Poštnina plačana v gotovini. Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 60-—, polletno Din 30'—, mesečno Din 5-—. Ob plačevanju za nazaj stane list letno Din 70-—, polletno Din 35-— in mesečno Din 6 —. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420. Leto II. v Ljubljani, dne 2. avgusta 1930. Štev. 31. Po zaključku sinajsko konference. Konferenca gospodarskih predstavnikov Jugoslavije, Romunije in Madžarske za ustvaritev bloka poljedelskih držav je naravno naletela na nerazumevanja v inozemstvu, zlasti v onih državah, ki se vkljub izrazitemu industrijskemu značaju hočejo prištevati še med agrarne države, da na ta način lahko vodijo agrarno protekcionistično politiko. Dasiravno je konferenca obravnavala zgolj gospodarske zadeve s posebnim 0 žiro m na vladajočo poljedelske krizo, so gotovi inozemski časopisi pričeli namiga vati na možnost spora v Mali antanti, ker sta se na graditvi agrarnega 1 ‘loka udejstovati le dve članici, dočim se Cehoslovaška razgovorov ni udeleževala, ne prikrivajoč svoio nenaklonjenost agrarnemu bloku. Zaključne izjave udeleženih zunanjih btinistrov pa so ta položaj razjasnile s Pojasnilom, da razgovori o ustvaritvi Agrarnega bloka niso nikak afront proti katerikoli evropski industrijski državi, tenneč so logična posledica zadnjega poziva Društva narodov prizadetim Agrarnim državam, naj z ozirom na °bstoječo in vedno naraščajočo poljedelsko krizo stavijo svoje predloge, kako omogočiti prodajo agrarnih produktov. Reševanje tega vprašanja je bilo tudi glavni predmet razgovorov, ker so v'tem oziru interesi vseh treh udeleženih držav enaki. V tem oziru se je doseglo popolno soglasje in bo v najkraj- šem času izročena tozadevna spomenica-Društvu narodov. Poleg tega pa se je na konferenci obravnavalo vprašanje, kako zvišati, nizke cene žitu in drugim poljskim pridelkom ter kako organizirati skupno prodajo agrarnih proizvodov, da se na ta način ublaži kriza poljedelstva, vladajoča v vseh treh državah. V vseh teh vprašanjih je bilo doseženo popolno soglasje. Inozemstvo pa je bilo pomirjeno'z izjavo, da si agrarne države žele sodelovanja industrijskih sosed, kar bi zna-čilo, da utegne v kratkem priti do ponovnih konferenc, na katerih bi bil pač glavni predmet razgovorov: opustitev agrarnega protekcijonizma v pretežno industrijskih državah ter opustitev industrijskega protekcijonizma v pretežno agrarnih državah, kar bi bilo tudi edino priporočljiva in najnaravnejša pot k gospodarski sanaciji in upostavitvi gospodarskega sodelovanja vseh evropskih držav. V nasprotju s pričakovanji inozemstva, dni vsled ločenih gospodarskih interesov med posameznimi državami Male antante nastane nesporazum, je pokazala prav ta konferenca potrebo skupnega delovanja na gospodarskem polju ter dala pobudo za novo agrarno konferenco držav Male antante, ki je pričela-30. t. m. svoje zasedanje v Sinaji z namenom, rešiti sporazumno različna vpra, upoštevajoč pri tem različnost gospodarskega značaja in interesov poedi-nih članic. Naša trgovska bilanca za prvo polletje. V zadnji številki prinašamo podatke o uvozu letošnjega prvega polletja. Pravkar zaključeni podatki uvoza v juniju pa nam dajejo pregled celotne zunanje trgovine v prvem polletju. V juniju smo uvozili 151.370 ton blaga v vrednosti 5047 milijonov dinarjev (lani 162.712 ton v vrednosti 6146 milijonov dinarjev). Uvoz se je tedaj znižal po tonaži, še bolj pa po vrednosti zaradi splošnega nazadovanja cen. Glavni predmeti junijskega uvoza so sledeči (z vrednostjo v milijonih dinarjev): surov bombaž (9 7 milijona Din), bombaževo predivo (30-6), bombažne tkanine (367), surova volna (57), volneno predivo (88), volnene tkanine (13-3), svileno predivo (5 5), svilene tkanine (99), železo in polfabrikati (89), žel. pločevina (57), cevi (67), železniški materijal (171), izdelki iz. železa (310), stroji in aparati (43-5), elektrotehnični predmeti (13 7), prevozna sredstva (158), premog (28-1), surova nafta (62), surove kože (187), čevlji (2-4), steklo (58), riž (5-0), kava (8 7), semena in oljni plodovi (53) in modra galica (44). V primerjavi z uvozom v lanskem juniju, pa tudi z istodobnim uvozom v vseh prejšnjih letih je razveseljiv pojav: nazadovanje uvoza tekstilnih izdelkov in povečanje uvoza tekstilnih surovin (bombaža, volne in svilenega prediva), kar je dokaz, da se naša tekstilna industrija razvija ugodno. Povečal pa se je tudi uvoz drugih industrijskih surovin in prometnih sredstev, dočim se je zmanjšal uvoz strojev. Podatki izvoza v juniju izkazujejo 413.950 ton v vrednosti 508 milijonov dinarjev, vsled česar je bilanca za junij zaključena zaktivnostjo 3 3 milijona dinarjev, kar je v nasprotju z zadnjimi leti znak izboljšanja naše zunanje trgovine, zlasti ker je dosežena aktivnost izven dobe izvozne sezone v takozva-nem pasivnem mesecu. Skupni podatki zunanje trgovine v prvem polletju so prav tako razveseljivi, ker navzlic padanju cen stalno napreduje po vrednosti izvoz, dočim se vrednost uvoza niža. V prvem polletju letos e znašala vrednost izvoza 3362'4 milijona dinarjev (lani 2939'1), uvoza pa 34781 (lani 3678-7), vsled česar je bilanca zaključena z razmeroma majhno pasivo 1157 milijona dinarjev, dočim je bila lanska trgovinska bilanca pasivna za 689 6, predlanska pa celo za 1114-8 milijona dinarjev. Ker pa stojimo pred pričetkom izvozne sezone, bo letošnja zunanja trgovina nedvomno zaključena z znatno aktivnostjo. Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) V računu denarnega prometa ne upoštevamo bilančnih vpisov, kakor: pripisovanje obresti, odpisov na inventarju, kurzne izgube in dobička, odpisov izgubljenih, dubijoznih terjatev, kosmatega dobička pri blagu in enakih bilančnih vpisov, ki smo jih izgotovili o priliki zaključevanja posameznih računov v glavni knjigi. Te vpise smo radi preglednosti zabeležili z rdečilom (kurzivni tisk) in nam služijo kot podatek za poznejši vpis v račun izgube in dobička. Račun denarnega prometa sestavimo na ta način, da gremo v glavni knjigi od računa do računa ter seštejemo po- vsod med letom vpisane prometne podatke pri posameznem računu, ne upoštevajoč pri tem začetnih, niti koneč-nih saldov in izključivši tudi vse vsote že omenjenih bilančnih vpisov. Ker smo te podatke iz mesečnih seznamov v prima noti med poslovnim letom prenašali na posamezne račune v glavni knjigi na ta način, da sino odgovarjajoče račune za prejete zneske odobrili, tedaj knjižili v drugi (kreditni) stolpec glavne knjige, za izdatke pa nasprotno obremenili s tem, da smo mesečne vsote vpisali v prvi (debetni) stolpec odgovarjajočega računa v glav^ ni knjigi, predstavljajo sedaj skupne vsote debetnih siolpcev računov v glavni knjigi izdatke, kreditne vsote pa prejemke, vsled česar jih moramo v račun denarnega prometa vpisati v nasprotnem stolpcu: kreditne vsote računa v glavni knjigi v debetni stolpec računa denarnega prometa debetne vsote iz glavne knjige pa v kreditni stolpec denarnega prometa. Te podatke (ponavljam!) dobimo, ako odgovarjajočem računu v glavni knjigi od konečne vsote (med zaključnima črtama) pri vsakem stolpcu odbijemo začetni oziroma konečni saldo kakor tudi vse bilančne vpise, ki se nahajajo v dotičnem stolpcu. Glede računa blagajne, ki tvori v tem pogledu izjemo, smo že ugotovili da Prihajata za sestavo računa denarnega Prometa v poštev samo začetni in zaključni saldo (blagajniško stanje), ki jih vpišemo v isti stolpec denarnega prometa, dočim sta konečni skupni vsoti samo kontrolnega pomena, ker se morajo ujemati z konečnimi vsotami računa denarnega prometa. V našem slučaju nam n. pr. račun dobaviteljev v glavni knjigi daje sledeče Podatke za sestavo računa denarnega prometa: 1. Debetni stolpec računa kaže skupno vsoto 1,985.000 Din, od katere moramo odbiti konečni saldo Din 250.000, da dobimo na ta način čisto vsoito 1,735.000 Din, ki jo vpišemo kot izdatek (drugi stolpec) v račun denarnega prometa. 2. Kreditni stolpec tega računa v glavni knjigi ima isto zaključno vsoto, od katere moramo odšteti začetni saldo Din 220.000— in koncem leta pripisane obresti v znesku Din 25.000- — (bilančni vpis), na kar dobimo ostanek v znesku Din 1,740.000, predstavljajoč vsoto prejemkov za ta račun, katero vpišemo v prvi stolpec računa denarnega prometa. Upoštevajoč ta načela gremo v glavni knjigi od računa do računa ter i/. vsakega izvlečemo prometne podatke, katere potem vpisujemo v račun denarnega prometa, za sestavo katerega se poslužujemo zopet običajnega obrazca z dvemi denarnimi stolpci. dz dosedanjih primerov sestavljeni račun denarnega iprometa nam kaže koncem poslovnega leta (31. XII. 1930) sledeče lice: i Predmet Prejemki (Debet) Izdatki (Kredit) Račun blagajne: Gotovina 1. 1. 1930 2.500 „ dobaviteljev 1,740.000 — 1,735.000 „ odjemalcev — l.lOo.OOO denarnih zavodov — 1,104.800 tl blaga 2,272.000 — 1,850.000 — blagovnih stroškov 28.500 m premičnega inventarja 21.000 _ nepremičnega inventarja 20.000 — 1)0.000 „ režijskih stroškov 1.300 — 152.200 M vrednostnih papirjev 32.000 blagajna: Gotovina 31. XII. 1930 29.300 — G,117.8().i - (i 117.800 Otvorili smo tedaj denarni promet s prejemkom preostale gotovine v pretečenem letu a ta način, da smo v kreditni stolpec vpisali zaključni blagajniški saldo. Ako primerjamo ta račun denarnega prometa z računom blagajne v glavni knjigi, vidimo, da sta zaključni vsoti tu in tam enaki, kar nam potrjuje, da je račun denarnega prometa sestavljen pravilno. Vedno seveda ne gre tako gladko, ker je mogoče, da srno napravili pomoto ipri izračunavanju prometnih podatkov v glavni knjigi, ali pa smo dobljene podatke knjižili v napačni stolpec. Račun denarnega prometa moramo na vsak način spraviti v skladnost z računom blagajne v glavni knjigi, kar nam ne bo težko, ako smo upoštevali vsa dosedanja, navodila. Šele potem, ko smo potom primerjave in ponovne kontrole spravili denarni promet v popolno skladnost, preidemo k sestavi ostalih letnih računov. Račun izgube in dobička. Ze sam naslov nam pove, da zbiramo v tem računu vse one podatke, ki so med letom vplivali na naš premoženjski račun tako, da so stanje našega premoženja znižali ali zvišali, ne da bi mi imeli priliko znižano premoženje kriti iz kakega drugega računa, oziroma da bi bili dolžni povišano premoženje komu povrniti. Sestava računa zgube in dobička je najbolj komplicirani del letnega računskega zaključka in mu moramo posvetiti še prav posebno pozornost, ker nam na podlagi prejšnje bilance in podatkov denarnega prometa med poslovnim letom daje vse podatke za sestavo pravilne bilance, poleg tega pa ima kontrolni pomen, ker mora izkazana zguba ali dobiček popolnoma soglašati z izgubo ali dobičkom, ki ga izkazuje račun bilance. Tudi za sestavo računa zgube in dobička se poslužujemo splošnega obrazca z dvemi denarnimi stolpci in vpisujemo v debetni stolpec vse one zneske posameznih računov v glavni knjigi, ki tvorijo zgubo, v kreditni stolpec pa one vsote, ki predstavljajo naš dobiček med poslovnim letom. Dočim smo pri sestavi računa denarnega prometa izločevali bilančne vpise, igrajo prav ti tu glavno vlogo in mora račun izgube in dobička izkazovati med dobičkom tudi vse one vsote, ki smo jih med letom pridobili na obrestih ali na zopetni solvenci v prejšnji bilanci kot dvomljivih izkazanih terjatev, ali na povračilu izplačanih režijskih, odnosno blagovnih stroškov, dalje na kosmatem dobičku pri blagu, na kurz-nem dobičku ali na dobičku, ki je vsled izpremenjenih prilik za stalno povišal vrednost katerega koli našega premoženjskega dela. Nasprotno pa vpisujemo v drugi stolpec vse one vsote posameznih računov v glavni knjigi, ki predstavljajo našo izgubo, bodisi na plačanih ali v breme pisanih obrestih, troških režijskih in blagovnih; na vsotah, ki zmanjšujejo vrednost naših posameznih premoženjskih predmetov, kakor: odpisi inven- tarja, izgubljeni dolžniki, kurzne izgube itd. Da si pribavimo potrebne podatke za zgubo in dobiček, moramo v glavni knjigi' pregledati račun za računom ter zbirati posamezne vsote, ki prihajajo v poštev. Račun blagajne navadno v računu zgube in dobička ne igra nobene vloge, tudi v našem slučaju ne. Vendar bi tudi račun blagajne lahko igral vlogo, zlasti v slučaju da smo v gotovini prejeli med letom ponarejene novčanice, katerih nismo mogli prenesti na noben drugi premoženjski račun. Tudi na pokvarjenih bankovcih lahko nastane izguba, ki je ne moremo praviloma kriti iz kakega drugega računa, ako nimamo osebno odgovornega blagajnika, ki bi bil dolžan tako škodo kriti iz svojega. Račun dobaviteljev nam nudi običajno v pripisanih obrestih, ki smo jih dolžni dobaviteljem izplačati, podatek za zgubo. Dalje moramo račun dobaviteljev primerjati z zadnjo bilanco ter dognati, če nismo v zadnji bilanci izkazali kakih naših dolgov kot domnevno spornih. Ako se je med poslovnim letom pokazalo, da so terjatve naših dobaviteljev pravilne, moramo seveda tako — v prejšnji bilanci izkazano vsoto izkazati v novih poslovnih letnih računih kot izgubo za tistoi vsoto, za katero smo dolžni prej izkazane dubiozne dolgove našim dobaviteljem poplačati. (Nadaljevanje sledi.) Popravek. V zadnji številki se je v razpravo 'Uprava trgovine« na strani 468 vrinila pomotoma notica Osnovanje velike tvornice za svilo«, ki spada v drugo rubriko, kar so eenj. čitatelji gotovo že sami opazili. i'.- i/jOCZiii . S ju. Letošnja ž iNa zadnji konferenci naših gospodarskih predstavnikov ter izvoznikov, ki se je vršila v Beogradu pod predsedstvom našega trgovinskega ministra in obravnavala stanje letošnje žetve ter izglede '/'-a izvoz, so podali posamezni referenti Poročila o položaju na žitnem trgu ter o rezultatih žetve. Pšenica je letos obrodila slabše kot lani ter se ceni skupni pridelek na približno 2 milijona ton, dočim je lanski Pridelek znašal 2-6 milijona ton. Lansko leto smo izvozili okroglo 60.000 vagonov -žita in nam bo letos po pokritju domačih potreb ostalo za izvoz še okrog 20.000 vagonov. Ker je bila žitna letina letos tudi v večini drugih evropskih držav zelo slaba, z izjemo Rumunije in Bolgarije, so Prognoze za prodajo in izvoz pšenice Mnogo ugodnejše kot lani. Samo Italija, ki je navzlic žitni bitki letos pridelala le okoli 5 milijonov ton, dočim je njen lanski pridelek znašal 7 milijonov ton, bo prisiljena uvoziti okoli 300.000 vagonov pšenice. Tudi cene so letos temu primerno na-'astle ter je že sedaj pšenica za 20 do 25 odstotkov dražja kot je bila pričetkom lanske izvozne sezone. Izvoz živine v Ravnokar zaključeni podatki o izvozu v juniju dajejo možnost primerjave le-tošnjega izvoza živine z lanskim prvim Polletjem. Goveje živine smo letos izvozili (»0.412 glav v vrednosti 142-6 milijona dinarjev, lani 56.649 glav za 143‘3 milijona dinarjev. Po množini je tedaj letošnji izvoz večji, po vrednosti pa zaradi nižjih cen manjši kot lanski. Izvoz konj je nasproti lanskemu letu zelo nazadoval ter smo izvozili v prvem Polletju letos 16.700 glav za 35‘4 milijona dinarjev, lani pa 22.160 glav za 55-9 milijona dinarjev. Izvoz prašiče v je nekoliko napredoval nasproti lanskemu prvemu polletju, a tna letina. Koruza je letos obrodila boljše kot lani in je pridelek kvalitativno prav dober. Tudi izgledi za prodajo v inozemstvo so razmeroma ugodni, dasiravno imamo še od lanske letine kakih deset tisoč vagonov na razpolago. Konferenca se je bavila tudi z vprašanji izvoznih olajšav v sezoni, in pa o graditvi žitnih skladišč. Oboje vprašanj je že deloma rešila vlada sama ter bodo v najkrajšem času uzakonjene tarifne olajšave in prišel v veljavo tudi zakon o javnih skladiščih. Po teh poročilih je pričakovati, da bo letošnji izvoz žita sicer manjši, prodaja pa lažja in ugodnejša. V nasprotju s to cenitvijo pa stoji uradna cenitev pridelka, po kateri se pričakuje sledeči žitni pridelek v milijonih ton (v primerjavo podatki lanske- pridelka): letos: lani: pšenica 2-42 2-59 ječmen —42 —•41 rž —24 —21 oves —•34 —35 Po teh podatkih je naš žitni pridelek skoraj tako visok kot lanski. Nemogoče je ugotoviti, katera cenitev je pravilna ter bi bilo v interesu trgovine, da se položaj čimpreje razčisti. prvem polletju. vendar še daleč ne doseza izvoza iz leta 1927, ki je bilo v tem oziru rekordno. Dvignil pa se je znatno nasproti lanskemu prvemu polletju, ko smo izvozili 74.800 komadov za 114 milijonov dinarjev, dočim smo izvozili letos samo 102.600 komadov za 121 milijonov dinarjev. Tudi tu bi morala biti vrednost precej višja v primeri z lansko, ko so bile cene vsaj na zadovoljivi višini. Izvoz drobnice se je istotako povečal ter znaša 19050 komadov v vrednosti 28 milijonov dinarjev, dočim je znašal lani le 105.500 komadov v vrednosti 13 milijonov dinarjev. Tudi cene so bile ugodnejše kot pri drugi živini. Izvoz perutnine izkazuje letos vrednost 48‘2 milijona dinarjev, lani pa le 18 milijonov, kar je znak napredka in izboljšanja našega perutninarstva. ■Izvoz jajc je istotako dokaz lepih uspehov na tem polju ter izkazuje izvoz 1963 vagonov z vrednostjo 332 milijonov dinarjev, dočim smo lani izvozili 1179 vagonov v vrednosti 225 milijonov dinarjev. Gospodarske beležke. Agrarne države naj se odrečejo zaščiti svoje industrije. V zvezi z razgovori agrarnih držav na sinajski konferenci se je lansirala tudi vest, da bi bile agrarne države pripravljene ukiniti zaščito lastne industrije na ljubo industrijaliziranim sosedom. Izjava dr. Marinkoviča pa kategorično zanikuje te vesti, ker je naša mlada industrija slejkoprej potrebna zaščite, saj predstavlja njeno delavstvo glavni del konsumentov za domače poljske pridelke. Seveda mora tudi industrija razumevati potrebe ostalih gospodarskih panog. Vendar o kakem zapostavljanju industrije ne more biti govora. Novi trošarinski pravilnik. Te dni bo objavljen v Službenih No-vinah novi Irošarinski pravilnik, ki slopi v veljavo iakoj po objavi. Na podlagi tega pravilnika se nikomur ne bo dovoljevalo odloga, razen v posebnih slučajih, ko gre za perijodično prijavo in plačilo (v 15 dneh, enem, treh ali šestih mesecih) s posebnim dovoljenjem finančnega ministra. Z novim trošarinskim pravilnikom je prepovedano usianavljati nove industrije špirita za debo deset let, t. j. do *5. aprila 1939, poljedelskih tvornic špirita na teritoriju izven Črne gore, Srbije, Slovenije in Dalmacije sploh in ustanavljanje tvornic kvasa pa do 15, aprila 1935. Pravilnik zabranjuje izdelavo troša-rinskih predmetov trgovcem in gostilničarjem, ako za to nimajo posebne, ločene delavnice in posebnega dovo-Ijenia. Končno slede predpisi o prijavljanju prejema trošarinskih predmetov na skladišče ler tarife za posamezne tro-šarinske predmete. K zadevi se povrnemo po prejemu točnih podatkov. Kupna moč denarja. iVrednost denarja in njegova kupna moč je po vojni povsod padla. V petih glavnih državah je razmerje sedanje vrednosti denarja nasproti predvojni kupni moči sledeče: V Ameriki je vrednost denarja padla za 24 odstotkov, To se pravi, da sedaj kupiš z enim dolarjem toliko, kot pred vojno z 76 centi. V Angliji je vrednost padla za 9 in pol odstotka in kupiš danes z enim funtom toliko kot pred vojno z 11 šilingi- V Nemčiji je vrednost nazadovala za 20 odstotkov ter je treba plačati eno marko za predmet z 80 fenigi predvojne vrednosti. Francoski zlati frank je nazadoval za 10 odstotkov in se plačuje z enim zlatim frankom predmet z 90 cent. predvojne vrednosti. Italijanska zlata lira je v svoji kupni moči padla za 11 odstotkov ter stane sedaj eno zlato liro predmet z 89 cent. predvojne vrednosti. Brezposelnost v prvem polletju. Iz lanskega leta je preostalo 4633 moških in 1029 ženskih brezposelnih. Na novo je bilo prijavljenih 68.254 moških in 11.303 ženskih. Med letom je bilo preskrbljeno delo 19.039 moškim in 5853 ženskam. Odpadlo pa je med letom 48.664 moških in 5172 žensk, tako da je ostalo koncem prvega polletja 5184 moških in 1807 ženskih brezposelnih. Če upoštevamo, da je stanje sedaj — v sezoni — večje kot je bilo v januarju, je to naraščanje brezposelnih vsekakor slab znak. /Borze dela so v prvem poleltju izplačale 1,354.504 Din rednih, 295.120 Din izrednih ter 113.3I16 Din potnih pedpor, poleg tega pa še 74.036 Din podpor v ■naravi. Voznih kart je bilo izdanih 43.273 komadov v vrednosti 2,362.742 Din. Izvoz pšenice. Podatki o izvozu v letošnjem prvem Polletju kažejo, da smo izvozili v tem 13 su 11.875 vagonov pšenice v vrednosti 239-5 milijonov Din. Lansko leto smo v tem času izvozili manj kot polovico te klic in e, namreč 5018 vagonov v vrednosti 120 milijonov dinarjev. 1 Ako primerjamo izvoz pšenice v posa- I •nežnih gospodarskih letih, je izvoz lan- -skega pridelka rekorden, ker znaša 62.260 vagonov v vrednosti 1350 milijonov dinarjev. Od pridelka iz prejšnjih let sni o izvozili leta 1926. 34.500 vagonov v vrednosti 753 milijonov dinarjev, 1. 1927. 23.450 vagonov za 659 milijonov dinarjev, leta 1928. 2160 vagonov za 67 milijonov dinarjev, ileta 1529. pa 21.240 vagonov za 530 milijonov dinarjev. Izvoz pšenice v zadnjem gospodarskem letu 1929/30 je bil po količini skoraj trikrat tako velik kot predhodnega ieta (1928/29), po vrednosti pa se izvožena pšenica ni dvignila v istem razmerju vsled prenizkih cen. Izvoz po Donavi. Statistika mednarodne donavske komisije kaže velik napredek izvoza pi Donavi. Lansko leto je zapustilo donavsko ustje 6-!8 parobrodov s tonažo 1,409.103 ton. ! Zanimiva je primerjava ladij posameznih držav po tona/i z letom 1928, ki I kaže sledečo sliko: 1929 1928 Italija 352.576 156.025 Anglija 336.177 104.769 G rčija 333.244 260.809 Rumunija 75.236 89.490 Nemčija 61.673 35.091 Egipet 55.127 50.027 Francija 47.905 49.297 Jugoslavija 38.216 2.200 Holandija 34.453 25.931 Turčija 17.412 8.229 Po množini ■je najbolj napredovala Anglija, katere tonaža se je potrojila. Tudi prmnet italijanskih ladij je močno narastel ter se povzpel na prvo mesto, ki ga je prej imela Grčija, a je lani nazadovala. Sorazmerno pa se je najbolj pomnožil proi.net naših parobrodov, ki je letos osemnajstkrat večji kot lani. Gnojila in pridelek žita. Dr. France Dure razpravlja v »Jugoslovanskem Lloydu« o sedanji poljedelski krizi in prinaša med drugim tudi tabelo o porabi umetnih gnojil (fosforne kisline) ter o pridelku pšenice na hektar v posameznih državah, ki jo radi njene zanimivosti in poučnosti tu priobčujemo. Na hektar pšenice se v posameznih državah potroši fosforne kisline in pridobi sledeči pridelek: gnojilo kg pridelek q Belgija 66'5 24-9 Nizozemska 57’5 25'7 Nemčija 20'7 21-3 Anglija 23-4 20-8 Franici ja 13'9 163 Jugoslavija 3-2 11-8 Mislimo, da te številke ne potrebujejo nobene razlage. Izvoz vina nazaduje. Podatki o vinskem izvozu v letošnjem prvem polletju v primerjavi z istočasnim izvozom zadnjih let kažejo navzlic izvoznim premijam in drugim olajšavam še vedno znatno nazadovanje. Izvoz se je gibal naslednje (količina izražena s številom vagonov, vrednost pa v milijonih dinarjev): 1927 1928 1929 1930 vagonov 300 262 295 260 milijonov Din 15-9 14-1 15-1 12.2 Izvoz vina je tedaj nazadoval močno po količini, še bolj pa po vrednosti, da-siravno prejšnja leta za izvoz vina niso bile dane take ugodnosti, niti ni bilo izvoznih premij. Pooblastila za dviganje carinskih poštnih pošiljk. Po poštno-carinskem pravilniku se bodo od 15. avgusta naprej carinski poštni paketi izdajali iz skladišča samo onim osebam, ki bodo imele pri pošti založene pooblastilo, katero jih opravičuje za dvig paketa. Taka pooblastila (obrazci) morajo biti laksirana s kole-kom za 5 Din in jih bo pošta te dni dostavila trgovcem v izpolnitev. Prepoved uporabe naziva »konjak«. V smislu naše trgovinske pogodbe s Francijo se vinski destilati našega domačega proizvoda ne bodo več smeli označevati z nazivom konjak. Vsled tega je ministrstvo proizvajalce opozorilo, naj še pravočasno izpremenijo ime temu proizvodu, ki ga takoj po objavi zakona (čez 1 — 1 in pol meseca) že ne bodo smeli več uporabljati. — Poročali smo že, da je zagrebška trgovska zbornica predlagala imena: vinovec, vinovača, lozovača itd. Ministrstvo je odtcčilo, da se smejo uporabljati vsa ta šmena in druga, iz katerih mora biti razvidno, da je to vinski proizvod. Avstrija prepovedala uvoz naših svinj. Povsem nepričakovano je avstrijska vlada brez vsake utemeljitve prepovedala uvoz naših svinj, istočasno pa naročila na Poljskem 560.000 komadov prašičev. Ker smo mi poleg Madžarske glavni uvoznik prašičev v Avstrijo, pomeni ta odredba hud udarec za našo živinorejo ter bo nedvomno izzvala tudi energične ukrepe od strani naše vlade. Zavarovanje potnikov v avtomobilih. Te dni se je vršilo v Zagrebli zborovanje lastnikov avtotaksnih podjetij, na katerem je bilo sklenjeno, da podjetniki zavarujejo vse potnike z njihovimi avtomobili za slučaj nesreče za 30.000 Din, za slučaj smrti ali popolne invalidnosti pa za 1CO.OOO Din. Obenem se je tudi sklenilo zavarovanje za posledice nesreč, ki jih zakrivijo avtotaksi. Zavarovalna premija je precej visoka ter znaša 3375 Din od avtomobila na leto. Statistika trgovin v Srbiji. Podatki iz beograjske trgovske zbornice kažejo, da je v Srbiji 14.274 trgovin, in sicer 8133 raznih, 3622 kavarn in vinotočev ter 2519 špekulativnih trg. podjetij. Noya tvornica svile v Osijeku. V Osijeku je dovršena zgradba nove tvornice za svilo in že opremljena s potrebnimi stroji. Tvornica prične z obratovanjem še ia mesec ter bo zaposlovala okoli 200 delavnih moči. Povečanje naše trgovske mornarice. Po katastrofi »Karadjordja«, ki je bil naš najlepši luksusni parobrod, je napočila nevarnost za tujski promet v našem Jadranu. Jugoslovanski Lloyd pa je zamašil to vrzel z nakupom še enkrat tako velikega in razkošneje urejenega luksusnega parobroda' na Angleškem od »Royal Mail Steam Comp.« Ta parobrod je urejen za prekooceanske vožnje ter bo oskrboval turistično linijo Sušak —Dubrovnik, Jonsko Ostrvo — Egipt. Poleg te ladje se ravnokar dokončuje na Škotskem še drugi moderni parnik z 8000 tonami, ki nastopi službo že v avgustu. Fosforit v Dalmaciji. Skupina dalmatinskih rudarskih podjetij se je obrnila na ministra za šume in rude s prošnjo naj pošlje strokovnjaško komisijo, ki bi preiskala najdena ležišča fosforita pri Zeželju v Dalmaciji, katerega množina se ceni na deset milijonov ton. Domači fosforit je velikega pomena za razvoj našega poljedelstva. Proga Sušak—Španija. Včeraj je bila na Sušaku na svečan način otvorjena redna paroplovna zveza s Španijo, katero bo oskrbovala sušačka paroplovna družba »Oceanija«. Parniki družbe bodo vozili redno vsakih' 15 dni v obeh smereh. Trgovinska pogajanja z Rumunijo. V Bukarešti se vrše med našim in rumunskim zunanjim ministrom pogajanja za sklep trgovinske pogodbe, ki so tem važnejša, ker se istočasno vrše razgovori o ustvaritvi agrarnega bloka, katerega udejstvitev je odvisna od te pogodbe. Nacijcnalizacija trgovskih in industrijskih podjetij. Vlada proučuje načrt nacionalizacije podjetij, ki so potrebna javnemu blagru in so v veliki večini v rekah ino-zemcev, često nam nenaklonjenih. Na podlagi tega načrta bi nacionalizacijo na trgovski podlagi izvršila država sama. Izvoznikom jabolk. Večja holandska uvozna tvrdka sadja se je obrnila na naš Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu z zeljo, stopiti v stike z našimi večjimi izvozniki jabolk. Pojasnila pri omenjenem zavodu brezplačno. Asfaltiranje cest v celjski okolici. Banska uprava je razpisala licitacijo ?a asfaltiranje cest: 1. Pesnica —Sv. Lenart od km 0 do 55, stroški pro-raeunani na 1,110.919*90 Din; 2. Vojnik — Dobrna od km 6—8, stroški proračunani na 367.400 Din; 3. Celje —Laško v Predelu skozi toplice mesta Laško, stroški proračunani na 450.395 Din; 4 ( elje—Rogatec v predelu skozi zdravilišče Rogaška Slatina, stroški proračunani na 634.623-55 Din. Poleg tega je razpisano betoniranje ceste Bled —kolodvor—Bled—Jezero in so gradbeni stroški proračunani na 1,124.825 Din. Zakon o davku na poslovni promet. Te dni je bil predložen ministrskemu predsedniku v odobritev novi načrt zakona o davku na poslovni promet, ki bo po kraljevem podpisu objavljen in stopil takoj v veljavo. Kongres trgovcev s kolonijalnim blagom. V avgustu se vrši na pobudo bačkih trgovcev s kolonijalnim blagom kongres v Subotici, čigar namera je osnovati udruženje vseh trgovcev s koloni-ialnim blagom s sedežem v Beogradu. Poravnava. Kuder Vincenc, trgovec v Žalcu. Potrjena je 84% poravnava, plačljiva v 3 obrokih ‘27. IX., 12. XI. in 12. XII. t. 1. Likvidacija. Stavbena zadruga v Tržiču, r. z. z o. z. je po sklepu občnega zbora prešla v likvidacijo. DENARSTVO. Borzna poročila. VREDNOSTNI PAPIRJI. (iibanje valute v tekočem tednu. Uradni tečaj Prosti tečaj Din Din angleški funt 274*40 274‘35 amerikanski dolar 50*40 56*30 avstrijski šiling 8'— 7*98 belga . 7-90 7*88 bolgarski lev —'41 —'40 češkoslovaška krona 1*673 1*67 francoski frank 2*219 2*22 grška drahma —*731 —-73 bol. goldinar 22*70 22*70 italijanska lira 2*954 2*95 madžarski pengo 9*90 9-89 nemška marka 13 50 13*48 poljski zlot ■ 6*35 6*35 ru munski lej —'335 —*35 švicarski frank 10*959 10*96 španska peseta 6*55 6*47 turška lira '26*80 26*80 argentinski pezos ‘20*50 20*50 i danska krona 15*165 15*16 Novi uradni tečaji dinarja pričajo o njegovi mednarodni krepkosti. Tudi ostale valute so obdržale svoj kurz, • azen španske pesete, ki je šla tekom tedna zopet nekoliko navzdol (od 6'50 na 6-47). Državni papirji: Vojna škoda prompt-na 4:18—439, 7 K> % Blairovo posojilo 86 do 87*50, 8% Blairovo posojilo 97*25 do 98, investicijsko posojilo 87*50, tobačne srečke 42 ponudba, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 85*50—86, 4 K-% bosanske agrarne obveznice 55—55*20, begluške obveznice 75—80. Stanje neizpremenjeno, vendar kaže vojna škoda in Blairovo posojilo slabej-šo tendenco. Privatni efekti: Celjska 170, Ljubljanska kreditna banka 125, Prva hrvatska štedionica 907—912, Kreditni zavod 175, Združene papirnice Vevče 118, Ruše ‘280—300, Strojne tovarne 75, Narodna banka 8250—8300,Trboveljska premogo-kopna 405 do 406, Union 191 do 191*50, Kranjska industrijska družba 288. Tudi privatni papirji so se tibtiržali po večini na stanju iz pretečenega tedna. Za malenkost se je okrepila Prašte-diona«, nazadovali pa so zopet nekoliko papirji Trboveljske«. Po širnem svetu. Amerika zabranjuje uvoz ruskega blaga. Kot smo že svoječasno poročali, je Amerika zavrnila ruski uvoz lesa' in ga le izjemoma zopet dovolila za že došlo blago in ono blago, ki je bilo že na potu. NajncvejŠa poročila pa pričajo, da so Združene države trdno odločene izvajali zakon proti dumpingu blaga, ki ga proizvajajo kaznjenci in deportiranci, ker je cena takega blaga zelo nizka in škoduje reelni produkciji. V zvezi s tem je prepovedala sedaj tudi uvoz celuloze, vžigalic, premoga in manganove rude. Nadalnje zvišanje carin v Avstriji. S pretečenim ponedeljkom je stopila v veljavo četrta skupina povišanih carin v Avstriji, ki zvišuje tarifo za ICO kg: graha od 1 na 4’80 zlat. kron, smetane od ,15 na 40, kandiranega sadja od 150 na 180, terpentina od 24 na 60, vrvi pod 15 nun premera od 18 na 25, pletenega pohištva od 60 na 75, oziroma -od 120 na 150, vloženega furnirja od 80 na 250 zlatih kron, poleg tega pa še od pohištva in raznih lesnih izdelkov, cd kovinskih izdelkov, kemikalij in pa tekstilnega blaga. , Italijanska zunanja trgovina. Trgovinska bilanca Italije za letošnje prvo polletje je zaključena zopet z zelo veliko pasivo 4044-9 milijonov lir. Vrednost uvoženega blaga znaša 10.527'6 milijonov lir, izvoženega pa 6512-7. Ta pasivnost italijanske zunanje trgovine je približno enaka lanski. Ker še šele sedaj prične uvoz žita in drugih življen-s-kih potrebščin v Italijo, se računa, da bo letošnja zunanja trgovina Italije zaključena še slabše kot lanska, ki je izkazovala 7 milijard pasiv. — Edina nevidna aktivna postavka italijanske zunanje trgovine je dohodek iz tujskega prometa, ki pa tudi' od leta do leta nazaduje.. So zdrava in rdeča ličeca moja, ker mamica kuha mi kavico ,P ROJA'! Blagovni promet v Trstu. Blagovni promet v Trstu je tekom prvega letošnjega polletja znašal po železnici 10.668’6 vagonov (lani 11.885-8), po morju pa letos 11.554-2 vagonov (la-i ni 14.574-6). Skupni letošnji šestmesečni blagovni promet Trsta znaša 22.217-8 vagonov in je nasproti lanskemu prometu v istem času nazadoval za 5242"6 vagonov, tedaj skoraj za eno petino. Vinska kriza v Italiji je še občutnejša nego kjerkoli drugod, : zlasti ker je izgubila glavnega kupca — Ameriko, ki je postala suha država in Argentino, kjer se je vinogradništvo toliko razvilo, da je postala že sama iz-I vozna država in konkurira Italiji na j drugih njenih tržiščih. Konsum v notranjosti, ki bi edini še prišel resno v poštev pa je vsled vinskih trošarin in davkov nazadoval za 20—40%. Perutninarski kongres v Londonu. Za letošnjo jesen je določen svetovni perutninarski kongres v Londonu, ki bo združen z razstavo perutnine, jajc ter perutninarskih potrebščin. Na tem kongresu bo uspešno zastopano tudi naše perutninarstvo, ki predstavlja eno najvažnejših gospodarskih panog v državi, l(ar dokazujejo zlasti podatki izvoza jajc. zavzemajoči po vrednosti eno prvih mest v naši zunanji trgovini. Vlada je za udeležbo na kongresu in za nakup plemenske perutnine določila 250.000 dinarjev podpore. Bat’a bo gradil avtomobile. Po praških poročilih se pogaja znani češki industrijalec Bat’a s- francosko tvornico avtomobilov »Peugeot« za usta-notiev montažne tovarne v Zlimi. Obenem pa namerava v celi državi izvesti organizacijo prodaje pneumatike in Pa raznih avtomobilskih potrebščin. Naraščanje konkurzov v Italiji. Statistika konkurzov v Italiji za junij pokazuje 1040 novih kcnkunzov, dočim je 'bilo lansko leto v juniju izkazanih 957 konkurznih slučajev. Hmeljarstvo na Češkoslovaškem, Češkoslovaška Zemska banka je sklenila nuditi hmeljarjem pomoč v posojilih, da jim pomaga na ita način doseči boljše cene, ker bi bili sicer prisiljeni Prodajati vsled pomanjkanja denarnih sredste vpredčasno in pod ceno. Hmeljarjem hodo dajali tudi drugi denarni zavodi posojila na tri- do šestmesečne menice v višini 300 Kč za 50 kg pridelka Proti 5% obrestovanju. čevljarski izvozni kartel na Češkoslovaškem. Pred kratkim se je osnoval kartel češkoslovaških izvoznikov obuval. Značilno je, da k temu kartelu ni pristopilo največje češkoslovaško tovrstno podjetje Bat’a, ki si je pridržalo proste roke, vsled česar mora računati s kon-ku renco karteliranih podjetij. Umestna naredim poljske vlade. Vsled izkoriščanja neugodnega gospodarskega položaja od strani raznih bank, ki so od izposojevalcev zahtevale previsoko obrestno mero, je izdala poljska vlada naredbo, po kateri ne smejo od 1. septembra naprej denarni zavodi zaračunavati obrestno mero za kredite nad 1.1% na leto. Nadprodukcija kaučuka. Azijski pridelovalci gumija zahtevajo, naj angleška vlada omeji produkcijo kaučuka s posebnim zakonom ter naj se iste mere uporabljajo tudi na Cey-ionu in v Holandski Indiji, obenem pa naj se prepove naprava novih nasadov, ker vsled nadprodukeije kaučuka ne najde kupcev. Ustavitev produkcije cinka. Radi prevelike produkcije in premale porabe' cinka je sklenilo 94 angleških cinkarn popolnoma ustaviti delo za dobo dveh mesecev. Večina teh podjetij želi celo, da bi se prestalo z obratovanjem 'za še daljšo dobo. Carina na slive v Madžarski, < Madžarska carinska tarifa za suhe slive je določena po 8 zl. kron od 100 kg, če je blago pakirano v zabojčkih nad 50 kilogramov in po 30 zl. kron, če je pakirano v zabojčkih izpod 50 kg, na kar opozarjamo naše trgovce. Kriza svilene industrije na Japonskem. Vsled nepovoljnih razmer na svetovnih tržiščih s svilo, zlasti vsled konkurence in čimdalje večje uporabe umetne svile je ustavilo obratovanje 20 tvornic svile, ki so zaposlovale nad 30.000 delavcev. Izvoz grškega tobaka. Glavni predmet grškega izvoza je tobak ter znaša po vrednosti 3.948 drahem ali 59% skupnega izvoza, ki je znašal 6.985 drahem. Lahko se prodajajo — I z dobrim zaslužkom MAGGIievi izdelki Tržna poročila. Seno in slama na zagrebškem trgu. Detelja (za 100 kg) Din 70—100, seno Din 60—75, slama Din 50—70. Juta se je pocenila. 'Nemške tvornice za juto so znižale ceno sirovi juti za 4%. Rekordne cene koruze v Ameriki. Na žitni borzi v Čikagu so dne 25. t. m. dosegle cene koruze rekord ter so se sklepale kupčije za koruzo po ceni 190 Din 20 p, dočim se je istočasno pšenica plačevala le po 180-54 Din. Bomžab in volna. Na mednarodnem trgu je za bomba/, vedno stalno malo povpraševanja in so vsled tega še lanske zaloge zelo velike. Letošnji pridelek bombaža je povsod xelo velik ter se ceni ameriški pridelek na približno 15 milijonov bal. Ker znašajo stare zaloge še okoli 5 milijonov bal, bo v kratkem okoli 20 milijonov bal na tržišču. V zvezi s tem so cene od pričetka leta pa do danes nazadovale za 20 odstotkov. Nasprotno pa ima volna zelo čvrste cene ter je tudi ves avstralski pridelek iz leta 1929-80 popolnoma razprodan in je zanimanje za volno zelo veliko. Cene živini v Zagrebu. Zadnji živinski sejem «v Zagrebu je bil prav dobro založen ter tudi obiskan od kupcev iz tu- in inozemstva. Cene so čvrste ter se je plačevalo blago po sledečih cenah: Goveja živina: biki Din 7-50—8'75 za kg; krave mlekarice Din 2000—4500 komad, za meso kg Din 4—5'50, bosanske 4-50—5“50; junice za rejo Din 2500 do 4200 komad, za meso kg Din 9—10; voli za kg la 10—11 Din, Ila 7-76—9 Din, bosanski Ila 7—7'50 Din; teleta živa 10 do 12 Din. Konji, težki tovorni par Din 10.000 do 12.000, lahki vozni par Din 8000—9000, kmečki par Din 5000—7500; žrebeta do dveh let Din 1500—9000 komad; konji za meso Din 1J25—d'50 za kg žive teže. Svinje domače pitane kg Din 11-50, svinje do enega leta Din 10—11-50, nad eno leto Din 10-50—11, pujski (odojki) živi Din 130—280 kcmad. Padec cen železa. Vsled opustitve kontingentiranja in določevanja cen železu po železnina r-skem kartelu so znižale belgijske železarne v svobodni trgovini cene železu v palicah in železni pločevini za skoraj 15 odstotkov. Tudi na drugih svetovnih tržiščih je opažati nazadovanje cen. Podražitev umetne svile v Franciji. Francoska industrija umetne svile je podražila ceno slabejšim vrstam umetne svile za 2 franka, boljšim pa za 1 frank pri 100 kg. Baker šel zopet navzdol. Po zadnjem »nižanju na newyorški kovinski borzi so tekom tedna cene bakru zopet nazadovale od 1-1*55 centov na 11-BO centov cif. evropska luka. Pocenitev čilskega solitra. Te dni so bile za čilski soliter določene nove cene za vagonske pošiljke (10 ton), ki so določene franko vagon Sušak za 100 kg za julij-september Din 252, oktober 255, november 257, december 260, za januar 1931 leta 262, za februar 265 Din. Cene so preračunane iz angleških funtov ter bi se zamogle spremeniti samo malenkostno z ozirom na padec ali dvig valute. Žitni trg. Pšenica: nova bačka: 80/81 kg težka, z 1% primesi, za promptno dobavo, mlevska voznina, slov. postaja, plačljivo v 30 dneh Din 240—242-50; nova backa: 79/80 k« težka %% primesi, promptoa dobava, mlevska voznina, slov postaja, plačljivo v 30 dneh Din 235—237-50; nova bačka: 78/79 kd t?ž-ka, 2% primesi, promptma dobava., mlevska voznina, slov. postaja, plačljivo v 30 dneh Din 280—232-50. Koruza: bačka, zdrava, rešetana, suha, promptna dobava, plačljivo v 30 dneh Din 180-182-50. Ječmen: novi spomladanski: 69/70 k", sl-postaja, promptna dobava, 'plačilo v 30 dneh Din 167-50—170; novi ozimni: 66/67 kg. I romptna dobava, slov. postaja, plačljivo v 30 dneh Din 157-50—160. Oves; novi baranjske provenience: slov. postaja, dobava v prvi polovici avgusta, plačljivo v 30 dneh I).Ln 210—215. Ri: nova bačka: 72 kg težka, 2% primesi, promptna dobava, mlevska voznina, slov. postaja, plačljivo v 30 dneh Din 170—172-50. Moka: bačka nuilarica: iz stare pšenice, slc-v. postaja, plačljivo v 30 dneh Din 40» do 410; bačka mulam,ca: iz nove pšenice, slov. postaja, plačilo v 30 dneh Din 395. do Din 400. Ne pozabite poravnati naročnino 1 Lesni trg. Naš izvoz lesa na Madžarsko. Prodajni urad malih žagarjev. Glavni predmet našega izvoza na Madžarsko zavzemajo gozdni proizvodi z nad 40% vrednosti celokupnega ■zvoza na Madžarsko. Ako računamo, da pokrivamo mi samo eno šestino uvoza lesa na Madžarsko, dočim odpade po ena tretjina na Romunijo in Čehoslovaško, ostalo še-stinko pa si delita Poljska in Avstrija, ie gotovo, da nam je dana možnost naš lesni izvoz na Madžarsko najmanj Podvojiti, ako ne potrojiti. Potreba pa bi bilo temu primerno urediti železniške tarife, ker leže glavni konsumenli v bližini čehoslovaške in romunske me-le, vsled česar je prevoz njihovega lesa cenejši. Glavni predmeti našega lesnega izvoza na Madžarsko so gradbeni les, pragovi in drva. Pred znižanjem prevoznih tarif za drva. Po beograjskih vesteh se je prometno ministrstvo odločilo, da ugodi željam Sadeža industrijeev in trgovcev z drvmi v toliko, da bodo uajbrže v najkrajšem času znižane prevozne tarife za drva za 15%. Produkcija rezanega lesa v Rusiji. Po sovjetskih podatkih je sovjetski lesni trust, ki dela izključno le za izvoz pridelal v prvi polovici letošnjega leta 3,655.500 m3 rezanega lesa. Skupni pridelek vseh trustov v prvem polletju pa se ceni na 6,431.200 m3. Likvidacija lesne d. d. »Dolenjsko«. Bilanca izkazuje na delniško glavnico Bin 5G0.0C0 skupno izgubo v znesku 457.674-56. Upniki so izkazani z zneskom 146.613-05 Din, dolžniki pa 551.437 Din 38 p. »Destilacija drva« v Tesliču omejila obratovanje. 'Vsled siplošne industrijske krize je družba »Destilacija drva« v Tesliču popolnoma ustavila obratovanje na parni žagi in nvočno omejila tudi delo v drugih oddelkih. 1 ’ Na Sušaku se je ustanovilo Udruženje za domačo gozdno industrijo ter je v eni svojih prvih sej razpravljalo o ustanovitvi prodajnega urada na zadružni podlagi. LJUBLJANSKA LESNA BORZA. Kupčija na borzi je še vedno mrtva in so tudi sklepi nazadovali. Cene so neizpremenjene ter noti rajo franko vagon-nakladalna postaja: Smreka—jelka: Hlodi 1., II., monte 190 do 210; brzojavni drogovi 220—230; bordo-nali merkantilni 300 do 330; trami merkan-tilni 240—290; škorete, konične, od 16 cm naprej 580—Q00; škorete, paralelne, od 16 centimetrov naprej 600—640; škorete, pod-merne do 15 cm 480—500; deske-plohi, kon., od 16 cm naprej 450—500; deske-plohi par., od 16 cm naprej 490—540. Bukev: deske-plohi, naravni, neobrobljeni 450—470; deske-plohi, naravni, ostrorobi 600 do 700; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650—700; deske-plohi, parjeni ostrorobi 750 do 950; testoni 430—440; tavolete 900—950. Hrast: hlodi I., II. 300—400; bordonali 1200—1300; deske-plohi, neobrobljeni bou-les 1200—1300; deske plohi, neobrobljeni merkantilni 900—950; deske-plohi, ostrorobi (podnice) 1200—1300; frizi 1000—1200. Drva: bukova, suha 16—17-50; hrastova, suha 14—15*50. Železniški pragovi: 2’60 m, 14—24, hrastovi 53—56. Oglje: bukovo za 100 kg 75—80. Povprašuje se po sledečem blagu: 25 m3 tise v normalnih dolžinah, 38 mm debeline, od 25 cm širine naprej. Cena naj se glasi franko vagon Sušak pristanišče. Trami: 15 nv* tesanih tramov: 13/16, 5 m dolžine; 13/16, 6 m dolžine: 13/16, 7 m dolžine; 13/16, 8 m dolžine; 20 m3 tesanih tramov: 16/21, 5 111 dolžine; 16/21, 6 m dolžine; 15 m3 tesanih tramov: 19/24, 5 m dolžine: 19/24, 6 m dolžine. Kantinele in morali (remeljni): 8 m3 38/78, 5 m3 24/48, 5 m3 34/68, 5 m3 28/48, 8 m3 28/58, 6 m3 78/78, 63 68/68, 3 m3 58/58. — Cena naj se glasi franko vagon nakladalna postaja. 400 komadov škuret 12 111111, fiksne jur in e 18 cm; 1100 kom. škuret 12 nun, fiksne,širine 25% cm; 50% smreke, komplefirati z deskami 24 mm, od 16 cm šir. naprej. Franko vagon meja Postojna. 1 vagon desk, 24 111111, lepe, 1., II., III., od 16 do 21 cm, z 80% smreke, paralelno, dobava 10 dni. Bukovina parjena: v debelinah 50, 60, 70, 80 in 90 nun, od 2 m naprej, s 15% kratke robe, in sicer: 10 ni3 I. in 10 m3 II. — Cena franko vagon Sušak pristanišče, plačljivo potoni akreditiva. 1220 komadov smrekovih hlodov: 300 kom. premer 22, 23 in 25 cin, 6 ni dolžine; 200 komadov premer 22, 23 in 25 cm, 5 m dolžine; 300—400 kom. premer 25 cm, 5 111 dolžine; 300 kom. premer 18—20 cm, 6 ni dolžine. — Cena franko vagon nakladalna postaja. Rezana jelovina, tombante (I./IV.)2 2500 komadov 18 nun X 19—30 cm, -4 m dolžine. Rezan rdeči bor: 200 kom. 58 nun X 25 cm, -plačale z onim odstotkom, ki je N! določen v poravnavi, se smatrajo njth terjatve za poravnane. Ako pa je bilo na račun plačano manj, se smatrajo te akontacije za plačilo na račun v isti višini kot je bilo določeno na poravnavi, tedaj v slučaju 40% pora 'uve predstavlja vsakih na račun pliTnnih 40 para en dinar in je v konkumi prijaviti samo oni ostanek terjal > : za katerega ni upnik še prejel 40% kritja Poravnava postane nična in izgubi dolžnik vse pridobljene ugodnosti, če je bil tekom dveh tet po pravomočnosti poravnave obsojen zaradi lažnega bank-rotstva. Upniki pa v tem slučaju ne izgube pravic, ki so si jih pridobili nasproti dolžniku in tretjim osebam (porokom in sodolžnikom). Ako dolžnik zakasni z izpolnitvijo svojih dolžnosti nasproti kateremu izmed upnikov, dasiravno ga je ta /pozval k izvršitvi in mu odredil rok osmih dni, izgubi dolžnik nasproti temu upniku vse s poravnavo pridobljene ugodnosti. Ako pa je bilo v poravnavi dogovorjeno, da velja ena sama zakasnitev za vse upnike, izgubi dolžnik vse ugodnosti tudi nasproti onim upnikom, katerim je svoje obveznosti že izvršil. Poravnava postane brez učinka tudi, ako se v treh letih od pravomočnosti poravnave pokaže, da je dolžnik ali pa kdo drugi z njegovo vrednostjo ponudil kateremu izmed upnikov večje ugodnosti, oziroma če je dolžnik pri izkazovanju svojega /premoženjskega stanja postopal prevarno, in sme zahtevati vsak upnik, ki pri takem dejanju ni bil soudeležen, poplačilo ostanka nad doseženo poravnavo, ali da se proglasi sploh cela poravnava za nično, ne da bi upnik sam izgubil vsled tega nasproti dolžniku in njegovim sozavezancem pridobljenih pravic. (Dalje prih.) Praktični Madeži od črnila v lesu. Vzemi pol kozarca vode ter vrzi vanjo toliko boraksa, da bo raztopljena zmes zavzemala dve tretjini kozarca. Ko se je boraks v vodi razpustil, ožmi vanjo še eno in pol citrone ter vse skupaj razredči v enem litru vode. Posebej pa pripravi še drugo raztopino, sestavljeno iz 10 dkg apnenega klorida, 10 dkg ugašenega apna in poldrugega litra vode. Crnilne madeže prepoji najprej' s prvo tekočino ter jo pusti nekaj minut stati, potem pa osuši s pivnikom ali s čistimi krpami ter jih prepoji zopet z drugo raztopino. Madeži izginejo in se ne pojavijo več. Lesno oglje za kokoši. Kokoši se kaj rada poloti griža. Obolelo perutnino ozdraviš, zdravo pa obvaruješ napada te bolezni, ako ji primešaš v kuhano ali mehko hrano po nekaj žlic v prah zdrobljenega bukovega oglja. Oglje lahjio tudi mešaš med zdrobljeni stari omet, ki ga kure prav rade zobljejo. nasveti. Sadni madeži iz perila se lepo odpravijo, če jih iz-pereš z neprekuhanim mlekom; potem še zdrgneš narahlo s krpo, ki jo pomakaš v sarinijaku. Da se kruh ne usuši, kar se poleti rado dogaja, ga shranjuj na mrzlem, vlažnem prostoru, najboljše v pločevinasti zaprti posodi. Usušene-mu kruhu daš zopet potrebno vlago in ga omehčaš, ako ga zaviješ v mokro platneno krpo. Naprava domačega kvasa. Segrej nad ognjem pšenične otrobe do 24 stopinj Reomirja ter jih med razgrevanjem neprestano mešaj, ko si dosegel potrebno toploto, prilij toliko tople vode, ki naj bo za 5—7% Reomirja toplejša od razgretih otrobov, da napraviš potom mešanja precej gosto kašo. Shrani zmes v zaprti posodi. Uporabi šele čez 24 ur. Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike! Trgovci, nabavljajte svoje potrebščine pred vsem pri tvrdkah, ki z oglasi podpirajo vaš tisk! »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokole9 in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke! Najboljše med najboljšim vrvarskim blagom se izdeluje v Grosupljem. Varstvena znamka garantira za izbrano, ne-prekosljivo kvaliteto. To je blago, ki bode zadovoljilo Vaše odjemalce, a Vam zagotovilo trajen dober zaslužek, ki ga dajejo le zadovoljni odjemalci. — Poskusite tudi Vil Obvestilo! MANUFAKTURNA VELETRGOVINA R. MIKLAVC, «Pri škofu*, Ljubljana, katera obstoja že preko 60 let in razprodaja na debelo in drobno manufaktumo, sukneno in vse v to stroko spadajoče blago, naznanja svojim cenj. odjemalcem, kakor tudi vsem gg. trgovcem, ki krijejo svojo zalogo v Ljubljani, da je povečala svoje trgovske lokale v celo prvo nadstropje. Tvrdka drži na zalogi samo blago iz priznano najboljših svetovnih tovarn v veliki izbiri in najnovejših vzorcih; cene so vsled prvovrstnih zvez jako ugodne. Zaloga se lahko vsak čas neobvezno ogleda. Za mnogobrojen obisk se priporoča cenj. občinstvu tvrdka R. MIKLAUC ..PRI ŠKOFU'1 - LJUBLJANA Lingar|eva — Medarska ulica — Pred Škofije GOSPODJE TRGOV< PRIPOROČ/ OD EMALC KOLINSKO 211 \JTE VAŠIM CENJ. EM NAŠO PRAVO CIKORIJO! i i ^VELETRGOVINA KOK IVAN JELA ZALOGA SVEŽE PRA ŽENE KAVE, MLETIJ! DIŠAV IN RUDNINSKE VODE 3N1JALNE IN .ČIN. 1 mr m ŠPECERIJSKE ROBE LJUBLJANA TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA! ZAHTEVAJTE CENIKI Lastnik; Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur«; Otmar Michdlek, oba v Ljubljani.