J#

'ii-avC/O
Vrednih t Profesor Valentin Koiišek. —
Te novine pridejo vsako ure	«lo n« svetlo: c«	sns za coterlinko lota tO kr. po pošti 3« kr. sr.
Xro. 14.		27. Klmovca iS-18.
n» uaročbe Celjskih Slovenskih Noviu.. Slarcndl
So leče v žilah mnogih mej nami Slovenska kril So bije vpcrsah mnogih med nam, rodolubno sercc klero veselo igra, kader povikšanja .vojga naroda č, - T no »ved , ,z velik,ga števila naših doadajšnih naročnikov. Ino ravno na to se vniramo, her »upet vse Slovence na naročbo Slovenskih Novi« povabimo. Kakor do u!, U tud za naprej Nov,ne vse, kar je Slovencu. potrebno ino koristno, alj kar od dn,"il, k a-jov noviga zve,no, zvesto oznanile, ino se za pravico Slovcncov brez viega straha p,r.cgvaic. Nov,no iz d,jO vsako sredo na svetlo. 7,a čelertinkn leta je 4(1 kr ,r no noši
'k f.,\Vr- Tt'"° t *?'"-	* frankiranih /.ismih prij n.^ jJu ez
K. Jerclin natiskar v tel,; v drugih krajih pa ludi c. k. pošle.
Vre d n i š t v o.
ISrcunboiMlvo dulnvnlkiiv.
Ilrczzakonslvo persiljeno duhovnikov |das Coelibalj je nepravična reč. Tajisli, ki je za toliko jezero duhovnikov Ilrezzakonstvo vsuoval. 1'apeš Gregor VII. po pravim, llildebrand, seje skoz lo veliko veliko zoper človeške postave pregrešil, ludi po lakim mnogo milionov človekov v čim, v moril. Ta llildcbraudova postava jc toliko duhovnov nedovoljene, 1'rotinu iu Mcrtudi podveržene storila, ter mnogih nalvoruih pravic obrmtala.
Ilrczzakouski duhoven vedno ostane iz navadne človeške lovaršijc odločena stvar. Pojatuasli vboga ves svn; »sč »tvarje jo občuti iu ji vdovolji; ludi po božji podobi vsi varjen človek jo zatajiti nemore. Ilrezza-knnski duhoven pa hoče, de bi ludsivo verovalo. dc on v svetu duhov, v posebnimi, nebeškim,, krogu I in geisliger Sph/ircJ živi, iu dc uc pozna počtilljivc potrebe mesa. Gospodje v duhovski obleki, laka pa ni. Rimski pisatelj govori: Uumo sum e/ kumari nihil nitjuc me nliriium /tu/o. to Je: „Cli*ek sim in človeškiga nič mi ni pluj."
I Kaj je II o g rekel, perviga človeka vstva-rivši? „Ni dobro, de je človek sam, mu hočem tovaršico perdjali."
Za lo, ker duhoven ncožcnc,, živi, se jc od postav domovine otlvezal, se je prf-pežovi oblasti izročil, in tako je duhovski slan deržava vderžavi poslal. To pa dalji ne mora Jako ostali; lo je poguba vsako deržave. Zdaj jc čas prirojcuja našiga Cesarstva: to sc nemore osnovali brez de bi Samostani iu persiljeno Brezzakonstvo ne bila odpravljena iu pokončana. Unuajski zbor ima všesa za čuli, zatorej naj čuje; Dunajski zbor ima perpomočke, ker jc na-mesluik vladajočiga polka, zatorej naj pomaga : preč z Samostani, preč z Coelibalam! Naš duhoven, deržavnik [Staalslnlrger | ko mi, naj bo odrešen od tiskočiga in nečlo-veškiga jarma persiljeniga brezzakonslva, naj bo ožcncu, z svojo rodbino naj :.ivi ir.rd nami! Gospod Papeš, ki je ie neha; ; • met,liga opravil, naj še to stori: če t«-* nc bo storil, naj vlndija, naj dcržavni zl.. — pakmalo stori! proč z Samostani, proč z Coelibalam!
Dr. J. JSitiic.
" O <1 II e r v a š k e ni c j e.
Xa 20ii ilan kimovra 1818.
Včeraj popoldan slišali »iuo na hrcgih blizo 1'odčclcrtka lirinii od lopov | kaminov]. Ta lirum prihajal jo od izhoda in »e itcmolimo. če mislimo, de jo od Mure, morebiti od Kauiže, madžarskima mesta, prihajal. Ilcrvali bijejo sc z Madžari. Človeška kri preliva sc tam! Ilmla vojska jc! A kdo je limu kriv? Nigdodrugi, ko Madžari. .
Stirnajsl lel lerpi prepir med llcrva-lami iu Madžarami. Madžari tlozdaj go.po-dajočiuarod v kraljestvu Vogcrskim hteliso llcrvalskimu kraljestvu, ktero v njimi v zavezi sloji, zapovedavali. Najprcd hotli so v llervatske učilnice in pisarne madžarski jezik vpelati. 1'otlc so si kraljestvo Slavonsko, ktero od negdaj pod llcrralskim Banom sloji, prisvojiti začeli. Ilcrvalsko
Iirimnrjc so si celo prisvojili. Naj več jc Icrvate jezilo dc so Madžari hcrvalske svoji domovini neverno siue v vsaki priložnosti podpirali, domorodce pa prcgraujali. Ničesar m velalo, kar so hervalski domo-roduiposlanci na madžarskim /.boru govorili.
Tak jc reč bila s ko pride letošni su-šce, kir naui jc sonce svobode raszvelilo. V zmešnjavi na Dunaju so Madžari eei-ara prisilili, njim jc odgovorno miuislerslvo privolil, črez kar so sc liiluo od cesarstva odcepili. Ce so llorvali pred od Madžarov mnogo Icrpcli, tak bi po lini še več terpcli morali, ker so Madžari vso vladarsko uioč v roke dobili. Njihova narodnost bi padla, či bi sc Ilcrvali madžarskimi! minislerslvu podvergli. Svoje slare pravice nebi več branili mogli. Zalerej je Hervalski zbor v Zagrebu odločil, da on uc spozna madžarskiga ininislcrslva in da sc cesarskin..........
sterstvu v Diiurjit podverže. To jc bil pervi zrok k scilajui vojski. Madžari slišavši sklep llcrvalskiga zbora grozili so se, da hodu vojuikc nad llervate poslali iu da bodo .Ilire. llervatske domorodce, z siloj pokorili. Naj več njim je lian ua poti, kieriga so hotli oh vse časti spravili. Vri limu Ilcrvali niso bili leni. ua vojsko pripravljali sc. Ze ua zboru v Zagrebu so oliciri, poslanci ml vnjuiške meje, oblubili, da oni nigdar iiebodo zapustili provincialnih Horvatov, e) llervatske župauijc privolile »o 40,1)0(1 vojnimi llcrvalska deli se na ptovincialo* m v.jniik. !
Hcrvalske.
kov za odbili madžarsko silo. Slavonei so izrekli, da Ic z Horvati združeni čejo bili, in dc bodo ludi voinikc proti Madžarom zbirali.
Vilcžki duh zavzel jc llervate iu Sla-vouco.
Na zapoved liauovo moralo jc ua enkrat 20.001) grauičarov k Dravi ili. Drugih 30.000 je bilo ua njegovo povabilo priprav-Icno, tudi na Madžare vdariti. Z llcke, pri-morskiga nesla, je lian madžarsko vladanje pretiral | pregnal |. Slavonski graničarski regimenti so se unkoršiiii madžarskimu generalu llrabovski odpovedali, in liana za svojiga zapovcduika spoznali.
To jc .Madžarom slrab zadelo, in zliin več, ko ucmorejo Serblc podjarmili, ki so sc v llaualu proti iijiua za narodnost svojo vzdignili. Cutivši, da so preslabi proli ller-valom, odpravili so v Dunaj depulacio, kle-ra jc cesarja prosila, da bi njim pomagal. Cesar bi imel llcrvalom zapovedan, naj oni lleko in slavonske župauijc madžarom nazaj dajo, ktcrc niso nigdar madžarske bile. Ko niso zadovoljuiga odgovora od Cesarja dobili, grozili so sc, da čejo republiko proglasili.
Na 9. dau kimovca odišla je ilcputa-cia z Dunaja; dva dneva po liui prekoračil jc lian z svojimi vojuikami Dravo. Madžari niso se njemu uikir do uukraj Mure zoperslavili.
_ Ali lam so vender jedni na druge vda-rili, ker ml ondnd je prihajal lirum lopov, kteriga smo slišali.	K.
Cinito so MuTentnn gadi?
Iz l.ulomera |l.ulleiibcrga| sum dobili' pisanje, kako gerdo so laui neki Ncaškn-lari z Sloveucami ravnali. 2S. velk. .Vcrpaiia. je bila nova meša pri Svcliui krišu na Murskim polju. Pogovorili so se bili Šlndeuti, da hočejo pozdravili v l.inomeri votlega zdravnika, Doktora Prcloga, ki je iskreni Slo-vcuc. Zalega voljo pridejo po kosilu z Slav-janskoj bauderoj tiho iu mirno pred Dnklo-rov kvartir, ili vzdignejo glas -— ,.Žirio, Xa to Doktar k oknu »lopi ter se oglasi: Vsi Slovenci naj zivio! Pa kakor liitro »c to po tergu zaglasi. pridejo Xciuškuteri, zacucuo gerdo kruliti, vbogc Slovence suvati iu pretepati. Kaudcro so njiiu tud raz-tcrgali, To sc jc godilo z Sloveucami vSIo-veuskemu tergu!
l'a ne samo v Lutomcri sc najdejo taki Ncmškutari; povsod jili bodes najdi! Nar
več jili je pa gotovo v I .julilam. Še iti dolgo, kar >mo brali, kako se je v grnškeiuu časopisu neki Ncmškular uall lluktorjam Rlcvvveis rotil. Nad tim časti vreiluiui 1110-iaiu, ktcrnui uc samo Krajuci, ampak tuli vsi pravi Slovenci nar vcčo hvalo vejo. On je z rohidoj in temam zarašeno pot slovenskega jezika z velikim Iruilam slrcbcl. Lepo hvalo ima on za svoje iule! —
Nedavno situ slišal na Krajuskim v M.. Ljublatičena tako govoriti: „Co ue bodo pri nas Slovenci kiualo meru dali, jih bomo iz Ljublane zapodili. O čudež, in luirakcl! Ljublana nemško mesto! — l.jublančani sami sebe z Ljublane podijo. — Molimo vas, dajle umu dau preganjanja na znanje; gledali bodciuo lirišli. — Kam jih hote gnali? alj proti Šiški, alj na Colovc? — Veste kaj? — v I jovšovo jamo jih zapodite.
Tako sc Slovcucaiu godi. — C.
Iz I. a š k c g a.
Pri kosilu, k klermu je Maršal Itailcckv, več ofieirjov povabil, sc je k cnimu stotniku uašega Regimenta IKillsk)], ki je še le na Laško prišel, obeniil, ter je rekel: „Pouašati se. smete, ker v takemu Regimentu, služile; Štajerci, prav posebuo pa Slovenci, so junaški narod." Alj sle slišali Slo-vcuci, kako se vaši sinovi'častijo!
Zlate svetine junaštva so dobili v našemu Regimentu:
Franc Modrič, Anton Lcgvvarlh, Marku* Maier. Franc Erlel, Franc Milndcr, Miroslav Pikhard, Jožef Razgan, Janez Šalmaicr, Joicf Otlo.
Srcbcrne svetine junaštva, 1. reda: Prane Niralti, Jožef Zoreč, Janez Kar-ner, Andrej Pihlcr, Konrad Scidl, Krauc Turnšck, Polcrč, Velak, Wcis, Lovec. Srcbcrne svetine juuAštva 2. reda: Martin.Pristan. Jož. Potočnik, Jož. Po-lak, Jož. Žoher, Krauc Novak, Janez Kor-hus. .'ož. Novasclc, Jur Zagode, Franc Friedrih, Matia Fianš, Simon Damiš, Simon Duh, Jur Počctck. Iliibcršek, Žcppcc, Jur Orožen, Anton Mnjscr. Lcop. Fric, Konrad Scidl, Jur AVokcl, Valent Krašac, Franc Smodej, Vcrlovšnik, Vallner, Šlikting, Jernej Vutoleu.
Veselje je, lakik novin slišati.
\
Čeruorumciistvo.
Ilmalo bo polovica Icla pretekla, kar smo mi naše poslance v Fraukfurl poslali da bi tamkej v edinosti podlogo velkega in močnega Nemškega Cesarstva položili; pa naši up oiuaguje od dne do dne, ker moramo slišati, da naši poslanci nič opraviti, in šc med saboj edinost vstvarili ne morajo. Neki ilclj poslancov zeli iu terja ludsluo vlado, to je vlado brez Cesarja, in ta dclj poslancov je močni; neki poslancov hočejo velko nemško Cesarstvo; neki zopet Icrd-uo zavezo vsili nemških ilcržav; in tako se leliko sklene, da ue moramo iz Frankforta nič dobriga pričakovali, ker sc dobro ve, da stranke le izkre sovraštva trosijo. Vsaka vsik teli treh strank ima zopet vvsik der-žavah svoje pajdaže, in tud posaiuesuo mesto po izgledu Nemškega velkega zbora v Fraukforlu takšne tri strani ima. Tako na I luna ju, v Gradccu i. d.; povsod nemške ban-ilera visijo, in mladost vcčidelj tri boje | far-be | rudečo, rumeno, černo nosi, kar vse pomeni, dn le Nemško ilcržavo hočejo. Vsi ti so začeli černo rumcuc boje naše Inke Au-strije gerilili. so hoteli, da bi naši zvesti aiistrijauski vojšaki žcrnorumenc boje od-vergli, iu nemške navzeli; in so vse, ki so zvesto Austrijo iu uašiga rniliga Cesarja Ferdinanda z kervjoj lubili, Ccruorumcuce kleli. Vsredi lili krivic Prenemšiva pa se jo la reč prcobernila, iu zvesti Ccrnoniineii-ci Auslrijc so svojo scrčiiost bolj iu bolj razkrivati začeli. Pervo stopinjo je lubi oča Kadeckv s svo joj juuaškoj armado j na Laškim storil, iu premagal je Auslrijc kervo-žclue sovražnike. Temu nastopi čcniorumcncc Ran Jclačič, kler jo glasno in povsod po svojili hodili oznanil, da Anslrija mora samo svoja, inora prosta postali. T.v dva per-va černomrnenca hočejo zdaj vsi Austrii zvesti nasledvali, vsi le za Austrijo, za U-slavo, za Ferdinanda Cesarja hočejo živeli, vsi zaveržejo nemške bi.jc iu nastavijo čer-norumcnc bandera, klcrc hočejo do stucrli branili. Vse te zmešnave so iz Frankforla prizviralc; zdaj je pa velki strah iu velka uavaruost v ineslu postala. Barikade so se nastavile, puške začnejo pokali in butalo je bilo velko število človeštva skupej. Leva strau, ktera hoče republiko, je liolla ves zbor razpoiliti. Pa hitro so prišli vojšaki od vsili krajev; Austriauci in Prajzi iz Majn-ca, in lud bližni llesi sc tim pridružijo. Zdaj
6C je začela kri prelivati. Vojšaki so na barikade padli in so puutarjc premagali. V temu šumu so puutarji, večidel delavci, dva slavna poslanca vuiorilis namreč gospoda kneza Ljhnovski in Aucrswald; ta dva sta bila od desne strani, od tistih, Ju •o republiki nasproti.	S.
Ogerska dežela.
Dne 20. Kim. se je Banova armada nroli Kcsteli na Blatnim jezeru vzdignila — Madžari so sc inendc proti Stuhhveisseu-burg vmaknili. V Budimu [OfcuJ se noč in dan okopi delajo.
Prešporek 12. Kim. Fajmošter llur-ban, eden uar hujših Slavjauov jc s slavjan-skimi študenti [400 glav j v Brezovau v Ni-trauski županii prišel, dc bi slavjanske žu-panic na Ogerskim ua noge spravil zoper Madžare.	Slov.
Knll »lun, ki src nn vejik«*
Idi z Bogam, »rečno hodi, Bog te spremi, Bog te vodi! Dc poprimeš sc orožja, To je sveta volja božja. To ti jc uaj v čast in slavo, De greš branit očetnjavo, Sej za vojsko so le laki, Ki so čversli korenjaki.	'
1'pam iu se smem zanesti, De sc viedil že boš vesti, Ko sc vesli gre vojaku, Iuo vsacimu junaku; Dc rodila siin te sina, Kakor terja domovina, V prid in blažnost očetnjavi, Vest mi čista glasno pravi. To z veseljem me navdaja, Ino z radostjo napaja! Torej idi, srečno hodi, Bog te spremi, Bog te vodi.
Idi; Cara je povelje, Očetnjave to so želje; Idi, se junaka »kaži, Ki pobeg iu strah sovraži. Idi urno, ue odlašaj. Serčuo v vojski sc obuašaj, Te sovražnik uaj uc straši, Serčuo vanjga sc zapraši.
Puško imaš; dobro meri, De, ko sprožiš, vsakkaleri Sprožlej protuika zadene Havno v persi leve strauc.
Meč ti imaš; glej de ojster Vedno vražnika jc mojster, Mož se zverni, kadar mahneš, De do konea uc oddahne«*! Vedi pervič se Kristjana, Vedi drugič sc Slavjana, Veri zmerej zvest keršanski, Veri zmerej zvest slaviauskL Iu ko venčau z mnogo slavo Sc povenieš v očetnjavo, Scrce moje te veselo Zopet sina bo sprejelo; C'c pa padeš smertne rane Od sovražnika poslane, Sc bom veuder srečno štela, De sim pravga sina imela: Dc imela sim te sina. Kakor terja domovina. Ki je hotel rajši vmreti, Kakor slave prost živeti. Matenie leto so ielje, Ki ucj bojo ti povelje; Idi torej, srečno hodi, Bog tc spremi, Bog te vodi.
J/. Valjacee. (Is Slovenije.)
OzcBKsatfo.
Ker jc miuislcrstvo šolstva za zlo potrebno spoznalo, da sc v šolah mnoge pre-naredbe že letaš vpeljajo, jc vkazalo, da se bo letašuo šolsko leto šc le v mesecu Lislopadu [November] 184S, začelo. Ta ukaz velja za Latinske in tud za Nemško-Slovcuske šole. lXormalschulcii.J
V Ljublaui »o že dozdaj črez 000 gold. priueskov za brale II rova te uabrali. Tudi mi prijemamo tc prinoske za naše drage brate llrovate. Prijemke bodciuo v časopisu razglasili.
Vrrduiifco.
Xatiskar iu založnik £suicz II. JJcrctlsB.