št. 28 Ptuj, 14. iulija 1967 Cena: 0,50 ND (50 SD letnik XX •Tednik« tahaja pod Vem 1«n«non od 24 novembra 1961 dal]e ^ sKiepu občinskib odboi^jv SZUi Ptuj is Ormož - Izdaja zavoc »PtuJeOt) vediiik- Ptuj. Odgov«: ai urednik: Anton Bauman. - UrednuStvo in uprava: Ptuj, He- roja Lacka a. — TeL 158 St^vHk* tekočega račtina: NB 524-.V7Z. - Tiska Časopisno podjetje Man bor skj tisk Maribor. — Rokopisov nt vra6ajT»o. — Celoletna naročnina 20 N D. za Inozemstvo 40 NU v pr Ne Scinno izdelati, temveč tudi prodati Dober gospodair skrbno sprem- lja svoje deiLovamoe skiozi celo leto. Od časa do časa rHiZČleniL, liaj je dosegel, česa ni, in iz tega po\rzanie pouk, kaiko še boiij uspešno dieLaiti v prihodnije. V prejšnji števillki našega lista smo &i v uvodniku otgledaii re- zulitaite pri izpaLnjevanju let- nih proizvodniii prograimov, to- krat pa še realliizacijo, torej vnovčevainijie proizvedenega bla- ga. Kako smo torej gosipodarili v ptujski občini v prvem pol- letjiu? Vplivi goapodairske re- forme so krepko iposegli tudi v naše občinisko goispodarsitvo, o tem ne gre dvomiti: tržišče je postalo zaihtevinejše in nanj priitiaka tuja konkuirenca — re- zultat poznamo: v skladiš(-ih se kopičijo zaloge raznega bla- ga; postalo pa nam je jasno: ne gre več samo za to, da čim več proizvedemo, temveč, kaj iKJmo proizvedli in kako vnov- oli rezultate našega dela! Za kupca se moramo bojevati, na- še blago in naše delo mora biti boljše kakovosti in cena zanj bolj konkurenčna. Viiiri kreditov uisibajo, kar v pots^lednjiih nekaj imesecih vedno bolj občutimo, vsa>k občan po- sebej. Gosipodarsika politika te- ži obdržati domačo poitrošnjio v mejah, ki zagotavljta stabil- nost in aiktivnost plačiUne bi- lance. Pomanjkanje denarja pniza- deva proizvodnjo, zato skušajo gjosipodarske organizacije doseči raivnovesje v svojem poslov a- nju z odiaganjiem plačil svoj'im upnikom. Kreditna banka v Ptuju ima ibočljivo nalogo: določiti pod- ■jetjia, ki jiih bo še naprej kre- ditirala in tista, ki jiim bo kre- dite odrelda. Upoštevati mora fiinančno stanje podjetij in raz- tnere na tržišču, ob enem pa ne sme zanemariti vprašam j a za- poslitev občanov, ki je vedno bolj pereče. Morebitni stečaj .podjetij, ki jiim je banka odo- brila kredite, neposredno ogro- ža tudi nijen lasten obstoj. Re- šitev naloge, ki jo ima Kredit- na banka, bo težavna, možniosti. da vpliva na gospodarstvo v občini, pa so izredno velike. Omenili smo, da z odlaga- njem izplačil upndikom, gospo- darske organizacije Skušajo na.j- ti ravnovesije v svojem poslo- vanju, po drugi strani pa ima takšna politiika za posledico naraščanje sodnih terjatev, z njimi pa tudi naraščanje iz- dat:kov za sadne stroške. Tu sta najbolj prizadeta industrija in obrt, stanje pa se je poslaibšalio v tem pogledu tudi v trgovskih in gosttinskih podjetjih. Glavni vzrok, da so se pla- čilne aposobnioeti posaabšaie, je v pomanjkanju obratnih sred- stev, ki so vezana v zalogah in terjatvah. Razveseljivo je, da so sodne terjatve usahnile v gi-aidbeništvu in v prevozniških dejavnostih, kot tudi to, da si podjetja prizadevajo zmanjšati i^aloge in tekočo proiizvodnjir prilagodiiti zahtevam tržišča. V tej smeri so dobro začela pod- jetja: Tovarna avtomobilske opreme. Opekarna, Tiskarna in tovarna perila in konfekci:j'e Delta. Opaziti pa je, da indusit.rij- ske gospodarske organizacije šf vse premalo upoštevajo koristi načrtnega in organiziranega medsebojnega sodelovanja, ? čimer bi dosegle boiljši gospo- ciarski učinel<:. Imamo primere. si je več podjetij nabavilo tirase istovrstne orodne stroje visokim učinkom, ki pa so ostali potem neizkoriščeni ... iMed kmetijskimi proizvajalci in predelovalno industrijo in trgovino je nezadovoljivo skle- T>fin-c pogodb. Kooperacijska Proizvodnja se zmanjšuje. Obra- ^'i za kooperacijo pri KK 4n me^uiem kombinatu Perutnina ^er KZ Lovrenc razvijajo eko- nomiko donofinejše sodelovanje. Obe gradbeni podjetji v Ptu- ^y zrnata dovolj dela, tako da je število stalno zaiposienih osta- neizpremenjieno, s sezonski- l^i delavci pa se je celo pove- ^;''o. Gradbeno podjetje DRA- *A gradi z lastnimi sredstvi velik stamovanijiski blok za trg. Tudi Projektivni biro v Ptuju ima dovolj delia, Promeftno podjetje Agrotrans- port posluje dobro kljub pove- oanii konkurenci privatnih pre- voznikov, ki jih je zdaj že 33; samo letos je biLo izdanih 9 dovolijenj za prevoz blaga in 2 dovoljenji za prevoz potnikov privatnim avtomobilskim pre- voznikom. Trgovska podjetja težijo vi- soke naijemnine za poslovne prostore, ki so zdaj v laisti Sta- novanjskega podjetja. Skoraj vse trgovske prostore so trgov- ska podjetja prenovila in mo- dernizirala iz lastnih sredstev, zato je razumljivo, da želijo te prostore dobiti v svoje uprav- •■fjanje. V gostinstvu je opaziti, da se je zmanjišal količinski promet vseh aikoholnih pdjač in sadnih sokov, po vrednosti pa se je promet povečal. Zanimivo je, da se je število zasebnih gosiiln povečalo in jdh imamo v občini 39. Poslovni uspeh pri zaseb- nikih je mnogo boljši kot v družbenem sektorju. Zasebniki težijo k točenju pijač, ne pa tudi k pripravi topldh jedil; tudi izbira hrane in pijač pri zaseb- nikih še ni zadovodijiva. V turističnem prometu je bil uspeh slabši od lanskoletnega v istem času zaradi zmanjšanja števila domov. Izboljšanje je opaziti pri nočitvah tujih go- stov, ki jdh je biLo več, zraven tega pa se je bodj razmahnil izletniški in prehodni turizem, ki dobivata vse bolj pomembno vlogo na področju občine. V obrtnih dejavnostih je po- slovni uspeh na lansikolieitni ravni. Naročil je dovoLj, ven- dar je tudi tu čutiti pomanj- kanje denarja, kar posebej ob- čutijo Strojne delavnice, ki imajo precejšen del denaimih sredstev vezanih v zalogah, teh pa ne morejo zrnainjšaiti zaradi nai^ve dobav materiala. Število zasebnih obrtnikov še v€'dno narašča, saj je v občini 245 obrtnih delavnic. Zasebni obrtniki vedno bolj ležijo k se- rijskemu izdelovanju posamez- nih delov, manj pa k storitvenim dejavnostim, ki jih še vedno primanjkuje, ta^ko da je še vedno čutiti pomanjkanje stro- kovnjakov za popravila v go- 3podinj.Bitvih. V stanovanjskem gosipodar- stvu se je pojavila vršita vpra- šanj, zlasti glede razšitriitve sta- novanjskih in poslovnih prosto- rov, saj je gradnja iz leta v loto dražja, sredstev pa je vse manj. Združevanje sredstev hiš- nih svetov omogoča boljše vzdrževanje, predvsem pa ob- novo zgradb v starem delu Ptuja. Dokončno podobo stanja v gospodarstvu ptujske občdne bo podala polletna analiza, ki jo pripravlja Skupščina občine Ptuj, zdaj pa lahko vsak občan presodi, da je bilo pričakovati globlje vplive gospodarske re- forme tudi v našem občinskem gospodarstvu. R. Vnuk Kakšne zadruge potrebujemo? Zadruge - združenja proizvatalcev Pred nedavnim je komisija CK ZKJ ob analizi aktualnih gospodarskih in družbenopoli- tičnih odnosov na podeželju po- novno ugotovila, da osnovnih linij kmetijske politike ni po- trebno spreminjati, da pa je potrebno prilagajati novim po- gojem in skrbeti za odklanjanje nerazumevanja, nejasnosti in različne postopke v izvajanju konkretnih ukrepov. Največ dilem se pojavlja v zadnjem času okrog vloge in mesta kmetijskih zadrug, kate- rih način organizacije ter delo- vanja močno vpliva ne samo na proizvodnjo, temveč tudi na družbene in politične odnose na podeželju. Vsekakor bi morali imeti v občinah in na podeželju jasne poglede o razvijanju ti- stih oblik, ki največ prispevajo k povečevanju proizvodnje in razvijanju socialističnih družbe- nih odnosov. Zadruga kot podjetje v zadnjem času, posebno po uveljavitvi reforme, se je ved- no bolj uveljavljala želja po pretvarjanju zadrug v gospo- darska podjetja. Pri tem so iz- hajali s stališča, da je zadruga delovna organizacija kot vsaka druga in da je njena osnovna naloga ustvarjanje dohodka. V praksi pa se je pokazalo, da nastopajo s tem novi pro- blemi. Takšna zadruga-podjetje 50 je vse bolj oddaljevala od kmeta in torej od svojega te- Tieljnega delovnega področja. Tako so začeli kmetovalci iskati nove, svoje oblike združevanja. Odtod tudi dilema, ali je za- druga organizacija tistih, ki de- lajo na podeželju, ali tistih, ki ■o v zadrugi zaposleni. Zadruga in kombinat v zadnjem času so željo za- drug, da bi se vključile v kom- binat ali v družbeno posestvo ^li podobno organizacijo, pozi- tivno ocenjevali. Ce pride do tega ob ugotovitvi obojestranske gospodarske koristi in brez vsa- kega pritiska ali vmešavanja, je to pozitivno in sprejemljivo. Vsekakor pa je bistveno, da tudi v teh pogojih zadrži za- druga svoje posebnosti in svoj vpliv na proizvodnjo in odnose na podeželju. Praksa je tudi v tem pogledu v vrsti primerov pokazala na- sprotno, in sicer to, da z inte- gracijo niso bili doseženi pri- čakovani rezultati. Nova orga- nizacija je največkrat precej zanemarila kooperacijo in dru- ge neposredne zveze s proizva- jalci in ni v popolnosti nadome- stila zadruge. Motivi za inte- gracijo so bili zelo različni: kombinati so stremeli po čim večjih obdelovalnih površinah in da bi prevzeli funkcije pri- vilegirane zadruge v pogledu odkupa, kolektivi zadrug pa so stremeli po opori, ker so se ču- tili negotove v novih pogojih gospodarjenja. Rezultat je bil ponekod močno oddaljevanje kmeta-proizvajalca od te orga- nizacije. Združenje proizvajalcev Ocenjujejo, da so dosegle naj- boljše uspehe v povečevanju proizvodnje in v razvijanju so- cialističnih družbenih odnosov tiste zadruge, ki se razvijajo kot združenja proizvajalcev. V njih prihaja najbolj do izraza ne- posredna zainteresiranost naj- širšega kroga kmetov-proizva- jalcev in njihov vpliv na pro- izvodno orientacijo, delitev do- hodka in razširjeno reproduk- cijo. V takšnih zadrugah so za- združni strokovnjaki, kmetje- kooperanti in zadružni delavci enakopravni. Zadruga na ta na- čin kmetov ne »vodi« v sociali- zem, temveč jih angažira z raz- vijanjem neposrednega samo- upravljanja v ustvarjanju več- jega dohodka in novih odnosov. S. S. T. . V torek, 18. julija 1967, bo seja skup- ščine občine Ormož v torek, 18. julija, bo seja skupščine občine Ormož. Med drugim bodo razpravljali o sta- nju zdravstvene službe v obči- ni. Poročilo o stanju je obrav- naval svet za zdravstvo in so- cialno varstvo na svoji seji. Sta- lišče sveta o obravnavi proble- matike bo podal na seji skup- ščine predstavnik sveta. Razpravljali bodo tudi o od- loku o priznavalninah v občini Ormož. S predlaganim odlokom se bi razširil krog upravičencev s tem, da se uvaja možnost do- deljevanja priznavalnin tudi borcem za severno mejo v letih W18—1919. Druga sprememba Odloka se nanaša na višino pri- znavalnine. Na seji bo poročal o delu po- staj milice v občini komandir postaje milice v Ormožu. Pred- stavnik sveta za občo upravo in notranje zadeve bo posredoval stališče sveta o poročilu uprave za notranje zadevo Maribor kot skupne službe občin bivšega okraja. Svet za splošne gospodarske zadeve je pripravil odlok o spre- membi odloka o minimalnih tehničnih normativih za vzdr- ževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini o načelu delitev sredstev za in- vesticijsko in tekoče vzdrževa- nje in za upravljanje v občini Ormož. Obravnavali bodo tudi neka- tera premoženjska vprašanja, predvsem dodelitev nacionalizi- ranega zemljišča stanovanjsko komunalnemu podjetju v Or- možu, ki bi na njem uredilo sej- mišče. Razpravljali bodo tudi o nekaterih vprašanjih in rešit- vah iz stanovanjskega gospo- darstva. Na seji bodo imenovali pred- sednika in člane upravnega od- bora sklada za financiranje do- graditve osnovne šole Miklavž. ZR Naloge komunistov v gospo- darsl(i in družbeni reformi v sredo, 12. julija 1967, je bi- la šesta seja občinskega komi- teja ZKS Ptuj. Seji so prisost- vovali tudi člani komisije za družbeno ekonomski razvoj in več drugih vodilnih gospodar- stvenikov iz delovnih organiza- cij. Za uvod v razpravo na seji so bile teze, ki jih je pripravila komisija za družbeno ekonom- ski razvoj pri ObK ZKS in jih je že pred dvema mesecema da- la v javno razpravo. Teze so bile preučene v organizacijah ZKS, predvsem v gospodarskih organizacijah, v aktivu komuni- stov-gospodarstvenikov in v raznih delovnih skupinah. Vsak 'jdeleženec seje pa je skupno z vabilom prejel še dopolnitev rez. Tako je vsak udeleženec ^eje imel dovolj osnove, da st je lahko vsebinsko poglobljen^ in konkretno pripravil na raz- pravo. Strokovno in idejno dobr^ pripravljeno gradivo za sejo i; demokratična pot razprave ji najpomembnejša oblika delova- nja ZK. Razprava na seji ko- miteja je bila tako povzetek -širokih razprav med komunisti in je pri formiranju sklepov in stališč dejansko sodelovala ve- čina članov ZK v občini. Na osnovi preučevanj, pri- pomb in pobud komunistov'^m članov delovnih kolektivov je občinski komite ZKS Ptuj spre- jel smernice in naloge komuni- stov pri uresničevanju gospo- darske in družbene reforme v naslednjem (skrajšano): — Komunisti so se dolžni ■jpreti malodušju, kolebljivosti in oportunizmu posameznikov rili skupin pri uresničevanju re- formnih nalog. Aktivno morajo ielovati v vsakdanji borbi, ki 'O vodijo delovni ljudje za sta- bilno . ekonomsko in družbeno rast in za razvijanje samouprav- nih odnosov. Znotraj samo- ipravnih organov bo ZK s svo- 'o aktivnostjo dosegla lastno -pov^anizacijo. (Nadaljevanje na 2. strani) TE DNI PO SVEtU Ob nadaljevanju zasedanja Generalne skupščine Rahle spremembe Generalna skupščina je po enotedenskem predahu znova načela razpravo o bližnjevzhod- ni krizi. Doslej se ji ni posre- čilo, da bi našla kompromis. Še vedno obstajata dve resoluciji, ki v skupščini nista dobili dvo- tretjinske večine: resolucija ne- vezanih, ki zahteva umik na- padalčevih čet za črto premirja pred agresijo brez vsakršnega predhodnega pogoja, in resolu- cija latinskoameriških dežel, ki sicer tudi zahteva umik, vendar ob določenih, za Izrael ugodnih pogojih. Vendar se je položaj v teh dneh nekoliko spremenil. Naj- prej naj omenimo sprejeto pa- kistansko resolucijo, po kateri naj bi Izrael razveljavil zakon o aneksiji Jeruzalema, ker je nezakonit. Pakistanska resolu- cija pa je samo logično nada- ljevanje resolucije nevezanih. To dalje pomeni, da se je del tistih, ki so podprli latinsko- ameri.ško resolucijo, tu pribli- žal nevezani. Izrael je priporočilo o Jeru- zalemu odklonil. Tako je nastal položaj, ko se je agresor uprl resoluciji, ki je dobila dvotre- tjinsko večino. V omenjenih sedmih dneh smo občutili tudi različno ostri- no do izraelske agresije. V sa- mem Izraelu se vse bolj jasno ločijo radikalnejše sUe, zbrane okrog obrambnega ministra Da- jana, in p>opustljivejši, na čelu katerih naj bi bil ministrski predsednik Eškol. V arabskem svetu je tudi slišati ostrejše glasove (na primer Alžirija) od zmernejših (jordanski kralj Hu- sein). Ali bo taika polarizacija sil vplivala na zmernejše reagi- ranje obeh prizadetih na bodo- če sklepe velike skupščine, je seveda vprašanje. Znano je, da je resolucija la- tinskoameriških dežel nastala zaradi neposrednega pritiska ZDA nanje. Dejstvo je nadalje, da tudi ta resolucija zahteva od napadalca, naj se vrne na prejš- nje položaje. To je v bistvu tudi tiho priznanje, da je Izrael po- čel agresijo. Izraelska vlada je s tem, ko ni preklicala aneksije Jeruzalema, znova pokazala svojo željo, da ohrani tisto, kar je z golo silo, torej z agresijo, zasedla. Po nekakšni logiki bi se torej morale dežele, ki so glasovale za resolucijo latinsko- ameriških dežel in pozneje za pakistansko resolucijo, pre- usmeriti k nevezani resoluciji. Vendar bo stališče ZDA od- ločilno vplivalo nanje. Izrael je namreč prav zaradi svojega sta- lišča do Jeruzalema spravil v neroden položaj tudi ameriško vlado. Drudi dogodki Srednjevzhodno vprašanje, ki ga je sprožila izraelska agresi- ja, je seveda še vedno v sredi- šču svetovnega zanimanja. V Kairu so se ravnokar končali tristranski razgovori Naser (ZAR) — Bumedien (Alžirija) — Husein (Jordanija) z namenom, da bi preučili najnovejše stanje v arabsko-izraelskih odnosih. ARABSKI VRH : dni naj bi se arabski svet na konferenci najvišjih pred- stavnikov domenil o bodočih načrtih, kajti odnosi med Izra- elom in arabskim svetom se za- ostrujejo tudi po premirju. Se- veda si arabske dežele pri tem niso povsem enotne. ZAR in Sirija si posebno ne želita ta- kega srečanja, ker se bojita, da bi utegnilo priti na njem do medsebojnih obtoževanj. Zna- no je, da so nekatere arabske dežele podprle boj sirsko-jor- dansko-egiptovskih čet proti napadalcu le bolj — z beseda- mi, Saudska Arabija pa je na primer praktično že minirala sporazum o tem, da petroleja ne bodo več črpali in vtovarjali na ladje zahodnih dežel, ker so v Generalni skupščini glasovale za proameriško resolucijo latin- skoameriških držav. Očitno je, da bi lahko kvečje- mu neposredno prizadeti očitali drugim njihovo vedenje. Sliša- ti pa je prav na strani nepriza- 'Hetih pripombe, da bo treba marsikaj spremeniti in odkrito načeti napake iz preteklosti. V takem ozračju pa bi vrh brž- kone ne dosegel tistega, za kar bi ga sklicali. Vendar živahna diplomatska aktivnost med- arabske narave kaže, da bodo skušali pred pričetkom konfe- rence utrditi dnevni red in tudi zagotoviti primerno strpno ozračje. Vsakršni javni očitki bi samo koristili skupnemu so- vražniku — Izraelu — in tistim, ki stoje za njim. POSVET SOCIALISTIČNIH DRŽAV V torek in sredb je bil v Bu- dimp>ešti posvet sedmih sociali- stičnih dežel o stanju na Bliž- njem vzhodu. Kakor pravi urad- no poročilo, so posvetovanje sklicali v skladu z dogovorom, ki so ga dosegli na moskovskem sestanku voditeljev komunistič- nih in delavskih strank. Soglasno ugotavljajo, da po- meni zasedba dežel, ki jih je Izrael osvojil z agresijo, krši- tev temeljnih načel ustanovne listine OZN in mednarodnega prava, napad na suverenost in ozemeljsko nedotakljivost arab- skih dežel. Vodilni krogi Izra- ela, za katerimi stoje napadalne sile imperializma, predvsem ZDA, s svojo osvajalno politiko izzivajo miroljubne sile na vsem svetu. Socialistične dežele bodo še vnaprej podpirale prijateljske arabske dežele v njihovem boju za odstranitev posledic izrael- ske agresije. Predvsem se bodo zavzemale za takojšen umik iz- raelskih čet z zasedenega ozem- lja. Treba je tudi še v popolnej- ši meri uporabiti ustrezna sred- stva, ki so v skladu z koristmi boja proti agresiji in za vzrpo- stavitev cniru na Bližnjem vzhodu. Prav tako bodo nudile še večjo gospodarsko pomoč prizadetim. Udeleženci posvetovanja bodo tudi še naprej v stalnih stikih. Na posvetovanju so sodelovali državniki in partijski voditelji Bolgarije, Madžarske, DR Nem- čije, Poljske, ZSSR, CSSR in SFRJ. KONGOVSKE TEZAVE Skupina belih plačancev, ki jih je po vsem sodeč najel nekdanji katanški secesionist in pozneje predsednik kongov- ske vlade Combe ob podpori katanške družbe Unione Minie- re, so zasedli letališči dveh mest v vzhodni provinci. Kot v Kin- šasi uradno pravijo, so hoteli strmoglaviti vlado predsednika Mobutuja, ker je pokazal v svo- ji politiki več odločnosti do tu- jih družb in se skušal približati v zunanji politiki drugim afri- škim neodvisnim državam. Kot kaže, so vladne čete v glavnem odbile najemnike, ki so se uma!knili ali pobegnili. Najnovejši dogodki pa so tudi prepričali vladne kroge, da se tudi na tiste najemnike, ki so doslej sodelovali v okviru vlad- nih čet, ne kaže več zanesti. Iz največje afriške dežele Ni- gerije poročajo te dni o bojih med federalnimi četa^Tli in če- tami Republike Biafre, ki se je kot nekdanja vzhodna provinca razglasila za neodvisno. Tudi tu igrajo tuji interesi poglavit- no vlogo. Doslej še ni jasno, kako potekajo boji, ker so si vesti o tem zelo nasprotujoče. PRVA INTERVENCIJA BRITANSKIH ČET V HONGKONGU Britanske čete so včeraj prvič intervenirale, odkar so pred nekaj dnevi izbruhnili v Hongkongu več- ji nemiri. S to intervencijo so skušale podpreti policijske sile. da bi ponovno vzpostavile red. RAZGOVOR O REORGANIZACIJI ZK V sredo, 12. t. m. dopoldne, sta obiskala Ptuj član IK CK ZKS Stane Kranjc in članica CK ZKS Lojzka Stropnik. S člani občinskega komiteja ZKS Ptuj sta se zadržala v večurnem razgovoru o konkretnih proble- mih rporffanizacijp Zveze ko- munistov v ptujski občini. F. Strnn t TEDNIK - p^tek, 14. )nU)t m? Strnn | Združitev veteri- narske službe? ZA TEDNIK ODGOVARJA VETERINARSKI INŠPEKTOR AVGUST SLOKAN — Kaj menite o vetsrinarski službi v Ptuju? Veterinarska služba v ptujalkl občini deluje iz petih ustanov: obstajajo veterinarski zavod, postaja, iinSpekcijska služba, ve- terinarji v kooperaciji in vete- rinarji na farmah. Po mojem mnenju naj se službe združijo, predvsem tiste, ki so si po de- javnosti sorodne. Ce primerja- mo zdravstvo, o]iH^E9(a..2£«lka Avgust Slokan združevanje. Z združitvijo v ve- terinarski službi bi se ta poce- nila in bi bila bolj efektna. To lahko vidimo iz primera: Vete- rinarska postaja cepi pri živino- rejcu njegove lastne prašiče, nakar pride kooperantski refe- rent in cepi prašiče, ki jih ima kmetovalec v kooperaciji. Tako pridejo in cepijo po trije vete- rinarji nekaj prašičev pri kme- tu, namesto da bi eden opravil cepljenje. Nadalje ima samo veterinarska postaja stalno de- žurno službo. Veterinarjev je v občini 30. To je močna stro- kovna služba, ki pa je razbita. V zadnjem času je bil že govor celo s predsednikom občine, da bi se izvedla združitev vsaj naj- sorodnejših služb: veterinarske postaje, veterinarjev kooperaci- je in veterinarske inšpekcije. Na j več.>a oviraj pri združitvi je republiški rakon o varstvu ži- vine, ki med drugim govori, da veterinarska postaja ne more opravljati dejavnosti veterinar- ske inšpekcije. Na Hrvaškem je t^ zadeva urejena tako, da je to pooblaščen uslužbenec ve- terinarske postaje. Na splošno menijo, da je v Hrvatski naj- bolje urejena veterinarska služ- ba. Veterinarska služba je moč- no vključena v prometu, prede- lavi in proizvodnji. Zato mora biti organizirana enotno. To lahko doseže z združitvijo. Po- trebna je tudi specializacija pri delu (osemenjevanje, mlečni pregledi)... — Katere bolezni se najpogo- steje pojavljajo? Največ se pojavlja kokošja kuga. Ta je tako razširjena, da je z njo okuženo vsako dvorišče v občini. Zaradi tega bomo v jeseni (septembra) preventivno cepili vso perutnino v občini. S tem bomo delno ublažili nadalj- nje širjenje te kokošje bolezni, ki povzroča veliko izgubo. Da se je ta bolezen tako razširila, so krivi tudi kokošerejci sami, ker niso dali cepiti perutnine ali so jih dali cepiti le nekaj, ostalo perutnino pa pustili ali skrili. V zadnjem času se zopet^po- javlja svinjska rdečica pri ti- stih prašičih, ki niso bili cep- ljeni proti tej bolezni. Veterinarska služba je tik pred likvidacijo tuberkuloznih obolenj. Je pa obvezna preven- tiva zaradi prometa z mlekom, plemensko živino in med dru- gim zaradi možnosti prenosa te bolezni na ljudi. Drugih večjih pojavov kužnih bolezni ni. Preventivno prepre- čujemo »uvoz« afriške prašičje ikuge s strogo kontrolo prometa živine, živalskih proizvodov in odpadkov. V Sloveniji se še ni pojavila. Se vedno jo je pa opa- ziti blizu meje. — Uvajate zdravstvena spriče- vala za živino? Ze od marca mora imeti zdravstveno spričevalo vsa ži- vina. Ta stvar se bo kontroli- rala predvsem pri prometu ži- vim e. — Kaj opažate pri kontroli mleka? Zadnje čase se vse češče opa- ža, da je mleko slabe kakovosti in prav tako mlečni izdelku Ži- vinorejci se pritožujejo, da do- bivajo manj denarja za liter mleka kot normalno, če je mleko zdravo. Veterinarska inšpekcija dva- krat na mesec pregleduje mle- ko. Pogosti so' primeri, da mle- ko pri preizkušnji ne ustreza predpisom. Zaradi tega je cena mleka nižja za 40 dinarjev pri litru. Ta stvar bi se dala pre- prečiti samo po navodilih, ki jih je dala mlekarna kmetoval- cem, a se Jih ne držijo. — Kaj menite o prometu z živino? Promet z živino, z mesom in mesnimi izdelki je zelo velik Pri tem prometu je veterinar- ska služba zelo stroga. Zelo strogo nadzira odkupe in pre- prečuje črne odkupe, ki so se pojavili v Zetalah, na Dravskem polju in še v nekaterih krajih. Kršilce je predala sodniku za prekrške. Kontrolira pa tudi promet pri nakladanju in raz- kladanju živine. — Ali obstajajo sredstva za odškodnino pri zatiranju bolezni? Prvič so se nabrala večja sred- stva od zdravstvenih spričeval za živino za zatiranje in prepre- čevanje kužnih bolezni in za odškodnino. Večje odškodnine smo poravnali. Za vsako upra- vičeno izgubo bomo tudi v bo- doče plačali. — In le pripomba na mrhovi- ne? »Rak rana« je neurejeno mr- hovišče in konjaška služba. Pri tako velikem številu zaklane perutnine, ko se je dnevno za- kolje od deset do dvanajst ti- soč, pri klanju goveje in druge živine nastanejo velike količi- ne organskih odpadkov. Razen tega so pogosti pogini živali. Ni pravega mesta, kjer bi se to za- kopalo. Delno se zakoplje v Bu- dini, v glavnem pa se organski odpadiki odlagajo na Birih in v zadnjem času na desnem bregu Drave. To seveda ni rešitev. Delno te odpadke dovažajo s posebnimi kamioni v tovarno Koteks. Večkrat se primeri, da ni pravočasnega odvoza. Najpo- gosteje embalaža za take od- padke ne ustreza. Smrad, ki se širi okrog klavnic, okrog jame v Budini in Birih povzroča ve- liko nevarnost za širjenje kuž- nih bolezni in ncvoljo sosednih prebivalcev. Ta mesta so pravn zalega za roje muh in drugih živali. To vprašanje je najnuj- neje treba rešiti v najkrajšem času. ZR , V Tehnoservisu so se pripravili na žetev Smo ▼ času žetve. V nafkmj- .sem času bo treba pospraviti pridelek. Na strojnenu obratu KK Ptuj — Tehnoservisu — so se pričele priprave na žetev že pred nekaj meseci. Predvsem je bilo treba popraviti in pri- praviti žitne kombajne, ki jih ima kombinat 18. Da bi specializiral proizvod- njo, je kupil kombinat dva več- ja univerzalna kombajna, ki so ju pripravili za žetev žita, po- zneje pa bodo z njima posprav- ljali koruzo. Kombajna sta na- pravljena tako, da koruzo že na njivi ne samo potrgata, aftnpak celo zličkata in zrobkata v ^rnje. Zaradi zahtevnosti pri upravljanje s kombajnoma ju je dobil v upravljanje Tehnoservis, ki bo opravil žetev na vseh obratih. Organizirali so sezon- sko službo, ki vzdržuje stroje in popravlja okvare kar na nji- vi. Dežurna služba ima kombi, v katerem je manjša delavni- ca. Na poziv se pripeljejo z njim na njivo in popravijo okvaro. S tem se odpravi zamu- da časa s počasnim prevozom stroja na jx>pravilo v delavnico, sko mehanizacijo tnajo še več oddelkov: za osebna vozila, tež- ko mehanizacijo, strojni odde- lek, servisne delavnice za vse kmetijske stroje in drugo. Letos so uvedli neprekinjeno dežurno službo, ki tudi v popol- danskem času popravi turistu okvaro. Te službe se zelo radi poslužujejo tudi domačini. V obratu je tudi trgovina z mno- gimi rezervnimi deli. Kljub re- formi dela ne zmanjka. Delav- ci so plačani po učinku. Meha- nik lahko zasluži od 40 do 120 tisoč starih dinarjev. Strojni park trenutno zadovo- ljuje, a v kratkem bo treba na- baviti nove stroje v vrednosti 50 milijonov starih dinarjev. S pomočjo kooperantov lahko opravijo vsako popravilo. Pripravljajo izdelavo' drobnih elementov za kmetijske stroje. Delavci, ki žanjejo s kom- bajnom, so za to delo izšolani. Štirje so bili na specializaciji v tovarni Zmaj. Pri kombajniiranju s kombaj- noma, ki imata veliko zmoglji- vost, bo težaven le odvoz zrnja z njive v skladišče in silose. Ti kombajni ne vežejo slame. Ta se raztrosena podorje ali pa po- bere s pobiralnimi stiskalnimi stroji. Zrnja ne spravlja in ve- že v vreče, temveč ga zaradi velike 2mogljivosti 2 ha na uro 'dobesedno sipi je na prikolico. Te bodo morale biti temu pri- memo grajene. Veliko preizkuš- njo glede prevoza in žetve bo- do opravili te dni ob prvi žetvi. Upajo, da bo vigodno vreme pri- Domoglo k uspešni žetvi. Kom- bajna bosta rešila kombinat velikih težav pri obiranju k ruzo bosta pospravila do zrnjj že na njivi. Njuna kapaciteta tako velika, da bosta lahko po, spravljala tudi kooperantom. Stare kombajne nameravajo iz. ločiti iz proizvodnje, prav tako vso ostalo manjšo žetveno me« hanizacijo. Obrat je edini na tem pod. ročju, ki popravlja kmetij.ske stroje. Čeprav obstaja šele kra. tek čas, dela 70 zaposlenih tako, da je poslovni rezultat zado- voljiv. Poleg oddelka za kmetij. Izdelujejo že škarpirno desko, \\ se poleg glavne priključi na buldožer. Ta dodatna deska le- po obdela škarpo poleg glavne deske. Izdelujejo tudi traktor- ske kabine in druge rezervne dele. Mnogo naročil imajo za ze- meljska dela, ki jih opravljajo z osmimi buldožerji na kombi- natu ali drugje. Zasebni kmetovalci imajo vedno več kmetijskih strojev in traktorjev. Število popravil le- teh narašča. V letošnjem letu narašča nakup novih traktor- jev, upada pa nakup rabljenih. Predvsem so kmetovalci zain- teresirani za manjše, nove traktorje. Ker so v obratu ser- visi za traktorje, si jih lahko tudi pojjravijo. V obratu jim opravijo generalno popravilr ali pa jim zamenjajo dele al ves motor, ki ga dajo z garan- cijo. To je predvsem dobro v poletni sezoni, ko kmet ali obrat nima časa, da bi čakal na po- nravilo stroja, saj ga čaka pre- več dela na polju. ZR Novi kombaJn ja »šemco in lu>nM^ žetev. Vinski trg Naš adut je kvaliteta ZA TEDNIK ODGOVARJA FRANC TOPLAK, DIPL. INZ. TEH- NIČNI VODJA OBRATA SLOVENSKE GORICE Obrat je v okviru KK Ptuj specializiran za kletarstvo. V obratu je zaposlenih 94 delav- cev. V preteklih letih so poslg- vali zelo rentabilno. — Katere težave imate v vašem poslovanju? Največ težav imamo z notra- njimi prevozi zaradi velikega števila kleti, zaradi velikega števila kletne posode in razno- like in sorazmerno zastarele kletne mehanizacije. Vino ima- mo v štirinajstih kleteh po vsej občini. V vseh kleteh je okoli tisoč lesenih sodov ležakov. Zaradi tega zahteva kletarjenje mnogo časa, predvsem pri kon- troli in šolanju vina. Toda vino doseže le v lesenih sodih vr- hunsko kvaliteto. V Ormožu in Ljutomeru sta si kmetijska kombinata že se- zidala nove, moderne kleti. Gradnja nove kleti pri nas ni potrebna, saj imamo dovolj kva- litetnih kleti. V bodoče name- ravamo tehnično izpopolniti ob- stoječe kleti, ki nam dajejo do- bra vina in še večji poslovni uspeh. — Koliko mošta pridela KK, koliko ga kupite od zasebnih kme- tovalcev? Največ kvalitetnega sortnega vina dobimo iz vinogradniških obratov Podlehnik in Zavrč. Skupno znaša ta pridelek okoli 1,500.000 litrov. V bodoče ra- čunamo na 2,500.000 litrov mo- šta. Od privatnikov smo še pred leti odkupili do 1,000.000 litrov mošta. V zadnjih letih se opaža stalen padec odlAipa. V lanskem letu je bilo odkupljeno samo 170.000 litrov mošta. Povsod na svetu prehajajo od odkupa mošta na odkup grozd- ja. Samo pri grozdju se lahko natančno ugotovi sorta in kva- liteta in se ga pravilno plača. Pri nas se je odkup mošta moč- no zmanjšal. Plačevanje po sladkorni stopnji, ki je bilo do danes v navadi, je spodbujalo vinogradnike k nepoštenosti. Zaradi tega so bili na zgubi vsi vinogradniki, predvsem še tisti, ki niso sladili. V obdobju, ko še ne moremo priti na odkup grozdja zaradi pomanjkanja preš in transport- nih sredstev, bomo uredili na- čin plačevanja mošta, po kate- rem bo imel pošteno plačilo za delo samo pošten vinogradnik, ki bo prodajal naravni mošt. — Kako je z naravnimi in umet- nimi vini? Obžalovanja vredno je, da se je v zadnjih letih zelo razširilo ponarejevanje vin brez potrebe. Nujno je, da če že v republi- Franc Toplak škem in zveznem merilu ne pride do ustreznih ukrepov, naj vsaj občinska inšpekcija bolj kontrolira in vsakega kršilca najstrožje kaznuje. Zal lekar- ne in trgovine prodajajo razne dodatke za ponarejevanje vin. V družbenih kletnih obratih ne more priti do ponarejevanja vin zaradi točnega evidentira- nja kletarske dejavnosti in stroge kontrole inšpekcijskih služb. — Kakšno letino in odkup pri- čakujete? Zadnje letine so bile slabe, posebno še glede kvalitete. V letošnjem letu pričakujemo vsaj količinsko velik pridelek na obratih KK Ptuj. O kvalite- ti za sedaj ne moremo govoriti. Zasebni kmetovalci poseduje- jo velike površine, ki bi jih morali obnoviti. Do sedaj se še ni našel način kreditiranja te obnove. Zadostnega pridelka za svetovni sloves štajerskih in haloških vin, ki jih ta glede na kvaliteto zaslužijo, pa si ne mo- remo misliti brez obnove vseh površin, sposobnih za vinograd- ništvo. — Prodaja vina? Kljub temu da smo izvozno podjetje, glede na visoke pro- izvodne cene naših vin le s te- žavo prodiramo na tuje tržišče zaradi cenenih ponudb večjih vinogradniških držav, kot so Francija, Italija in Španija. Za- to gros vina prodamo na doma- čem tržišču, in to na mursko- soboškem, mariborskem in celj- skem območju. Naravnih vin je dovolj. Kon- kurenca na vinskem tržišču je zelo hudai. Kleti v svetu so pre- nolne vina, trgovci se hočejo znebiti zalog. V tako hudi kon- kurenci se vsi proiTvajalci vina ooslužujejo najrazličnejših me- 'od za dosego večje prodaje. Na.s "lavni adut v tej konkurenci je kvaliteta. ZR Le v lesenih sodih dozori najboljše vino. — Vrsta sodov v kleti Slovenskih goric. Naloge komunistov v gospodarski in družbeni reformi (Nadaljevanje s 1. strani) — Od delovnih kolektivov se zahteva maksimum gospodar- skih iniciativ in iznajdljivosti za rentabilno, gospodarno in visoko produktivno poslovanje. Komunisti-strokovnjaki morajo doseči s programiranjem in prek samoupravnih teles dolgoročno orientiranost delovnih kolekti- vov. — Primarnega pomena je, da delovne organizacije razporedi- jo na ključna, strokovno-po- slovna mesta ljudi, ki imajo .'strokovno znanje, delovne na- vade in ustvarjalno-organiza- cijske sposobnosti. Komimisti morajo v samo- upravnih organih izboriti takš- no strokovno zasedbo kadrov, ki bo osnova za dosego dolgo- ročno začrtane gospodarske po- litike delovnih kolektivov. — Samoupravni sistem posta- ja vse bolj odločujoč dejavnik pri stabilizaciji ciljev reforme. Delovne enote morajo postati bolj kot doslej žarišča iniciativ in akcij delavcev za smotrnejše gospodarjenje na višji strokovni in tehnološki osnovi, zato je treba delovnim enotam dati večji poudarek pri razbijanju etatistično-podjetniških ostan- kov v delovnih organizacijah Komunisti morajo še v večji meri postati politični in idejni nosilci teh procesov. — Odgovornost v delovnih or- ganizacijah je področje, ki ni dovolj jasno pravno obdelano Posledice tega se kažejo v po- javih samovolje, nereda, do- mačnosti in anarhije. S svojim idejno-političnim vplivom in lastnim zgledom morajo komu- nisti naindločneie nastopiti pm ti takim negativnim pojavom in se na vseh ravneh zavzemati za odgovornost. Podpirati in krepiti morajo tiste družbene sile, ki so proti zapiranju ob- čine in delovnih organizacij v njihove meje, in s tem pomagati k hitrejšemu odstranjevanju »obrtniške« miselnosti in sub- jektivnih ovir v procesih ko- operacije in koordinacije. — Reševanje skupnih potreb v občini je naslednjo vprašanje, o katerem naj komunisti za- vzamejo stališče. Tu ne more biti dilem. Komunisti so se dol- žni zavzemati za razvoj institu- cij in objektov družbenega stan- darda. Vedeti je tudi treba, da je razvoj splošnih pogojev za življenje in delo občanov mo- goč samo s- skupnim zagotav- ljanjem sredstev za zadovolje- vanje skupnih potreb. — Vse večji napori gredo za tem, da se doseže večja racio- nalnost in ekonomski rezultat gospodarjenja. Borba proti ne- likvidnosti mora postati ostrej- ša, vedno več bo treba dajati lastnih sredstev v osnovns sredstva (v smotrne investicije' in več naložb v obratna sred- stva. Bančnih kreditov bo v prihodnjem obdobju čedalje manj in marsikateri kolektiv bo moral investirati v osnovna ' -redstva tudi na račun osebne potrošnje. Pri tem je potreben zelo občutljiv politični posluh 7a vsebinska, družbena in eko- nomska vprašanja pri uresniče- vanju reformnih stabilizacijskih ciljev. Gospodarski uspeh de- lovne organizacije naj bo edin' merilo in osnova za stabilno -"ast osebnih dohodkov. — Od hitrejše gospodarske "asti je odvisno tudi novo za- ^oslovanie zlasti mlade gene- racije. Danes nastajajo struk- turne spremembe v zaposleno- sti. Komunisti morajo imeti aktivnejši odnos do zaposlova- nja in zaposlenosti. Vedeti je treba, da prav od poslovnega sodelovanja in povezovanja med delovnimi kolektivi zavisi v določeni meri tudi zaposlovanje. Področje u.služnostnih dejavno- sti še ni dovolj razvito in lahko zaposlilo precejšen d?! nezaposlenih. Komunisti .se ne smejo pasivizirati pri odpiraniu nerspektiv za novo zaposlova- nje. — Zveza komunistov mora ? svojim vplivom ustvariti širo- ko osnovo z vsemi delovnimi liudmi; v delovnih organizaci- jah in drugih oblikah samo- ipravljanja mora idoino osvet- 'ievati smer naše borbe, da ?e ielovni ljudje organizirano to- •^erstavijo vsem, ki nimaio za- upanja v samoupravljanie. -lolovnega človeka, v cilje i^ naloge reforme. — Tz tega izhaja borba kn- nunistov za sprejemanje nalo^J na principu samoupravljanja odgovornosti. Tako se postavlia- 'o vsi v aktiven odnos v dplovi" -»rganizaciii in zunai nie Od aV'-; *^ivnega odnosa delovnih Iji''^: -e odvisen nadalinji gospod a rsl^'' "■znon. ki temelji na novih kv3' 'itptah. S .sprejetimi smemica-ni }^ •nalogami bo občinski komi|^ 7KS Ptui seznanil vse organi' -aciie ZK in delmme kolpk+i^^^ ' občini. Raznrave o konkrP^'' '»ciii in realizaciji teh nalf^ '-»odo glavna tema tudi tai<'' '"menovanih »ustanovnih« koi^' -^renc krajevnih organizacii -i bodo septembra letos. S tf''' ''^np kr55ipvni*ri Vf^nfo-cnf 'K tudi glavna ^ j-io F. Fideršek vi stran $ TEDNIK - petek. lA. Julila 1967 Strnn 1 V Petoviji nova strofa za polnjenje piva, brezalkoholnih in alkoholnih pijač Do občinskega praznika bo v Petoviji končana prva faza več- letne rekonstrukcije. Proizvodnja alkoliolnili in brezalkoholnih pijač bo povsem avtomatizirana z novima polnilnima strojema, od liaterih eden že poskusno obratuje. Z njima bodo proizvodnjo ppvc«^ali za nekajkrat. Vsa proizvodnja bo v obratu na Bregu. Iransko poslovno leto Je bilo rekordno. Nekajletna prizadevanja ko- lektiva Petovije so te dni pri- dela dajati prve sadove. Pričeli so s poskusno proizvodnjo brez- alkoholnih pijač na novih avto- matiziranih strojih. Ves proces proizvodnje, to je od pranja steklenic, polnjenja in mašenja do etiketiranja, je avtomatizi- ran. Posamezne faze so poveza- ne s tekočim trakom. Polnilne naprave so uvozili iz Vzhodne Nemčije. Njihovi mon- terji pravkar končujejo mon- tažo in v poskusni proizvodnji navajajo delavce na delo s stro- jem. Tehnična zmogljivost pol- nilnice je devet tisoč četrtlitr- skih steklenic brezalkoholnih pijač na uro. Te naprave omogočajo tudi polnjenje pollitrskih steklenic. Zmogljivost stroja je zelo veli- ka. Skušali jo bodo kar se da izkoristiti še s polnjenjem piva v stekienice. Podjetje je ob pri- pojitvi Vesne prevzelo tudi tr- govinsko dejavnost za promet s pivom in mineralno vodo. Zaradi velikega povečanja po- trošnje piva so stalne težave, saj so ga imeli vedno premalo glede na povpraševanje. Polnilne ka- pacitete pivovarn so premajh- ne, da bi lahko zadovoljile po- večano potrošnjo. Tako bodo v poletnih mesecih poleg proiz- vodnje brezalkoholnih pijač pol- nili še pivo. Kvaliteta piva se zaradi polnjenja v podjetju ne bo nič spremenila. Pivo bodo dovažali iz pivovarne v hladil- nih cisternah. Pogoji polnjenja bodo enaki pogojem v pivovar- ni. Z novo polnilnico bodo reše- vali tudi veliko povpraševanje po njihovi naravni oranžadi. Z dosedanjimi stroji tudi v dveh izmenah niso mogli zadovoljiti potreb. Njihova oranžada se posebno odlikuje, ker jo proiz- vajajo iz najkvalitetnejšega na- ravnega oranžnega soka. Z novimi polnilnimi naprava- mi bodo proizvodnjo povečali la trikrat ob polovici porablje- nega časa v starih pogojih. Nabavo teh strojev je podje- tje financiralo iz lastnih sred- stev in s pomočjo kredita. Skup- na investicija znaša okoli 120 milijonov starih dinarjev. V teku je tudi montaža pol- nilnih naprav za alkoholne iz- delke. Te naprave so že prispele in čakajo na montažo. Montaža te polnilnice se je nekoliko za- vlekla, ker so dali prednost omenjeni polnilnici zaradi sezo- ne. Ta polnilnica bo začela po- skusno ^obratovati verjetno do občinskega praznika. Pospešeno pripravljajo cister- ne, v katerih bodo proizvajali alkoholne pijače. Ti prostori bodo obloženi s steklenimi in keramičnimi ploščicami. Ko bo stekla še druga polnilnica, bo' v Petoviji končana prva faza večletne rekonstrukcije. Upra- vičeno bodo imenovali to pro- izvodnjo industrijsko avtomati- zirano. Vsa proizvodnja bo v obratu na Bregu. V naslednjih fazah rekon- strukcije bodo gradili primerna skladišča, potrebovali bodo tu- di obratna sredstva, in sicer za embalažo in razširitev poslova- nja. Ob avtomatizirani proizvodnji je neupravičena bojazen, da v podjetju ne bo dela za vse. S sprostitvijo nekaterih ročnih del se bodo zaradi povečane proiz- vodnje pojavila nova delovna mesta. Sproščeno delovno silo bodo zaposlili na drugih delov- nih mestih. Lansko poslovno leto je bilo rekordno. Poslovne rezultate so v primerjavi z letom 1965 pre- segli za 30 Vo. Proizvodnja je rasla že prejšnja leta. V letošnjem letu so se tudi v Petoviji poznali vplivi reforme. Posebno je stagnirala proizvod- nja. Prizadeli so jih povečani davki na alkoholne pijače in druge dajatve. V mesecih fe- bruarju in marcu se je pojavilo občutno zmanjšanje proizvodnje in prodaje. Z vsestranskimi na- pori so to zmanjšanje v nasled- njih mesecih nadomestili. Pol- letni rezultati kažejo, da jim bo to v celoti uspvelo. Rešiti bodo morali še vpra- šanje organizacije dela v pro- izvodnji z novimi polnilnimi napravami v novih prostorih. Trenutne težave pri upravljanju z novimi stroji, določanju novih delovnih mest in podobno bodo kmalu odpravljene. Ze v prvih dneh poizkusnega obratovanja so opazili, da se delavci hitro prilagajajo novim delovnim raz- meram ob novih strojih. Proiz- vodnja bo v najkrajšem času lepo stekla. ZR Načrti za novo bolnišnico In zdravstvemi dom v Ptuju Prejšnji teden se je sestal in- vesticijski odbor za gradnjo no- ve bolnišnice in zdravstvenega doma, ki bosta zgrajena pri sedanji bolnišnici, medtem ko bo ta Se dalje služila svojemu namenu. Pregledali so načrte postelj- nega oddelka bolnišnice, ki jih je iadelal projektivni atelje iz Ljubljane. Navzoči arhitekti so 2idravnikom in ostalim prisot- nim nadrobno opisali in razlo- žili na prikazanih načrtih, kak- šna bo nova bolnišnica in kako bo urejena. Ugotovili so, da so načrti in vse rešitve za zdrav- stvene usluge izredno ugodne, vendar za sedanje obdobje pre- drage. Načrta niso hoteli zavr- niti, ampak so se zaradi po- manjkanja finančnih sredstev odločili za gradnjo po fazah. Investicijski odbor je naročil projektantski skupini, da obde- la prvo tretjino zamišljenega poslopja, v katerem bo kirur- gični oddelek dobil 120 postelj. Ta oddelek v sedanji bolnišnici najprej potrebuje nove prosto- re. V neposredni bližini novega kirurgičnega oddelka bo stavba z operacijskimi dvoranami. V naslednji fazi bo poleg nove bolnišnice še zdravstveni dom. Tako bo ptujsko zdravstvo ime- lo svoje prostore združene, kar bo ugodno za bolnike in za zdravstveno službo. Hkrati z razpravo o srednje- ročnem planu bodo dobili ob- čani tudi vprašanja o zbiranju sredstev za zdravstvo. ZR Nova polnilna naprava v Petoviji že polni pivo in brezalkoholne pijače. Delavci se hitro privajajo avtomatiziranemu stroju^ Program otroškega varstva bo možno realizirati le s pomočjo delovnih organizaci Po ugotovitvah sveta za var- stvo družine in socialno varstvo pri skupščini občine Ptuj bi se morali v najkrajšem času, to se pravi še letos, lotiti nekaterih nalog, katerih reševanje je na daljši rok neodložljivo, ker bi sicer na.stala nepopravljiva ško- da. Gre za probleme otroškega varstva. Predvsem je pereče vprašanje stanje zobovja šolskih otrok. V preteklosti je bilo mno- go premalo zobnih terapevtov, posledice pa so na zobovju šol- skih otrok. S saniranjem otro- škega zobovja nikakor ni mogo- če več odlašati. Zobozdravstvena služba bi zato naj še letos pre- gledala zobovje vseh šolskih otrok ter ukrenila potrebno za pozdravitev zobovja. Druga neodložljiva potreba je razširitev zmogljivosti otroških vrtcev. V Ptuju je v teh otro- ških ustanovah prostora le za 240 otrok, potreben pa je pro- stor za 400 otrok. Po urbanistič- nem načrtu bi morali zgraditi otroško varstveno ustanovo, to- rej jasli in vrtec v novem delu mesta, kjer živi največ mladih zakoncev. To nujno potrebo b' morali realizirati najpozneje v naslednjem letu. Otroški vrtci pa so odprto vprašanje tudi na podeželju. V Majšperku in v Podlehniku otro- ška vrtca sprejemata le malo število otrok, ker nista dovolj opremljena in ker primanjkuje vzgojiteljic. Oba bi bilo treba kadrovsko okrepiti in primerno oprem.iti, da bosta lahko spreje- la več otrok. Nujne potrebe narekujejo ustanovitev vrtcev v Dornavi in v Cirkulanah. V Dornavi je pro- stor zagotovljen, v njem pa ni podov, peči in druge opreme. Na vrtec v tem kraju že čaka 90 prijavljenih otrok. V Cirkula- nah pa čaka na otroški vrtec 100 otrok. Tam bo potrebno prosto- re še poiskati. Skupnost bo morala tudi za- gotoviti prispevek za otroke, ka- terih starši ne zmorejo celotne oskrbnine za svoje otroke v vrtcu. Od lanskega leta dalje šolske kuhinje ne dobivajo več ameri- ške pomoči. Te pomoči je bilo deležnih sicer samo 13 šol, ven- dar bo sedaj potrebno tudi to nadomestiti iz lokalnih virov. V ptujski občini je 484 otrok, ki se bodo lahko pripravili na življenje le v posebni šoli. Ven- dar obiskuje to šolo le 132 otrok Tej šoli je nujno potrebno za- gotoviti več šolskega prostora, da bo lahko prejela še nekaj otrok iz okolice mesta. Poleg navedenih nalog pa se pojavljajo še potrebe po finan- ciranju klimatskega zdravljenja šolskih otrok iz javnih sredstev, v primerih, ko starši ne zmorejo plačila za to zdravljenje. Za rešitev navedenih ter neka terih drugih potreb bi bilo po- trebno zbrati v letošnjem in \ prihodnjem letu znesek 2,018.00( N din. Glede na to dejstvo, da ima občinski proračun zelo omejen., sredstva, bo možno realizirat' v.se te potrebe le z ustrezno po močjo vseh delovnih organiza- cij v občini, zlasti pa gospodar- skih organizacij. V novih pogo- jih gospodarjenja so te prav go- tovo zainteresirane in v določe- ni meri soodgovorne za zagotav- ljanje splošnih pogojev za delo in življenje občanov, kamor sodi tudi varstvo in vzgoja otrok, za- to sodelovanje v izvajanju pro- grama gotovo ne bodo odrekle -n GASILSKO SLAVJE V 60R1ŠNICI In življenje gre naprej ... Cas se ne ustavlja... Tudi v Goriš- nici ne ... V zgodovino Gorišnice bomo 23. julija 1.1. zapisali spet novo stran zmage in uspeha. Gorišni- ški gasilci bomo predali svojemu ■namenu nov gasilski avtomobil. Gorišnica je po svoji naravni legi in po svojih uspehih že pred Vojno, še bolj pa po zadnji vojni Vedno dokazovala, da je center Spodnjega Ptujskega polja, česar f^e more nihče oporekati. Tako ^Udi v gasilski organizaciji. Kot taki smo Gorišničani želeli tudi Sasilsko društvo postaviti na ^esto, ki ji pripada. Postati srno želeli udarni in sposobni. Lani smo nabavili novo motorno ^^izgalno, letos dobimo avtomo- bil- S tem bomo zmogli reševati judi težje in odgovornejše na- Ipge, ki se postavljajo pred ga- silsko organizacijo. Gorišni.škim gasilcem je treba Vsekakor priznati, da se ne ^strašijo še takih težav in pre- Prek. Navajeni so delati in se Žrtvovati in zmagovati. Priznati ^t^eba, da nosi levji delež teh ?^ag predsednik društva tova- Janko Znidarič in po njem es upravni in nadzorni odbor seveda vse članstvo, ki mu *^^'dno stoji ob strani. Oseben poudarek daje goriš- niškemu gasilskemu slavju pri- znanje s strani občinske skup- ščine Ptuj in njenega predsed- nika tovariša Rebernaka, ki je sprejel pokroviteljstvo nad to veliko slavnostjo. V nedeljo, 23. t. m., ob 15. uri vabimo vse občane od blizu in daleč, da s svojo udeležbo po- častijo ta veliki praznik ne sa- mo gorišniških gasilcev, temveč vse te humane organizacije, ki je že in bo še tolikokrat poka- zala, kaj ji je dolžnost in naloga. Gorišniški gasilci so prevzeli nase veliko breme, ki ga ne bo tako lahko poravnati. Ker ne služijo sami svojemu osebnemu namenu, temveč vsej naši skup- nosti, je razumljivo, da se obra- čamo na vsa dobra srca s proš- njo za pomoč. Upamo, da se bo pokazala tudi ob tej priliki mi- sel in želja po medsebojni po- moči in sodelovanju ter nam pomoč, če bi kje potrkali na vra- ta, ne bo odrečona. Po slavnostnem delu prevzema avtomobila bo seveda tradicio- nalna gorišniška veselica. Po- skrbeli bomo za vse pristne do- mače kmečke dobrine in vam postregli tako, da boste odšli iz Gorišnice tako zadovoljni, kot sme to vsi navajeni. Na veselo c^7^•^!p,n■je v Gorišni- ci! Gorišniški gasilci Razumevanje pa takšno! Komunalno podjetje Ptuj — enota za vzdrževanje cest IV. reda je planirala v letu 1967 obnovo dotrajanega mostu čez potok Dravinjo v Stogovcih, na cesti Stogovci—žetale. V ta na- men si je hotela zagotoviti po- treben les in je že 1. februarja 1967 poslala dopis za potrebe lesa na Gozdno gospodarstvo Maribor — obrat Ptuj, na pod- jetje »Les« Ptuj in Kmetijske- mu kombinatu Ptuj — obratu za gozdarstvo. Ta tri podjetja namreč most najbolj rabijo za prevoze lesa. Od vseh treh podjetij se je odzval le Kmetijski kombinat Ptuj — obrat za gozdarstvo in. dobavil les skoraj v celoti, vendar ne v hlodovini, ampak žagani les, kar je stroške ob- nove mostu povečalo za naj- manj 65 odstotkov. Mislimo, da bi se v tem pri- meru morali občinski organi in omenjena podjetja zediniti in Komunalnemu podjetju dati možnost nabave hlodovine za vzdrževanje tako važnih objek- tov, da se dela pocenijo, ker so dotacije za vzdrževanje cest IV. reda tako minimalne. V. K., Ptuj Je tako prav? Prosim, da objavite moj se- stavek z namenom, da hi širši krog ljudi seznanil s težavami, s katerimi se srečujemo mladi, ki smo končali šolo, in da bi še kdo drugi ugotovil, če se sploh izplača šolati. Po končani šoli si na cesti, medtem ko dru- gi, nekateri tudi brez popolne osemletke, imajo zaposlitev in so celo na vodilnih delovnih mestih. Moj problem je namreč v tem: končala sem ESŠ v Ptuju, 3 leta sem bila štipendistka Sta- novanj sko-komunalnega podjet- ja v Ormožu. V tem podjetju sta namreč samo dva člana ko- lektiva s popolno srednjo šolo. Pred kratkim so na mojo proš- njo, da bi pričela izpolnjevati obveznost proti štipenditorju, kot to zahteva pogodba, odgo- vorili, da so v upravi zasedena vsa delovna mesta. Je to v prid gospodarski re- formi, če nekdo zavestno vlaga sredstva z.a izboljšanje kadrov- ske strukture, ki je pod mini- mumom, in potem ta denar vr- že vstran, ker se posamezniki 'wjijo za svoje stolčke? P. L., Hajndl pri Veliki Nedelji Kaj pa levi breg? v sobotnem »DELU« z dne 8^. 7. 1967 sem čital: Ptuj — DESNO OBREŽJE DRAVE NE BO VEČ ŽRTEV POPLAV — (temveč samo levo obrežje, op. pisca ). Pri tem sem se spomnil na sliko patrona gasilcev, sv. Flor- jana, ki gasi in poliva s kor- cem vode hišo. Take slike so v prejšnjih časih visele na svis- lih marsikatere hiše v Sloven- skih goricah. Na neki taki sliki pa je bilo baje napisano: Pre- ljubi sv. Florjan ti, obvaruj hi- še naše in druge vse požgi! — Torej perutninska farma na desnem bregu Drave bo z na- sipom zaščitena, Čez levi breg, kjer leži staro mesto Ptuj, pa naj vdira voda Drava po mili volji, saj vemo, kako je bilo lani in predlani in v prejšnjih letih, ko je vdirala voda v sta- re mestne hiše — ki so pod spomeniškim varstvom — in jih poškodovala! Morda bi bilo umestno sedaj, ko je 1900-letnica starega Ptuja pred nami, misliti tudi na za- ščito starega Ptuja, ki leži na levem obrežju Drave! Meščan Ptuja ODGOVOR MEŠČANU PTU- JA. V našem listu smo pisali o visokovodnem nasipu na des- nem bregu Drave v Ptuju v šte- vilkah: 21 z dne 26. maja letos pod naslovom »Breg bo zava- rovan pred poplavami z viso- kovodnim nasipom«, v št. 22 z dne 2. junija letos pod naslo- vom »Visokovodni nasip« (v tem sestavku je pisec Alojz Cestnik iz Ptuja ugotovil, da bo voda v primeru, da bo de- sno dravsko obrežje zavarova- no z nasipom, tem huje popla- vila levi breg, torej stari del mesta) in še v št. 25 z dne 23. junija letos pod naslovoMi »Območje med Dravo in Stu- denčnico bo varoval visokovod- ni nasip«, v katerem je pisec prav tako ugotovil, da je že projektant nasipa na desnem bregu Drave opozoril na to, da je nujno potrebno vzporedno z zavarovanjem desnega brega zavarovati tudi levo obrežje, torej stari zaščiteni del mesta. Uredništvo Odgovor na članek ŽIVLJENJE JE VČASIH KRUTO Kes sta se poročila pred 30 leti, on obrtnik, ona pa kmečka hči, ter imata sedem otrok. Hiša je bila kupljena z denarjem njenega očeta in je zaradi tega vknjiženo lastništvo na njeno ime. Ona je pridno delala — vzgojila je sedem otrok — in še dokupila zemljo. Mož kot obrtnik je imel dovolj dela doma in je vprašanje, po kaj je odšel v inozemstvo. Nihče ni prišel med njiju. Če mož verjame kakim pismom, ki jih je dobival v inozemstvo, je njegova stvar. V kakšnih okoliščinah je prišlo do pisanja izjav, ki jih je ona podpisala, ve on prav dobro. On tudi ve, zakaj je žena po tridese- tih letih zakona morala od hiše in si poiskati zaposlitev, ko je bilo prej doma dovolj kruha za vso družino. Odnose med njo in njim raz- čiščujejo sodišča — tudi glede tretjega — mož pa se izogiba postopku, skoraj dnevno pa za- sleduje in nadleguje ženo, celo na njenem delovnem mestu. Nepotrebno je vprašanje njej, ženi: katera stran bo težja, kajti druge strani sploh ni bilo in je ni. Le eno vprašanje je potrebno: Kdaj bo on resno in stalno po- prijel za delo, da ne bodo stali stroji v delavnici, da ne bo na dvorišču plevela, njivi pa neobde- lani, in kdaj bo prenehal z ne- utemeljenimi očitki njej ter s tožbami nasproti otrokom. Ko bo to vprašanje dobilo od- govor — in če ga bo — ter ko bo vse navedeno izpolnjeno, ne bo treba trditi, da je življenje včasih kruto, ampak bo življenje zopet postalo lažje in lepše. Pojasnilo uredništva: Gornji odgovor so nam poslali v objavo odvetniki Alič, Fra.n- gež in Malek iz Ptuja kot prav- ni zastopniki Rozalije Šabeder iz naselja Bratov Reš št. 1 v Ptuju in smo ga objavili zato, ker ima vsa.k. ki se čuti priza- detega po v tisku objavljeni in- formaciji, po zakonu pravico do zahteve po objavi odgovora. V zvezi z našim člankom in z gornjim odgovorom želimo po- lasniti, da v našem članku ni- smo mislili nobene konkretne osebe, temveč smo hoteli prika- zati posledice nepremišljefiega odhoda v tujino tistih naših državljanov, ki imajo imetje ali delo doma, pa odhajajo v tujino, in kakšne so lahko po- sledice njihovega odhoda v nji- Priprave na obrambo so stvar vsakega državljana Naloge občin v sistemu priprav za obrambo dežele pred sovražnikom, kar je posebno važno po najnovejših dogodkih na mednarodnem to- rišču, zavzemajo najvidnejše mesto občine in gospodarske or- ganizacije. Obramba naših me- ja namreč ni stvar samo Jugo- slovanske ljudske armade, tem- več je največja in stalna obvez- nost vsakega našega državljana Polno vrednost tako sprejete- ga splošnonarodnega obrambne- ga sistema je poudaril predsed- nik Tito, ko je pred kratkin- poleg drugega izjavil: »Obrambe, naše dežele nI samo stvar naše armade, čeprav predstavlja ta njen najbolj organiziran in učinkovit del. Skrb za obrambo dežele je stvar vseh državnih in družbenih organizacij in vseh naših ljudi. Zaradi tega moramo vse bolj razvijati in izpopolnje- vati sistem urjenja in vzgajanja, ki ne bo obsegal samo armade, temveč na določen način vse dr- žavljane.« Glede na to je razum- ljivo to, kar je bilo rečeno na zadnji seji Zvezne konference SZDL Jugoslavije, da mora biti organizirano delo pri priprav- ljanju prebivalstva na obrambo dežele sestavni del dejavnosti Socialistične zveze in drugih družbeno-političnih organizacij v občini. Večja vloga šol i>n teles- novzgojnih organizacij Ne bi smeli pozabiti, da ima- 'o v pogledu pripravljanja mla- dine na obrambo dežele zeloi pomembno vlogo srednje, višje in visoke šole, v katerih je pouk predvojaške vzgoje. V nekate- rih občinah šole — po mnenju mnogih — ne posvečajo dovol] pozornosti predvojaški vzgoii Socialistična zveza bi morala .skupno z mladinsko in drugimi organizacijami najti možnost zs razvijanje raznih oblik množič- ne telesne vzgoje mladih ljudi Obstoječe oblike množične te- lesne vzgoje zajemajo le malo ljudi, kar se opravičuje s po- manjkanjem finančnih sredstev ki pa jih je vedno dovolj, ko gn za nogomet. Na seji Zvezne kon- ference je bilo tudi rečeno, d .je potrebno množično telesn( kulturo razviti do te mere, da bo zajela vse za to sposobne državljane. Delovne organizacije in obramba Vse glasnejše so zahteve po temeljitejši analizi dosedanjega prizadevanja delovnih organiza- cij na področju narodne obram- be. Nekatere med njimi nam- reč temu vprašanju ne posve- čajo potrebne pozornosti. Uslužbenci, ki bi se naj ukvar- jali s temi vprašanji, pogosto niso strokovnjaki v tem poslu, čeprav je v delovni organizaciji verjetno več rezervnih ali upo- kojenih oficirjev, ki bi jim lah- ko znatno pomagali. V nekate- rih delovnih organizacijah pa -ploh nimajo delovnega mesta za vprašanja narodne obrambe in opravlja te posle eden izmed islužbencev poleg svojega red- nega dela. V opravičilo navaja- 'o potrebo po varčevanju, to pa je v tem pogledu neumestno, .'.er lahko delovni organizaciji, nredvsem pa skupnosti, zelo cialnih problemih. Delovne skupine morajo takoj pričeti z izdelavo gradiva konferenco. Takoj ko bo posa- mezna skupina izdelala zahte- vane analize, bodo sklicana šir- ša posvetovanja s predstavniki samoupravnih organov in druž- beno-političnih organizacij z na- menom, da se stvari pred kon- ferenco temeljito preJdiskutira- jo in pripravijo predlogi za sklepe in dokument, ki ga bo sprejela konferenca samouprav- ljavcev. Program priprav na konfe- renco predvideva številna po- svetovanja in razgovore, da bo v pripravah na konferenco so- deloval širok krog samouprav- ljavcev delovnih organizacij. Na seji predsedstva so izvolili odbor iconference samouprav- ljavcev, v katerega so izvoljeni: Simon Pešec, Franjo Rebernak, Branko Gorjup, Zdravko Turn- šek, Stanko Lepej, Milan Lac- ko, Jože Šegula, Drago Cater, Danilo Masten, Oton Mlakar in Lojze Cucek. Imenovali so tudi organizacij- sko-tehnično komisijo konferen- ce, v kateri so: Feliks Bagar, Franc Tetičkovič, Maks Zmavc, Viktor Prelog in Ivo Ciani. S formiranjem vodstva konfe- rence in delovnih skupin se pri- čenja obdobje intenzivnih v.se- binskih priprav na konferenco samoupravljavcev ptujske ko- mune, ki zahteva aktivno sode- lovanje vseh sil, da bo konfe- renca po svoji vsebini in kvali- teti dosegla tisti cilj, ki so ga v sklepih in predlogih zastavile konference samoupravljavcev v delovnih organizacijah. Do prometne nesreče pride zelo hitro; kaj je primoralo šoferja iz Siska, da je vozil po levi strani in se s tovornjakom znašel v jarku, v tem trenutku Se ni bilo znano. Odlomki iz življenja lieroja LXV Z zanimanjem je čital Tomaž Rudijevo poročilo s Štajerske, ki je imela med slovenskimi po- krajinami najhujše okoliščine za osvobodilni boj. V dolgem po- ročilu je Rudi napisal, da šteje Kozjanski odred 300 mož, da je uničil Jurklošter, zaplenil v zadnjem času 70 pušk, da je ze- lo prizadeven z miniranjem pro- ge Celje—Zidani most—Zagreb. Partizani so se napotili tudi ■proti hrvaški meji in na progo Grobelno—^Rogatec ter proti Halozam. Rudi je sporočil še, da ima Pohorski odred dva bataljona, enega na Pohorju s 120 mož- mi, drugega pa na Kozjaku, kjer je 70 borcev. Glavna nalo- ga enot je sedaj mobilizacija severno od Drave in v Sloven- skih goricah. Na terenu ni do- volj političnih aktivistov. V mariborski organizaciji je vse v redu. Njegova, Tomaževa iz- java, ki jo je prinesel s Štajer- ske o neredu v organizaciji, ni bila pravilna. Izvirala je iz pri- stranskih izjav. Rudi je sporo- čil, da pošilja na Dolenjsko po- štenega mladega fanta Branka, ki je bil na Pohorju radio- telegrafist. V štab IV. operativ- ne cone je prišel župnik Smon s 50 fanti. Smon je med ljud- stvom ugleden in znan. • Komandant glavnega štaba Stane je sprejel v začetku ju- lija pismo člana okrožnega ko- miteja KPS šaleško-mislinjskega okoliša. Ko ga je prečital, ga je ponudil Tomažu, naj ga še on prebere. Pismo je razodelo, da so se razmere na Štajerskem v enem letu zelo spremenile. Izdajstva so zelo popustila. Par- tizani se zato ne skrivajo več tako zelo po hostah, kakor so se prej. Nastopajo pogosto celo na mitingih, kjer se zbere tudi po sto vaščanov. NOV je sedaj strah sovražnika, saj so na Šta- jerskem sedaj brigade in XIV. divizija. Sovražnik pa ne mi- ruje, zato so spopadi pogosti. Vrste narodnoosvobodilne vojske se vsak dan krepijo z novimi borci, za katere pa žal manjka orožja. Od Nemcev ga je sedaj hudo ugrabiti, ker se v manjših skupinah sploh ne premaknejo iz svojih utrjenih postojank. Glavni štab naj bi poslal še orožja. V vrilovni štab Iz depeše vrhovnega štaba NOV in POJ z dne 3. julija 1944, oddane ob 14. uri, čitamo: »Du- šana Kvedra takoj poslati z avionom k nam!« Kakor vedno, se je Tomaž hitro vživel v novo nalogo. Tomažu je bila odločitev vr- hovnega štaba dokaz, da ceni- jo njegove sposobnosti. Priča- koval je, da ga kličejo k sebi za daljše obdobje. Še pred odhodom je sprejel za glavni štab NOV in POS de- pešo, ki naj bi jo objavili slo- venski časopisi. Bila je brzo- javka generala McLeana pol- kovniku Mooru: »Naslednje be- sedilo osebnega sporočila gene- rala Wilsona maršalu Titu: Z občudovanjem zvedel o posled- njih uspehih, ki so jih dosegle vaše enote in pripomogle tako k operacijam zaveznikov v Ita- liji in Franciji. Zlasti uspehi v Sloveniji so važni, ker so za- ustavljali važne sovražnikove prometne žile.« Brzojavko je oddal Tomaž komandantu Stanetu. Prečitali so jo na sestanku članov glav- nega štaba in jo poslali časopi- som v objavo. Pred Tomaževim odhodom iz Slovenije mu je glavni štab iz- dal propustnico z dne 15. julija 1944, ki se glasi: »Dušanu Kve- dru-Tomažu, načelniku GŠ NOV in POS, za svobodno gibanje po Jugoslaviji.« Vrhovni štab je imel tedaj svojo bazo na otoku Visu v Dalmaciji, kamor je moral To- maž odpotovati. Kakor vse kaže, se je med potjo oglasil v glav- nem štabu Hrvaške, saj mu je ta izdal 18. julija 1944 objavo za pot v Bari. Na objavo se je podpisal polkovnik Jakšič. V Bari je Tomaž odpotoval z letalom, V mestu Bariju ob italijanski jadranski obali, nasproti otoka Visa, so fašistične sile uredile že leta 1941 bazo za pošiljanje svojih sil na jugoslovansko oba- lo. Ko je angloameriška arma- da Bari zasedla, so zavezniki določili Bari za zavezniško zve- zo z jugoslovansko narodno- osvobodilno vojsko. Blizu Bari- ja so uredili barake za bolniš- nice, kamor je NOV pošiljala ranjence. Tam so bile tudi baza materialne pomoči naši vojski, naše eskadrilje, naše tankovske enote. Tam so se oblikovali ba- taljoni iz Primorskih Slovencev in Istranov, ki so po kapitula- ciji Italije zapustili italijansko vojsko. Tam so se zbirali Jugo- slovani iz razpuščenih taborišč po kapitulaciji Italije. Vojaško jugoslovansko središče je bilo Gravina, kjer se je razprosti- ralo veliko taborišče. Tu so strokovnjaki vadili vojake za razne vojne enote, za letalce in padalce, za artilerijo. Taborišču sta poveljevala Franček Koče- var in Ivan Lah. Po opravljenih "njaCkih teČMiih '«0 .Tu^o^l-^^-^nc pošiljali z letali v domovino. O Tomaževem bivanju v Bariju nismo našli nobenih vi- rov, zato ne moremo za sedaj napisati ničesar. Verjetno je Tomaž prispel že na koncu ju- lija na otok Vis v vrhovni štab NOV in POJ. Vis je bil pravi vojaški otok, ki so ga enote NOV in POJ zasedle po kapitu- laciji Italije skupaj z drugimi dalmatinskimi otoki in Dalma- cijo. Nemci so pozneje v svoji močni ofenzivi spet zasedli več- je dalmatinske kraje in otoke, Vis pa je bil tako utrjen, da so napad nanj odložili. Vrhovni štab je dovolil, da so na Vis prišle med januarjem in majem 1944 40. in 43. mor- nariški komandos in nekateri ameriški oddelki, tako topniški, inženirski in zaledni, skupaj okrog dva tisoč zavezniških vo- jakov in oficirjev. Vis je bil protiletalsko močno utrjen. V začetku maja 1944 so dogradili letališče, na katerega so se spuščala letala britanske- ga in sovjetskega transportnega središča v Bariju, ki so preva- žala orožje, municijo, vojaško obleko, obutev in hrano ter zdravniške potrebščine za na- šo vojsko. V tem času je prispela v vr- hovni štab vest, da je bil iz- veden 20. julija 1944 na Hitlerja Btentat. V Rastenburgu, kjer je imel Hitler svoj glavni stan v temnem gozdu, obdan z beton- skimi bunkerji in električno bo- dečo žico, mu je nastavil v ak- tovki na štabnem razgovoru pol- kovnik Stauffenberg bombo, za- vito v srajco. Bomba se je raz- strelila, mnogo navzočih je po- končala. Hitlerja pa je le laži' ranila. Vest pa je le naznanil da se upor proti Hitlerju ''n da so uporniki '-""i njegovi- mi najvišjimi oficirji, _ Z Visa so naši z desantnimi nenadnimi napadi na otoke Hvar, Mljet, Šolto, Korčulo in Brač podpirali bojno vnetost 26. divizije v Dalmaciji. Naj- pomembnejši napad je bil še pred Tomaževim prihodom — že od 1. do 5. junija 1944, ko so se naši izkrcali na Braču, Po- magale so zavezniške enote. Tomažu je po prihodu na Vis vrhovni štab določil, da bo opravljal delo pomočnika na- čelnika vrhovnega štaba. Sode- loval bo pri odrejanju nalog od- delkom in pri izvajanju nalog oddelkov vrhovnega štaba ter pri pomembnih štabnih razgo- vorih. Minevali so vroči poletni dne- vi, natrpani z delovnim progra- mom od jutra do pozne noči. Le med najhujšo vročino je bil od- rejen počitek. Tedaj se je To- maž vsak dan hladil v valovih morja, V vrhovnem štabu je Tomaž spoznal vrhovnega komandanta Tita, se srečal s tovarišem Kar- deljem in člani nacionalnega komiteja, spoznal vse člane vr- hovnega štaba in člane zavez- niških misij. Vsak dan so pri- hajali na Vis partizanski ko- mandanti iz najoddaljenejših krajev Jugoslavije — iz Make- donije, Vojvodine, Slovenije. Angloameriška in sovjetska transportna letala so se spušča- la na zasilnih letališčih v pla- ninah in tudi v nižinah po Ju- goslaviji, odkoder so pripeljala vojaške komandante in politič- ne delavce najprej v Bari, iz Barija pa z letalom ali ladjo v vrhovni štab na Visu. Na Visu je radijska zveza s korpusi oddajala in sprejemala ->n-očila vsak dan. Nekeqa dne ie prispela Vis ladja z grškimi mornarji. Ko so stopili na kopno, so poljub- ljali »svobodna balkanska tla . Kmalu zatem je prišel na Vis delegat EAM — narodnoosvobo- dilnega gibanja v Grčiji — A. Gimas. Na Visu so za Tomaževega bivanja zgradili pomožno leta- lišče za bombnike petnajste ameriške letalske armade, ki je napadala vojnoindustrijska središča v srednji Evropi in na Balkanu, Ti bombniki so se spuščali na Vis, kadar so se vračali s svojih poletov poško- dovani ali pa jim je zmanjkalo goriva. Avgusta je maršal Tito za- pustil Vis, Odpotoval je v Nea- pelj, kjer se je sestal s Chur- chillom, Angleški zunanji mini- ster je izrazil željo, da bi se Tito sestal s kraljem Petrom, ki je bil tedaj v Italiji. Tito je predlog zavrnil. Pri tem se je skliceval na sklepe AVNOJ. Po dolgih razgovorih so sestavili Subašičevo vlado s šestimi čla- ni, dva sta bila zastopnika na- rodnoosvobodilne vojske. Tito se je nato vrnil na Vis V tem času je Tomaž zasle- doval razveseljive vesti. Rdečti armada je avgusta 1944 prispeli^ do Donave. V Italiji je prodiralti '•nglo-ameriška armada po gre- benih Apeninov od Rima in da- l.ie proti severu. Invazija v Nor- mandiji je napredovala doboko v Francijo do Pariza. Vrhovni štab jc pošiljal depe.^e enotain NOV v Srbijo, naj preprečujejo Memcem umik iz Grčije. V Sr- bijo so nato vdrle udarne divi- zije in pomagale osvobajati df" želo. Po depešah z domačih i" tujih bojišč je Tomaž na svoje zemljevide z drobnimi pikami zaznamoval nove položaje za- •ezniških sil V. R. (Dalje prihodnjič) Sjtran ? TEDNIK -- petek, 14. julija !%" VZGOJNA VPRAŠANJA Otroci in počitnice (Nadaljevanje in konecO Zaposlene matere včasih tar- najo, da otroci v času njihove o,dsotnosti kaj narobe naredijo, večkrat prav občutno material- no škodo. Slišati je tudi, da ne ubogajo in ne izvršujejo raznih naročil. Kje so vzroki, da ne ubogajo? O tem bi seveda mo- rali govoriti posebej, o vzgoji y naj nežnejši mladosti, sedaj pa poglejmo raje na počitniški ur- nik. Nikakor ni odveč pomisliti na to, da bo treba septembra spet v 'šolo! Vsi, ki bodo jeseni spet prestopili šolski prag, bi mo- rali pregledati in pospraviti svo- je šolske potrebščine. Ali je tam vse urejeno in pospravljeno? Nekateri to store že zadnji dan pouka! Polica ali omarica mora biti urejena tako, da bo v njej le to, kar je za šolo potrebno. Toda nikar brezglavo metati proč vseh popisanih zvezkov in lanskih knjig! Morda so kje kakšne knjige, zvezki ali zapi- ski, ki bodo učencu koristili tu- di v naslednjem letu. Včasih je prav zabavno listati po knjigah in zvezkih lanskega leta. Ob takem pregledovanju se zazdi mlademu človeku marsikaj no- vo in nenadoma uvidi, da mar- sičesa ne zna, kar je med šol- skim letom dobro obvladal, pa je sedaj že pozabil. Pred dnevi sva se razgovarjala z nekim osmošolcem, ki je s prav do- brim uspehom končal osem- letko. Pogovor je nanesel tudi na fiziko. Bolj za šalo kot zares sem ga vprašala, naj mi razloži Ohmov zakon. Ves v zadregi je začel jecljati, toda pravilne raz- lage nikakor ni mogel spraviti iz sebe. Ves je bil iz sebe in skoraj ogorčen, kako je mogel to pozabiti, ko je bil ravno to v šoli vprašan in je dobil dobro oceno, ker je znal. Pozneje je povedal, da je v odmoru snov prebral in tudi pravilno odgo- varjal, ker si zelo hitro zapom- ni. Potem seveda ni več ponav- ljal, saj je bil že vprašan! Vi- dimo torej, da se na hitro na- učena snov, ki je sploh ne utr- jujemo, hitro pozabi! Ob tem bi ne bil odveč dobro- nameren nasvet mladim ljudem: Preglejte torej svoje police, urev di'e pa tudi svoje znanje! Pre- listajte nekoliko slovarčke tuje- ga jezika in kontrolirajte zna- nje svojega besednega zaklada. Ponovite glavna poglavja iz slovnice, oglejte si matematična pravila, formule v fiziki in ke- miji — pa kaj je treba tu na- števanja, sami dobro veste, kje je vaše znanje šibko! Zdaj pa še nekaj o tistih, ki imajo popravne izpite. Čudne nazore imajo nekateri od njih: Zadnji teden bom malo pogle- dal, za dvojko bo že! To bo to- rej res »temeljito znanje«! Naj- prej si mora pripraviti knjige in zvezke, iz katerih se bo učil. Nato si naj vso snov razdeli v primerna poglavja (kar je pa navadno že v knjigi ali zvezku urejeno), potem si naj uredi urnik za ves avgust — in šele takrat bo videl, kako malo časa ima! Učivo mora namreč tudi ponavljati, ker ga bo le p>otem tudi znal. Le tako bo lahko šel dobro pripravljen k izpitu in se mu ne bo treba ničesar bati Tako pa je zaradi slabe priprav- ljenosti mučno izpraševalcu, ko- misiji in učencu, ki nebogljeno jeclja in se jalovo izgovarja: Saj sem se učil! Učitelj bi lah- ko odgovoril: Pa se nisi naučil! Kajti med učiti se in naučiti se je velika razlika! Med počitnicami bi naj našel vsakdo tudi dovolj časa za bra- nje dobrih knjig, ne samo stri- pov in plaže. Naj si že sedaj ob Ibranju dela zapiske, ker med šolskim letom ob preobilici dru- gega dela ne bo imel toliko ča; kot sedaj. Vsakdo, ki hodi v šolo, lahko v počitnicah prevzame nase del gospodinjskih opravil in na ta način razbremeni mater, ki ji bo to v veselje in olajšanje, po- sebno še, če je zaposlena. Ce bo prišla mati iz službe v po- spravljeno stanovanje, če jo bo mogoče čakalo celo že kosilo ali pa ga bo samo še skončala, bo vzdušje v družini gotovo pri- jetnejše in življenje zaposlene matere znosnejše. Nikakor ne smemo dovoliti, da bi bilo otro- ku v počitnicah dolgčas! Zaposli naj se s pametno razporejenim delom in s pripravo na šolo. Dolgčas je namreč nevarna rja, ki razjeda duševnost in večkrat vodi na neprava, nevarna pota' Otroci, ki bodo urejeno pre- živeli počitnice, bodo jeseni šli v šolo gotovo z boljšimi občutki kot tisti površnež, ki bo šele drugi dan pouka v septembru zbegano iskal aktovko s šolski- mi potrebščinami, ker ne ve, v kateri kot jo je junija zabrisal! Kdor bo preživel počitnice smotrno in načrtno, jih bo pre- živel tudi pametno in prijetno, to pa je najboljše zagotovilo, da bo telesno in duševno pri- pravljen na delo v naslednjem šolskem letu. A. G. Kratke vesti iz Ormoža V LANSKEM LETU JE 32 OB- ČANOV ZAHTEVALO DOVO- LJENJE ZA NABAVO OROŽJA V zvezi z zakonom o nabav- ljanju, posesti in nošenju orož- ja je bilo v preteklem letu vlo- ženih 52 zahtevkov za nabavo orožja. Od tega je bilo izdano 31 dovoljenj za nabavo pušk vseh vrst in 8 dovoljenj za na- bavo samokresov. Ostali zah- tevki so bili zavrnjeni ali zavr- ženi zaradi pomanjkljivosti. LANI SO IZDALI 4000 OSEB- NIH IZKAZNIC V preteklem letu so pričeli z veliko zamenjavo osebnih iz- kaznic. Do konca leta je bila opravljena zamenjava za obča- ne treh krajevmih uradov, in si- cer na Kogu, v Središču in Or- možu. Odziv občanov je bil zadovoljiv. ODJAVE IN PRIJAVE Tekom lanskega leta je bilo 505 prijav stalnega bivališča, 724 odjav stalnega bivališča, 138 prijav sprememb stanovanja in 145 prijav in odjav začasnega prebivališča. V LANSKEM LETU SE JE POROČILO 133 PAROV Na področju osebnih stanj, ki jih vodijo matičarji na krajev- nih uradih, je bilo v lanskem letu opravljenih 139 vpisov v rojstno matično knjigo, 155.vpl-- sov v poročno knjigo in 180 vpisov v mrliško matično knji- go. Na podlagi zakona o oseb- nem imenu je bilo izdanih 20 odločb o spremembi priimka in dve odločbi o spremembi imena IZVRŠEVANJE SODNIH IN UPRAVNIH KAZNI V lanskem letu je bil voden postopek za 150 oseb. Od tega je bilo največ oseb upravno ka- /.novanih na denarne kazni. NA NOVO REGISTRIRANIH 151 MOTORNIH IN PRIKLOP- NIH VOZIL Odsek za notranje zadeve ob- čine vodi register motornih in priklopnih vozil. V lanskem le- tu je bilo na novo registriranih 151 motornih in priklopnih vo- zil. Od tega 94 osebnih avtomo- bilov, 34 motornih koles, 8 to- vornih avtomobilov, 10 traktor- jev in 5 priklopnikov. Številke so v primerjavi z letom 1964 precej večje, saj so v tem letu registrirali le 43 avtomobilov, 4 tovorne avtomobile in 29 mo- tornih koles. V lanskem letu je opravilo vozniške izpite 146 občanov, v letu 1964 le 64. Bela nafta Nafto Imenujemo navadno tu- di »črno« zlato. Vendar nafta ni vedno črna. V zemeljski notra- njosti najdemo tudi belo naf^o. Velikanske količine takšne bele nafte so v bližini pritoka reke Ob, ob rečici Vasjugan. Tod pri- haja na dan brezbarvna teko- čina, ki je skoraj čisti bencin. Rogozničani, pomagajmo! Vodstva družben opolitčnih or- ganizacij in društev Krajevne skupnosti Rogoznica vabijo svoje člane iz Spodnjega Velovleka, Pacinj. Kicarja, Zabjaka. Nove vasi pri Ptuju in Rogoznice, da z denarnimi sredstvi pomagajo ljudstvu, ki je doživelo grozote imperialističnega napada. Vaša pomoč je nujno potrebna za nabavo zdravil in hrane, ki jo potrebujejo stotisoči, ki so jih izgnali Izraelci iz njihovih domov v vročo puščavsko podnebje. Že- ne, otroci in starčki so bolni, lač- ni in žejni, ostali so brez domov in vsega, kar so imeU. Edino upanje so jim dobri in plemeniti ljudje po vsem svetu. Z odprtim srcem darujmo ljudem, ki so pomoči krvavo potrebni. Z našo pomočjo bomo dokazali našo humanost, ki je vrlina sle- hernega občana socialistične skup- nosti. Delavci v delovnih organizaci- jah, darujte denarno pomoč v vaših sindikalnih podružnicah. Priporočamo vam, da darujete svoj enodnevni zaslužek, seveda Je vaša pomoč tudi lahko večja. Kmetje, mladina in upokojenci, vas bodo v prihodnjih dneh obi- skali na domovih člani krajevne- ga odbora socialistične zveze de- lovnega ljudstva in člani koor- dinacijskega odbora za pomoč žrtvam imperialistične agresije ki bodo sprejemali vaše prispev- ke v pomoč arabskemu ljudstvu. Pomagajmo vsi! Krajevni odbor SZDL Rogoznica KIDRIČEVO Komisija za skupno potroš- njo in družbeni standard je pred kratkim obvestila delov- ni kolektiv oziroma vse, ki se zanimajo za stanovanja, da bo letos končan novi 30-stanovanj- ski blok, ki ga gradi podjetje v Ptuju ob Cojzovi poti in da bo vseljiv v začetku oktobra tega leta. Glede na to bi naj zainteresirani vložili svoje proš- nje najpozneje do 15. julija 1967, ker mora komisija že prej pripraviti predloge za do- delitev stanovanj. V obvestilu so pril^azane najemnine za po- samezna stanovanja v novem bloku, ki bi naj znašale v letu 1970: za štirisobno stanovanje z nad 100 m* površine 312 no- vih din, za trisobno z 80 površine 252 novih din, za dvo- sobno s 44 m^ površine 149 no- vih din ter garsonjere z 22 m^ površine 65 novih dinarjev. Zraven tega bo v tem bloku še 10 samskih sob s skupnimi sa- nitarijami (soba ima umival- nik), imajo pa različne povr- šine od 11 do 30 m- in se temu primerno giblje tudi najemni- na — od 32 do 87 novih din za sobo. Seveda je razumljivo, da bodo najemnine v letu 1967 takšne, kot je predvideno za leto 1967 in se bodo postopo- ma dvigale do leta 1970, ko bo- do polne ekonomske najemni- ne. Upravni odbor TGA je pred kratkim obravnaval kontrolo bolnikov in nadomestilo oseb- nega dohodka za pi-vih 30 dni zadržanosti od dela. Na isti se- ji je sklenil predlagati delav- skemu svetu, da odobri Fran- čiški šoštar, vdovi po pokoj- nem Francu Soštarju, ki je bil zaposlen v TGA, enkratno de- narno pomoč v znesku 2000 no- vih dinarjev. Na zadnji seji delavskega sveta TGA Kidričevo je zbudila največ pozornosti delitev dota- cij društvom in organizacijam, ki so jo zaprosile. Končno je sprejel' sledečo de- litev sklada skupne porabe: vanj je bilo izločenih 1,500.000 novih dinarjev, za centralni sklad, ki ga upravlja delavski svet 1,350.000 novih dinarjev in za sklade skupne porabe delov- nih enot 150 tisoč novih dinar- jev. Skoraj v vseh primerih je bila zaprošena dotacija odobre- na, kot je predlagal tJO in sve- ti delovnih enot, razen ko je šlo za večje zneske, kot je dotacija za NK Aluminij, Aeroklub Ptuj in Krajevno skupnost Kidriče- vo, kjer ni prišlo do sporazuma. Vsekakor je bilo največ raz- prav okrog dotacije NK Alumi- niju ter Aeroklubu Ptuj. mf Družinska relikvija Eden izmed gostov, ki je sedel pri večerji poleg interesantne da- me, ja postal pozoren na njen medaljon. V tem medaljonu pa imate naj- brž kakšno dragoceno družinsko relikvijo? V njem so lasje mojega moža. Vaš mož je vendar še živ! Seveda, samo las nima ve*. ROJSTVA Rodile so: Rozalija Kukovec. Tibolci 2 — Slavka; Marija Mi- lošič, Slatina 65 — Slavico; Eli- zabeta Kokol, Pobrežje 103/b — dečka; Angela Rajh, Ormož. Kolodvorska 3 — deklico; Ma- rija Petek, Ormoška 5 — Draga; Ivana Janžekovič, Gajevci 31 — Majdo; Amalija Vojkovič, Lov- rečan 97 — Roberta; Kristina Flajs, Pobrežje 88 — Ano; Eri- ka Likar, Kidričevo 48 — Ale- ša; Anica Petrovič, Podvinci 126 — deklico; Marija Radolič, Pre- oolje 63 — Melito; Kristina Ver- lak, Stojnci 112 — Janeza; Ani- ca Krošnja, Ljubljana, Linhar- tova 86 — Janeza; Ivana Leben, Moškanjci 16 — Slavka; Leni Nemec, Središče 18 — Jasmino; Jerica Kmetec, Tržeč 15 — deč- ka; Ana Rambaher, Hlaponci 7 — deklico; Matilda Kos, Trnov- ska vas 32 — Marico; Ljudmila Lovrec, Badličan 39 — Jankico; Marija Kostevšek, Sela 5 — Anico; Elizabeta Hojnik, Dor- nava 6 — Marjeto; Neža Rajh, Za kolodvorom 16 — Vekosla- va; Terezija Šenkiš, Nadkrižov- Ijan 7 — Mladena; Anica Ko- pušar, Apače 36 — dečka; Ivan- ka Vorih, Kicar 126 deklico; Ana Lah, Zagrebška 54 — de- klico; Matilda Klarič, Dežno 3 — Renato; Alojzija Verlek, Sp. Hajdina 4 — Petra; Alojzija Pulko, Loa'rec 50 — Marjano; Antonija Potočnik, Trubarjevo naselje — Branko; Fanika Ma- rinič, Bresnica 76 — Petra; Ma- rija Skrjanec, Huni 47 — Ro- mano; Jožefa Potočnik, Podlože 79 —- Branka; Elizabeta Milošič, Kidričevo 9 — Franca; Franči- ška Petrovič, Mala vas 29 — Metko; Marija Podgorelec, Or- mož, Zigrova 6/a — Petra; Šte- fanija Šestan, Dobrava 1 — Li- (Nadaljevanje na 6. strani) KOTIČEK ZA KMETOVALCE IN VRTIČKARJE Pesina listna pegavost Pesa že leF>o raste na njivah, razvijajo pa se tudi bolezni, ki uničujejo pridelek. Nevarna gli- vična bolezen na vseh vrstah pe- se: na sladkorni, na krmilni in jedilni, kjer koli se pesa goji, je listna pegavost. BOLEZEN: Značilne za bolezen so majhne, 2—3 mm velike, okrogle pege na listju. Najprej so rjave, sčasoma jih prekrije siva žametna pre- vleka, končno pa počrnijo. na ro- bu se običajno rdeče obarvajo. Pege se sušijo in se trgajo. V njih nastanejo razpoke in luknje. Ker se naglo množijo, zlasti ob vlažnem vremenu, se listje suši in odpada. Najprej so napadeni zunanji listi, postopoma pa pre- haja bolezen na notranje. Zaradi izgube zunanjih listov rastejo iz sredine vedno novi listi in zato sc cesto glava korena koničasto podaljša, spodnji del pese pa ne raste. Ker je asimilacija ali u,svajanje zaradi sušenja listja ovirana, je pridelek zmanjšan. Občutno se zmanjša tudi odstotek sladkorja v pesi, če traja močnejši napad ^'^e do zorenja pese. Pri napadeni sladkorni pesi je odpadek znaten, •^t-r stožčaste glave niso za pre- delavo. Pri krmni pesi pomeni paradi bolezni posušeno listje še izgubo za krmo. Razen pese napade bolezen še rastline. Največ napade Plevele, katerih ostanki služijo spomladi za izvor prvih okužb Pesnega listja. ZATIRANJE: Bolezen zatiramo, če vse ostan- i^^\ obolelih rastlin, če niso več primerne za krmo in za siliranje, zberemo in sežgemo. Kolobdriti '^'Jramo tako, da pride največ ^'sako tretje leto pesa na isto nji- ^'O- Peso gojimo dovolj redko, da med rastlinami ne zadržuje y.'aga. Gnojenje s kalijevimi gno- jili napravi rastline odpornejše. *^f'r Ke trosi, s katerimi se bole- širi, oprimejo tudi semena. Priporočajo razkuževanje semena Pff^d setvijo. . •^^'livažnejši zatiralni ukrep škropljenje z bakrenimi pre- Parati. na primer z 1 V« bordoj- brozgo. ^ času vegetacije škropimo •■^čkrat. Le tako bo listje ne- P^^-stano pokrito z bakrenimi vPoiinami. Cim pogostejše je de- ^?^;je. tem večkrat je treba škro- ^'^i v naislah-em primeru celo Vsakih dcbct dni. Od dosedanjih preparatov, ki so se uporabljali proti tej bole- zni, je Pinusovo novo sredstvo Du Ter najučinkovitejše. Du Ter se uporablja v količini od 1,2 do 1,8 kg na hektar. Krastavost kumar v naših vrtovih lepo rastejo tudi kumare, ki jih bomo upo- rabili za solato in za vlaganje le. če bodo lepe in zdrave. Naj- več škode v kumarovih nasadih povzroči krastavost kumar. BOLEZEN Je glivična bolezen. Napada v glavnem plodove, mlade kakor stare, a tudi na listih in poganj- kih nastopa, četudi redkeje. Na plodovih se kaže v obliki 0,5 do 1 cm velikh, malo poglobljenih rjavih peg, ki jih ob vlažnem vremenu ali v vlažnem prostoru pokriva gost, zeleno črn puh iz glivinih trosonoscev s trosi. Ce- sto se na pegah pokaže kapljica lepljive tekočine. Na listju so pege cesto rjavo rdeče obrobljene, njihova sredina se posuši in od- pade, da so listi preluknjani. Ce se bolezen loti mladih plodov, se posušijo, starejši so pa krastavi, so grbančijo in so zato manj vredni. Bolezen se najbolj razvija v vlažnem ozračju. Napada še buče in dinje ter dela na njih podob- no škodo kakor na kumarah. ZATIRANJE: Ko se pojavijo prvi znaki bo- lezni na listih, obolele liste od- stranimo in uničimo, rastline pa poškropimo z eno procentno bor- dojsko brozgo ali drugim primer- r.im škropivom. Škropljenje po- novimo večkrat v 8 do 14 dnev- nih presledkih. V raslinjaku in v zaprti gredi naj ne bodo kumare izoostavljene preveliki vlagi in tudi ne pre- velikim toplotnim razlikam. Ne zalivaj po Ustju! Kapusov belin Belega, kapusovega metulja do- bro poznamo. V večjem številu obletava vrtove v juliju in av- gustu. Kmalu zatem najdemo na zelju in ostalih kapusnicah vse polno gosenic, ki požrešno ob- jedajo Ustje in ga obžro celo do golih reber, saj so gosenice do 3,5 cm dolge. ZATIRANJE:* Napadene rastline dobro na- prašimo s prašivi DDT (pantaka- nom) ah podobnimi. Peklenski načrt SVEN AAGE BREMER Forster sam ni prav vedel, kako dolgo se je te noči ukvar- jal s kriminalko, ko se mu je zazdelo, da je zaslišal lahno tr- kanje na okno. Odložil je knjigo in se zazrl v predsobo, ki je imela okno z razgledom na vrt. Čeprav ni vi- del nikogar, je vendarle odprl vrata. Nenadoma je stal pred njim Burt, ki je bil kratek čas poročen z Mildred, preden je postala Forsterjeva žena. Ko je Forster ponudil nepri- čakovanemu gostu, naj sede, se je Burt usedel na Mildrcdin stol na drugem koncu mize. »Ali bi kaj popili?« Burt je odkimal in pogledal na knjigo, ki jo je Forster od- ložil na mizici za kadilce. Že po ovitku je ugotovil, da je bi- la kriminalka. »Vi torej radi berete krimi- nalne storije?« je vprašal Burt. »Meni ne pomenijo mnogo. Ve- činoma so ti romani zasnovani preveč pretkano. Ce bi že za- krivil umor, se ne bi posluže- val takih zvijač. Navadno se nato preveč brihtni ljudje sami izdajo. Preskrben načrt more postati za koga prav usoden, a to zato, ker preveč pazi, da bi se točno držal načrta. In če se potem nekaj vmeša, kar ni bilo v načrtu ...« »Gotovo imate prav,« ga je nrekinil Forster in se trudil kazati zanimanje, kot ga je pač treba pokazati vsakemu znan- cu. Burt je sedel in buljil pred- se. Nič ni kazalo, da bi name- raval kmalu oditi. Cez čas je nadaljeval: »Seveda to ne po- meni, da si ne bi pripravil no- benega načrta. To bi bilo ... kakor da bi jadral po morju s čolnom brez krmila. Toda na- črt bi moral biti tak. da ga je moč vsak čas spremeniti. Da ostanem pri sliki čolna: ravnal bi tako, da bi mogel pristati v vsakem pristanišču, ki mi ustreza. Menim, da bi moral to biti tak načrt, ki se da spre meniti vsak čas, če okoliščine tako narekujejo.« Forster je prikimal, čeprav je komaj Še poslušal. »Saj tudi ni tako enostavno najti primera,« je nadaljeval nočni obiskovalec. »Toda po- skusil bom vendarle. Miselne igre so v določenih pogojih včasih prav zabavne. Ce bi, na primer, hotel priti k vam, da vas umorim, bi prišel v času. ko bi zanesljivo vedel, da ima služkinja prosto in je Mildred v svoji sobi. Slednjič Mildredi- ne navade poznam. Luč njene spalnice v gornjem nadstropju ie tudi točno ob desetih ugas nila. To sem mogel videti s ce ste.« Burt je to pripovedoval v najbolj ravnodušnem tonu. '»In seveda ne bi pozvonil, ampak bi potrkal na okno.« Pri tem je Forsterja, ki je počasi po- stajal živčen, prodiral s svo- iimi očmi. »Mildred ne ve, da sem tu. Sicer pa bi bil moj motiv kaj hitro pojasnjen: vi ste razdrli moj zakon.« »Zdaj mi je pa dovolj!« je prekinil Forster nezaželenega gosta. »Sami prav dobro veste, da sta bila z Mildred že v lo- čitvi, ko sem jo spoznal pn vas.« Hotel je vstati, a je takoi ^opct omahnil na stol, ko je v Burtovi orokavičeni roki za- -dedal pištolo. Burt se je smehljal. »Da, no- sim rokavice,« je rekel. »Saj sem si mogel misliti, da boste nrcsenečeni, ko me boste za- gledali, pa mi boste pozabili iati roko. Ce pa bi to vendar te poskušali, bi se bil opravi čil z izpuščajem na roki. Saj ;e tako enostavno prevarati dobrodušne ljudi. Vi in Mildred sta me tudi prevnrila!« Zopet si je Burt privoščil kratek odmor. Toda odmor je morda več povedal, kakor bi mogle povedati besede. »Sprva sem imel namen, da vam po- tem, ko vas ustrelim, potisnem pištolo v roko. To bi bilo vi- deti kot samomor. Vendar sem moral načrt spremeniti, kakor sem vam že poprej lahno na- kazak Takoj sem namreč vi- del, da stojita obe čajni sko- delici, vaša in Mildredina, na mizi druga ob drugi. Pri tem mi je bilo takoj jasno, da sta z Mildred preživela prijeten večer. Prav zato sem tudi...« »Znoreli ste,« je dejal Fo^ ster s hripavim glasom. »Pro- sim vas, ne vlačite Mildred v to zadevo!« »Z menoj nihče ni imel usmiljenja.« je hladno odvrnil Burt. »Zato tudi nimam vzro-, ka, da bi vam ali Mildred pri- zanašal. Toda po vseh sedanjih okolnostih moram misel o sa- momoru zavreči. Kakšen raz- 'og bi imeli za samomor? To bi bilo videti preveč konstrui- rano. Toda ko sem videl obe skodelici tako drugo poleg dru- ge, se mi je porodila nova mi- sel: vsa stvar bi morala vzbu- diti sum, da sta se predtem prepirala. To je dosti bolj ver- jetno. Ali se vam ne zdi? Kdor oozna Mildredin temperament m njene muhe, bo takoj tudi vedel, da sta se večkrat pre- pirala. Kolikokrat je izzvala najbolj nesmiseln prepir, ko sva sedela pri čaju! Pri vas je verjetno bilo prav tako. Tudi služkinja bi gotovo mogla pri- čati o tem.« »Za božjo voljo ...« je vzklik- nil Forster. Burt ga je takoj ustavil. »S tem sem hotel samo povedati, da je med vama prišlo pri ča- ju do prepira in je bila Mildred vsa iz sebe. To je bilo vedno tako, kadar nekaj ni šlo po nje- ni trmasti volji. Torej je vzela pištolo in streljala na vas. Re- konstruiram: nihče ne ve, da sem bH pri vas. Odklonil sem oijačo, ki ste mi jo ponudili, prav tako tudi cigareto. Za mano ne bo sledu, tudi sem bil dovoli pameten pa sem vse pri- lagodil dejanskemu stanju. A Kdo bo še m--''' Mildrcdin zakon?« '>Toda orožje,« ga je prekinil Forster. »Jaz nimam strelnega orožja!« Burt se je omalovažujoče za- smejal: »To je Mildredina pi- štola.« V njegovem glasu je zvenelo zmagoslavje: vedel je, kako porazno bo ta odgovor vplival na Forsterja. »Pištolo ima Mildred še iz časa vojne, ko je bila v danskem podtal- nem gibanju. Ko me je zapu- stila, je pozabila vzeti orožje s seboj, pozneje pa se zanj nihče ni več brigal! Številka pištole je registrirana skupno z Mil- dredinim imenom.« Nekaj časa je Burt sedel molče in opazoval svojo žrtev. »Ko vas bom ustrelil,« je nada- ljeval, »stopim gor in ustrelim še Mildred. Stisnil ji bom pi- štolo v roko: tako bo videti, kakor da je storila samomor, potem ko vas je ustrelila. Ta- koj sem svoj načrt prilagodil novo nastalemu položaju in sem s tem zelo zadovoljen.« Forster je zmogel samo še cloboko in brezmočno stoka- nje. Burt je imel situacijo v rokah in tako tudi vse možno- sti, da svoj peklenski načrt uresniči. Kaj je pomagalo For- sterju, da je mož, ki je z Mil- dredino pištolo meril nanj, bil očitno blazen? Burt je z mirnim nasmehom dvignil pištolo. »Zdaj bi vas in Mildred mogel i-ešiti samo še čude/,« ie rekel, ko se je sklo- nil čez mizo. V tem hipu je pričel divje zvoniti hišni zvonec. šele ko je ležal Burt na tleh in se zvijal pod železnim For- ster jevim prijemom, se je sled- njemu posvetilo, kaj je njemu in iVliidred rešilo življenje: Ko je Burt hotel sprožiti pi- štolo, se je premaknil naprej in pri tem stopil na zvonec, ki je bil nameščen pod preprogo. Mildred se ga je posluževala, kador je hotela poklicati služ- kinjo. Stran C TEDMK — petek, 14. jnlija 1967 _____________........___________—, -........_______^___........•— Strnn fj Osebna kronika (Nadaljevanje s 5. strani) dijo; Matilda Grdem, Pobrežje 9 — deklico; Katarina Klinger, Borovci 5/a — Mirana; Vilma Kociper, Mihovce 57/a — Mirka; Marija Srdinšek, Rodni vrh 9 — deklico; Kristina Cafuta, Draženci 34 — Kristino; Ida Cagran, Zamenci 8 — Stanka; Alojzija Hauptman, Desternik 23 — dečka; Marija Pišek, Lov- renc na Dravskem polju — de- klico; Terezija Levičnik, Rogoz- nica 70 — Sonjo; Marija Krajnc, Slatina 31 — Metko; Angela Brec, Stojnci 8 — Olgo; Marija Mislovič, Vitomarci 86 — Dar- jo; Stanislava Vogan, Lešje 44 — Lidijo; Marija Preložnik, Mestni vrh 114 — Dušana; Ju- lijana Ribič, Dolena 55 — deč- ka; Marija Emeršič, Lackova 3 — dečka; Ivanka Štrucl, Vinski vrh 97 — Klavdijo; Barbara Križnjak, Brezovec 20 — deč- ka; Marija Mohorič, Placar 46 — dečka; Roza Mohorko, Skor- ba 39 — Marjeto; Marija Zupa- nič, Stojnci 138 — deklico; Ju- lijana Kramberger, Straže 29, Lenart v Slovenskih goricah — Marjano in Marjana; Rozalija Skaza, Slovenja vas 42 — Igna- ca; Kristina Rakuš, Nova vas n. h. — Mladena; Marija Malo- vič, Bezjakova 14 — Miroslava; Alojzija Vogrinec, Spodnja Haj- dina 19 — Franca; Marija Fe- konja. Vinski vrh 54 — dekli- co; Ana Zavec, Brezovec 74 — Darka; Jasna Toplak, Cesta O Meglic 21 — Tomaža; Matilda Vilonjak, Polenšak 8 — dečka; Elizabeta Lovrenko, Zabovci 66 — deklico. Poroke: Stanislav Petrovič, Naselje bratov Reš 4, in Herta Repič, Zgornja Hajdina 79; Pe- ter Segula, Dornava, in Slavka Napast, Kicar 23; Milan Vesel Podklanec 5, in Alojzija Toma- nič, Kungota 4; Srečko Erjavec, Trubarjeva 19, Maribor, in Ana Vrbančič, Krčevina pri Vurber- gu 78; Jožef Bračko, Vrbanska 16/a, Maribor, in Katarina Ba- lažič, Vrbanka 16/a, Maribor. Umrle so: Ankica Skrlec, Durmanec 22, Krapina, rojena 1941, umrla 7. julija 1967; Hele- na Majcen, Kidričevo 9, rojena 1886, umrla 9. julija 1967; Zden- ka Letonja, Orešje 23, rojena 13. marca 1967, umrla 11. julija 1967. Praznik žetve na Polenšaliu 16. julija t. 1. — v nedeljo po- poldne ob 14. uri priredi Turistič- no društvo na Polenšaku svoj vsa- koletni praznik žetve. Lansko loto je zaradi toče praznovanje odpa- dlo, zato pa se tradicija letos zo- pet nadaljuje. Sedaj povsod žanjejo žito .s ko- sami, kosilnicami in kombajni, na Polenšaku pa bodo tekmovale v žetvi žanjice s srpi. Najboljše bo- do seveda nagrajene. Za vse ob- iskovalce te zanimive prireditve pa bodo prireditelji pripravili do- mače slovenjegoriške specialitete: meso iz tunke, gibanice, dobro do- mačo kapljico in vesele godce. Danes in jutri KINO 60RIŠNICA 16, julija ti. ameriški barvni film ZADNJA JEZA V SANTA CRUZ. KINO ORM02 15. in 16. julija 1.1. ameriški barvni (cinemascope) film LEV; 19. julija ti. španski (cinemascope) film ČRNA KRO- NIKA. KINO TOMAŽ PRI ORMOŽU 16. julija t L španski film MAČKA IZTEGUJE KREMP- LJE. Lunrine sponememlbe in vremenska napoved za čas od sobote, 15. jtdlja, do nedelijie, 23. juliija. Prvi krajec bo v petek, 14. joilija ob 16.53. Napoved; do torka bo lepo vreme in vroče. V nedeljo, 16. jiufliija bodo v nekaiterih fcraijih nevihte. Slabo vreme bo držalo pribLižno od torka zvečer do petka zjutraj. V soboto, 22. julija ta v nedeljo, 23. jiulija bo lepo in vroče. Alojz Cestnik PROOAM PRODAM VINSKI SOD — 1000- LITRSKL Naslov v upravi.' PRODAM HISO IN 59 AROV^ ZEMLJE (vinograd, sadov# njak in gozd) v Hrastovcu pri Zavrču. Naslov v upravi. DVOSEDE2NI MOPED PRO- DAM. Vlado Robar, Videm 25 pri Ptuju. OGRODJE ZA ODPRTI KA- MIN, stil secesija, in moped prodam. Ludvik Trop, Miklo- šičeva 5, Ptuj. PRODAM NOVEJŠO KUHINJ- SKO KREDENCO in magne- tofon grundig. Lackova 6, II. nadstropje levo. SKORAJ NOVO PEC PLAMEN in otroški športni voziček prodam po ugodni ceni. Na- slov v upravi. RAZNO IgCEM UPOKO.IENKO, ki bi štiri ure dnevno pazila na otroka. Lj-itomerska 9, Ptuj. PRODAM SIAP.ILEN BENCIN- SKI MOTOR. Črnko, Krčevi- na 26, Ptuj. NA DVORlSCr ZDRAVSTVE- NEGA DOMA V PTUJU je bilo najdeno žtnsko kolo. Kdor ga pogreša, naj se oglasi pri • hišniku Radičcviču, Slovenski trg 4, Ptuj. IŠČEM VEČJO SOBO ali sobo s kuhinjo za nekaj časa v Ptuju ali do 2 km v okolici. Vprašajte v skladišču Mer- kurja v Ptuju (v Murkovi uli- ci), ZA SVICO ISCEM DEKLE k štiričlanski slovenski družini. Pišite na naslov BLAS, Cem, 1211 Geneve 23, Suisse. V SOBOTO, 8, JULI.TA, sem iz- gubila zlato verižico z obe- skom na poti od bolnišnice do samopostrežne trgovine v Ptu- ju, Poštenega najditelja pro- sim, naj jo proti lepi nagradi vrne Anici Ambrož, Rogoz- nlca 41, Ptuj i Delavska nniverza Ptuj, organizira skupno z Gostin- skim šolskim centrom Maribor v Ptuju tečaj za široki profil kuharic (kuharjev) in natakarjev (natakaric). lečaj bo trajal 3 semestre po 5 mesecev. Mesečna tečajnina je 95,00 novih dinarjev. V tečaj bodo sprejeti: kuharice (kuharji), natakarji (natakarice) gostinskih obratov, kuharice šolskih mleč- nih kuhinj, obratnih kuhinj in zavodov. Pogoj za sprejem je polkvalifikacija in 2-lctna prak- sa v prehrambenih obratih oziroma zavodih. Prednost pri vpisu imajo interesenti s popolno osem- letko. Ob zadostnem številu vpisnikov bo pričetek tečaja 15. septembra 1967, Prijave sprejemata do 1. avgusta 1967 Delavska uni- verza Ptuj (Na prelazu 1/11) in Delavska univerza Ormož. Upravni odbor SLIKARSKO-PLESKARSKEGA IN ANTIKOROZUSKEGA PODJETJA »PLESKAR« PTUJ ra7!piKU,1p na podlagi 66. člena statuta podjetja za iolskoj leto 1967/68 i 10 UČNIH MEST ZA POKLIC SLIKARJA-PLESKARJA Pogoji: 1, da je prosilec telesno in duševiio Edrav; 2, da nI starejši od 17 let; 3, da je končal osnovno šolo; 4, pismena izjava prosilčevih staršev ali zakonitega zastopnika, da bodo podpisali učno Fx>godbo. Pri Izbiri imajo prednost učenci z odličnim ali prav dobrim uspehom. Vsi prosilci bodo prejeli sklep o Izbiri v 15 dneh po izteku razpisnega roka. K prošnji je priložiti: — originalno ali overjeno spričevalo; — izpisek iz rojstne matične knjige; — zdravniško spričevalo; — pismeno izjavo prosilčevih staršev oziroma zakoni- tega skrbnika, da bodo podpisali učno pogodbo. Ponudbe sprejema splošni sektor podjetja do 31. ju- lija 1967. PTUJSKI ŠTUDENTSKI KLUB PRIREJA I. turnir v malem nogometu za prehodni pokal Ptujskega študent^ega kluba. Vabimo vse klube, društva in mladinske organizacije k udeležbi. Prijavite se na občinski zvezi za telesno kulturo do, 18. julija 1967 vsak dan od 8. do 12. ure. Odbor KPS t SLIKARSKO-PLESKARSKO IN ANTIKOROZI.ISKO PODJETJE »PLESKAR« PTUJ BO NA JAVNI LICITACIJI prodalo osebni avto oombi IMV, letnik 1964, v voznem stanju. Izklicna cena 5000 novih dinarjev. Interesenti si lahko ogledajo avtomobil dan pred lici- tacijo od 10. do 14. ure na Hrvatskem trgu št 1. Licitacija bo 17. julija 1967 ob 8. url na sedežu podje- tja, Ulica heroja Lacka 5 (soba 5), za družbeni sektor, od 10, ure dalje pa za zasebni sektor. Osebe, ki bodo licitirale, morajo pred licitacijo polo- žiti 10"/o kavcijo cenilne vrednosti. Zastopniki družbenega sektorja morajo imeti poobla- stilo, da smejo v imenu podjetja kupovati, in bianco ba- rirane čeke. Obveščamo, da smo odprli novo gostilno v Dražencih, ki priredi v nedeljo, 16. julija 1967, VRTNO VESELICO Z GODBO IN PLESOM. Postreženi boste s pristno domačo kapljico in domačimi specialitetami. Začetek bo ob 14. uri. Pripravljen bo parkirni prostor za motorna vozila. Sprejemamo kolektivne obiske po naročilu. Vabljeni I GOSTILNA CESTNIK DRAŽENCI 19. HAJDINA . RAZPISNA KOMISIJA PRI OSNOVNI SOLI ORMOZ razpisuje 2 DELOVNI MESTI SNAŽILCEV in sicer eno delovno mesto za podružnično šolo Runeč in eno za šolo Ormož. Ponudbe pošljite na osnovno šolo Ormož. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ - ENOTA ZA GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIMI HIŠAMIi razpisuje v soglasju z drugimi delovnimi enotami in obrati; ter po sklepu delavskega sveta podjetja ' IX. NATEČAJ za prodajo stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij in drugih zgradb-ruševin kot gradbeni material ali drva, ter zemljišč za ohišnice, na območju občine Ptuj, in sicer: I. 1. Enostanovanjska hiša v Belskem vrhu št. 38; izklicna cena 19.551 N din. Rok plačila: privatnik v treh letih, član kolektiva po dogovoru. 2. Enostanovanjska hiša v Gorci št. 81; izklicna cena 11.685 N din. Rok plačila: privatnik v dveh letih, član kolektiva po dogovoru. 3. Enostanovanjska hiša v Gorenjskem vrhu št. 8; izklic- na cena 21.736 N din. Rok plačila: privatnik v treh letih, član kolektiva po dogovoru. 4. Enostanovanjska hiša v Gorenjskem vrhu št, 9; izklic- na cena 12.996 N din. Rok plačila: privatnik v dveh letih, član kolektiva po dogovoru, 5. Enostanovanjska hiša v Gorenjskem vrhu št 24 z lo- čenim gospodarskim poslopjem; gnojiščem in gnojnič- no jamo; izklicna cena 13.704 N din. Rok plačila: pri- vatnik v treh letih, član kolektiva po dogovoru, 6. Enostanovanjska hiša v Drenovcu št 8; izklicna cena 11.970 N din. Rok plačila: privatnik v dveh letih, član kolektiva po dogovoru, 7. Enostanovanjska hiša v Goričaku št 5; izklicna cena 12.274 N din. Rok plačila: privatnik v dveh letih, član kolektiva po dogovoru. 8. Enostanovanjska hiša v Goričaku št 6 z ločenim go- spodarskim poslopjem; izklicna cena 17.380 N din. Rok plačila: privatnik v treh letih, član kolektiva po do- govoru. 9. Enostanovanjska hiša v Goričaku št. 11; izklicna cena 13.500 N din. Rok plačila: privatnik v treh letih, član kolektiva po dogovoru, 10. Enostanovanjska hiša v Goričaku št 23 z ločenim go- spodarskim poslopjem; izklicna cena 16.515 N din. Rok plačila: privatnik v treh letih, član kolektiva po dogo- voru. 11. Enostanovanjska hiša v Goričaku št 28; izklicna cena 13.680 N din. Rok plačila: privatnik v treh letih, član kolektiva po dogovoru. 12. Enostanovanjska hiša v Hrastovcu št 128; izklicna cena 20.534 N din. Rok plačila: privatnik v štirih letih, član kolektiva po dogovoru. 13. Enostanovanjska hiša v Hrastovcu §1 129; izklicna cena 23.304 N din. 14. Enostanovanjska hiša v Hrastovcu št. 140; izklicna ce- na 23.285 N din. Rok plačila: privatnik v štirih letih, član kolektiva po dogovoru. 15. Enostanovanjska hiša v Hrastovcu št. 163; izklicna cena 16.521 N din. Rok plačila: privatnik v treh letih, član kolektiva po dogovoru. 16. Enostanovanjska hiša — ruševina v Janežovskem vrhu št. 16, pošta Desternik; izklicna cena 7.363 N din. Rok plačila: privatnik v enem letu, član kolektiva po do- govoru. 17. Enostanovanjska hiša v Korenjaku št 30; izklicna cena 12.274 N din. Rok plačila: privatnik v treh letih, član kolektiva po dogovoru. 18. Enostanovanjska hiša v Korenjaku št. 31; izklicna ce- na 5.586 N din. Rok plačila: privatnik v enem letu, član kolektiva po dogovoru. 19. Enostanovanjska hiša v Korenjaku št. 33: izklicna cena 10.640 N din. Rok plačila: privatnik v dveh letih, član kolektiva po dogovoru. 20. Enostanovanjska hiša v Turškem vrhu št. 28; izklicna cena 19.380 N din. Rok plačila: privatnik v treh letih, član kolektiva po dogovoru. 21. Enostanovanjska hiša v Tur.škem vrhu št. 29; izklicna cena 22.021 N din. Rok plačila: privatnik v štirih letih, član kolektiva po dogovoru. 22, Enostanovanjska hiša s presnim prostorom in večjim ločenim gospodarskim poslopjem v Turškem vrhu št, 67; izklicna cena 25.284 N din. Rok plačila: privatnik v štirih letih, član kolektiva po dogovoru. 23. Enostanovanjska hiša v Turškem vrhu št. 63; izklicna cena 10.469 N din. Rok plačila: privatnik v dveh letih, član kolektiva po dogovoru. 24. Enostanovanjska hiša v Turškem vrhu št 100; izklic- na cena 15.970 N din. Rok plačila: privatnik v treh letih, član kolektiva po dogovoru. 25. Enostanovanjska hiša s cisterno za vodo in ločenim malim gospodarskim poslopjem v Turškem vrhu št. 108; izklicna cena 12.640 N din. Rok plačila: privatnik v treh letih, član kolektiva po dogovoru. 26. Enostanovanjska hiša v Turškem vrhu št 109; izklicna cena 11.780 N din. Rok plačila: privatnik v dveh letih, član kolektiva po dogovoru. 27. Enostanovanjska hiša v Velikem vrhu št. 14; izklicna cena 18.810 N din. Rok plačila: privatnik v treh letih, član kolektiva po dogovoru. 28. Enostanovanjska hiša v Velikem vrhu št. 17; izklicna cena 15.048 N din. Rok plačila: privatnik v treh letih, član kolektiva po dogovoru. 29, Enostanovanjska hiša v Velikem vrhu št. 18; izklicna cena 17.480 N din. Rok plačila: privatnik v treh letih, član kolektiva po dogovoru, 30, Enostanovanjska hiša v Velikem vrhu št, 39; izklicna cena 10.127 N din. Rok plačila: privatnik v dveh letih, član kolektiva po dogovoru, 31, Enostanovanjska hiša v Malem okiču št 35; izklicna cena 31.644 N din. Tu je možnost odkupiti tudi okrog 70 arov vinograda in sadovnjak. Rok plačila po dogo- voru. 32, Dvostanovanjska hiša v Zavrču št 2; izklicna cena 30.875 N din. Rok plačila: privatnik v štirih letih, član kolektiva po dogovoru, 33, Ruše\'ina stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja v Zavrču št, 16; izklicna cena 1260 N din. To so v glav- nem samo drva. Zgradbe je treba porušiti, material odpeljati in ruševino splanirati do 31, avgusta 1967. Rok plačila pri sklepanju pogodbe. II. Vse stanovanjske hiše, ki so predmet prodaje po tem na- tečaju, so zasedene po stanovalcih. in. Izklicna cena je valorizirana vrednost stanovanj in osta- lih zgradb v smislu predpisov. Zemljišča, ki se odproda- jo kot ohišnice, niso zapopadena v izklicni ceni, in se njihova cena ravna po bonitetnih razredih in znaša od 0,20 do 0,60 N dinarja za kvadratni meter, IV. Interesenti za nakup pod točko I. navedenih zgradb in zemljišč morajo vložiti pismene ponudbe s točnim na- slovom in fiksnim zneskom, ki ga nudijo, v zaprti kuverti do 12. avgusta 1967 na naslov: Kmetijski kombinat Ptuj, IX. natečaj za prodajo hiš, V. Natečaja se lahko udeleže vsi jugoslovanski državljani, ki nudijo enake ali boljše pogoje od razpisanih. Nosilci stanovanjskih pravic imajo predkupno pravico, če nudijo enako ceno, kot drugi najboljši ponudniki. VI. Obenem s ponudbo morajo interesenti vplačati pri SDK Ptuj na žiro račun št. 524-1-623 ali na centralni blagajni kombinata predpisano udeležbo — kavcijo v znesku 10 "/o od izklicne cene, VII, Ce interesent odstopi od ponudbe, zapade kavcija v korist podjetja. Ce ponudnik ne uspe s svojo ponudbo zaradi drugih boljših ponudb, se mu kavcija vrne. VIII, Ponudba, ki no bo imela do predpisanega roka l(f/o pologa kavcije, ne bo obravnavana po razpisu, O izidu natečaja bodo ponudniki pismeno obveščeni. IX. Vse p>ot.rebne informacije po tem natečaju dobe interesenti na upravi kmetijskega kombinata Ptuj, v sobi št 22 KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ