 9*1 . 9 C K' i Bratje Slovenci. 0 kupujte kanafase, platno za vsake vrste c perilo, blago za obleke, barvano platno, £ druke le pri češki firmi 1 Jaroslav Kockin, tkalnica c Cerven? Kostelec, Češko. c* J; 40 metrov ostankov kaoafasa, blaga za C* obrisače, platna ali draka pošiljam za c! K 24'— proti poštnemu povzetju. 55 -4 c y^ooooooo cooo^ooooo oooo^coo 000*1 a&asa^aa^aaaa^v^^ aBaaa^aitt^affflBaEaGg Trgovina s špecerijskim :: blagom Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljivo kaljiva semena, n. pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo, Glavna zaloga vrvarskega blaga Solidna postrežba I J. HavniHar Celje Graška cesta 21 Vedno sveža žgana kavo Trgovina z moko in želnimi pridelki de- pešo, rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane tvrdke Mautner. Glavna zaloga oljnatih barv m I msmmmmm. ti^mmtstsmm^sma-ms^mmsmmmt^immi^ m- b- ammmBmnmr?mz Svalčični papir in strok „Ottoman" se hvalita sama in ne potrebujeta nobene reklame* 10 d Vse šolske potrebščine Na debelo. 92 -3 za ljudske šole kakor: Ha drobno. Svinčniki, peresa, peresni ki, radirke, kamenčki, gobice, raznovrstni pisalni in risalni papir, barve, črnila, tuš, gumi, ravnila, torbice za šolarje, škatljice za peresa, kreda Itd. se dobivajo v najboljši kakovosti in po najnižji ceni pri mr Goričar % lesljotfselj 1 Celju >vb Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov, risank, risalnih skladov in vseh tiskovin za urade. » Južnoštajerska hranilnica v Celju "g Qprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. are O dopoldne in jih obrestuje po v Narodnem domu. od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta b kapitala. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, So- 4 II o 2 0 Stanj, Sevnica, Vransko In Gornjl-grad In rezervna zaklada, katera znašata te nad 350.000 K. Eer nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 43 3 ta erm * "Tvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, -L* ia napravo potov 5.000 K, različnim ačnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranil nioo ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupino tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno me-Slovensklh denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanije. Last Narodne založbe v Celju. Izdajatelj: dr. Vekoslav Knkovec. Odgovorni urednik: Janko Lesničar. Tisk Zvezne tiskarne v Celjo.