stran 9 stran 16 stran 24 Prvomajska budnica Intervju Luka Per Lea Nakrst poučuje v Stockholmu OGLASI Rokovnjač Šepet pomladi: še 5 pomladi brez skrbi! Ker smo tako prepričani v zanesljivost Fordovih vozil, vam peto leto jamstva podarimo. Brezplačno, brez omejitve kilometrov in z mednarodno asistenco. Ponudba velja za vsa osebna vozila Ford. * J i FORD FIESTA ŽE OD FORD B-MAX ŽE OD 9.890 € 12.770 € FORD C-MAX ŽE OD 14.175 € 5 LET SHEE ilTVB ¥*t BsE W% FORD KUGA ŽE OD 19.785 € Uradna poraba goriva: 3,3-7,4 1/100 km. Uradne emisije COz: 85-171 g/km. Emisijska stopnja: Euro 5b, Euro 6. Uradne emisije NO,: 0,0132-0,174 0 g/km. Specifične emisije trdih delcev: 0,0003-0,0007 g/km. Število delcev: 0,0032-3,25 x 10". Slike so simbolične. Cene ne vključujejo stroškov transporta. VEIT TEAM, Cufarjeva ulica 24, Vir, Domžale GSM: 031395 395, www.veitteam.si Go Further PRI NAS OPRAVITE VSE NA ENEM MESTU! • polnjenje klim • zavarovanja, prepisi, odjave, ... • registracija motornih vozil • servis vseh znamk vozil • menjava pnevmatik • tehnični pregledi • homologacije AVTO KVEDER D.O.O. Obrtniška ulica 1, Lukovica Uradne ure: 7.00 - 19.00, sobota 8.00 - 12.00 TEHNIČNI PREGLEDI: 01/ 7236 - 844 SERVIS: 01/ 7236 - 840 www.avtokveder.com AVTO KVEDER ^rj tehnični pregledi rn MIZARSTVO TU0C0 vrata udobja MIZARSTVO JOCO, Joži Bogataj s.p. Zavrh pri Trojanah 4, Trojane 041 720 417 jozi.bogataj@gmail.com www.mizarstvojoco.si M asivno ali furnirano, sodobno ali tradicionalno, iz macesna, hrasta ali tropskega lesa? Za vas izdelamo notranja vrata in stopnice ter s pohištvom po meri in vaših željah opremimo vašo hišo na ključ. Naše merilo je vaše zadovoljstvo, naši izdelki pa so narejeni z ljubeznijo in natančnostjo. 2 i * i maj 2015 UVODNIK 3 Nadaljevanje IV- * K>- yy i Pretekli mesec se je zaključil razpis za odgovornega urednika glasila Rokovnjač. Na podlagi rezultatov točkovanja je občinska uprava predlagala, občinski svet pa soglasno potrdil, da bom to vlogo še naprej opravljal spodaj podpisani. S tem sem po pol leta opravljanja vršilca dolžnosti odgovornega urednika dobil polna pooblastila in z novim uredniškim odborom lahko začnemo z delom ter z novimi izboljšavami občisnega glasila. To bo sicer šesto mandatno obdobje v 16-letni zgodovini izhajanja Rokovnjača, šele prvič pa se je zgodilo, da je bil urednik imenovan še za en mandat. Kakšnih velikih sprememb ne mislim narediti, ne nazadnje sem ob svoji ponovni prijavi, o kateri sem zaradi ostalih obveznosti in zahtevnosti dela zelo dolgo premišljeval, navedel zelo podobno programsko zasnovo, kot smo jo izvajali v preteklem triinpol letnem obdobju. Nekaterim ni bila všeč, pozitivnih odzivov pa je bilo vendarle veliko več in zato menim, da je prav, da nadaljujemo začrtano usmeritev. Sicer pa sem osebno vedno pripravljen sprejemati kritike, še toliko bolje, če so konstruktivne, poleg tega tudi mnenja in predloge. V prvem delu tokratnega Rokovnjača smo veliko prostora namenili aktualnima temama, porostorskemu načrtovanju in plačila nadomestila za uporabo stavnega zemljišča, o katerih so spregovorili na občinski upravi Občine Lukovica. V maju, mesecu mladosti, smo pripravili kar tri obsežne članke oz. intervjuje z mladimi iz naše občine. Vsak ima svojo zgodbo, vredno branja. Lahko so zgled in navdih ostalim, da se z voljo, inovativnos-tjo, angažiranostjo in predvsem sledenjem lastnih jasno zastavljenih ciljev lahko stori marsikaj. Leon Andrejka ODGOVORNi UREDNiK VSEBINA Razstava ročna dela skozi čas 9 Srečanje rejniških družin 19 Motoristi varno na cesti 2015 10 ŠTD Rafolče na Blegošu in Nanosu 20 Peregrinov sejem 12 Oratorij 22 Drevored prijateljstva 13 Robert Kotnik državni prvak 25 Čajanka z Jurijem Součkom 14 19. Šraufov pohod v Krašnji 26 Dogajanje v Čebelarskem društvu 18 Dobrodelni koncert za paraplegike 28 VIDOV VEČER petek, 12.6. 2015 ob 20.00 uri KD A. M. Slomška, Šentvid DOMAČA GLEDALIŠKA IGRA - premiera »MICKI JE TREBA MOŽA« Vinko Korže, priredil Stanko Pele Ponovitev: nedelja, 14.6. 2015 ob 19.00 uri VIDOV SEJEM sobota, 13.6. 2015 ob 9.00 uri Veidrov trg, Šentvid STOJNICE TEKMOVANJE V VLEČENJU VRVI (moške, ženske in otroške ekipe) VIDKOVA DEŽELA PRISRČNO VABLJENI! več informacij na www.td-swid.si Naslednja številka Rokovnjača bo izšla 2. julija 2015; rok za oddajo člankov je 23. junij 2015 do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, lahko pošljete po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si ali pa jih vnesete v sistem www.mojaobcina.si. Več informacij na telefonski številki uredništva: 051 365 992. ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka, uredniški odbor: Milena Bradač, Marjetka Vrbnjak, Andraž Kopitar in Erika Cerar; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: redstavitev kmetijskih strojev in praktičnega prikaza košnje Strojnega krožka Radomlja; foto: Lea Smrkolj OBČINSKA UPRAVA Rokovnjač Kmetijsko zemljišče ne more biti znotraj naselja Tatjana Suhadolc je na Občini Lukovica zaposlena kot višja svetovalka za urejanje prostora in varstvo okolja. Med njene zadolžitve med drugim spada tudi področje prostorskega načrtovanja Pri svojem delu se srečuje z različnimi vprašanji občanov in njihovimi pobudami, ki se nanašajo na določitev novih stavbnih zemljišč oziroma spremembo namenske rabe iz kmetijskega ali gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče (in obratno). V tem prispevku bi vam želeli razložiti in pojasniti razlike, da boste lažje razumeli odgovore in odločitve glede pobud, ki jih ni mogoče vedno rešiti v prid vlagateljev. Prostorsko načrtovanje je skupek različnih področij, interdisciplinarna dejavnost kjer so pri prostorskih rešitvah med seboj prepletena različna področja: okolja, narave, delovanja človeka in je zelo kompleksen pojem. Občina je dolžna upoštevati veljavno prostorsko, okoljsko in ostalo področno zakonodajo, ki jo pokrivajo posamezna ministrstva, obenem pa tudi podzakonske predpise in določena pravila stroke. V lanskem letu so državljani prejeli poskusni izračun vrednosti njihovih nepremičnin z Geodetske uprave Republike Slovenija v povezavi z aktualnim davkom na nepremičnine. V občini Lukovica je bilo zaradi tega vloženih zelo veliko pobud za izvzeme zemljišč iz območij naselij, torej za spremembo stavbnega zemljišča v nes-tavbno (kmetijsko ali gozdno). Pomembno se je zavedati, da mora biti popolnoma vsak izvzem tudi strokovno utemeljen in skladen z zakonom ter predpisi, ki jih občinam določa država oziroma za to pristojna ministrstva. Prostorski razvoj se prvenstveno načrtuje znotraj obstoječih naselij Vse pobude pravnih in fizičnih oseb za spremembo namenske rabe zemljišča iz kmetijskega ali gozdnega v stavbno zemljišče zaradi stanovanjskih gradenj občina preuči oz. analizira pri pripravi osnutka prostorskega akta, ki se v skladu z zakonom najprej javno razgrne in javno obravnava, nato pa se kot predlog pos- reduje v mnenje posameznim nosilcem urejanja prostora, ki so ministrstva, izvajalci javnih služb in nosilci javnih pooblastil. Eno izmed pomembnejših temeljnih načel prostorskega načrtovanja, ki ga morajo upoštevati tudi občani, se glasi: Prostorski razvoj se usmerja in načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. »Širitev naselja je dopustna le v primeru, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen.« To pomeni, da se širitev naselja usmerja najprej na proste površine v že obstoječem naselju, ne glede na to, kdo je lastnik teh zemljišč. Šele po tem, ko se izčrpajo možnosti gradnje na prostih ali degradiranih površinah znotraj naselja, se lahko naselje širi navzven z določitvijo novih stavbnih zemljišč za gradnjo. Pri spreminjanju namembnosti zemljišč morajo biti upoštevane tudi smernice Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo Republike Slovenije, ki predpisujejo: Širitev naselja je dopustna, če znotraj naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen. Širitev naselja je prvenstveno treba usmerjati na zemljišča, ki so manj pomembna z vidika trajnostne rabe naravnih virov, varstva kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine in so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem. V skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih je širitev naselja potrebno najprej načrtovati na zemljiščih nekmetijske namenske rabe, pri čemer se razvoj naselja prvenstveno usmerja na nezazidana stavbna zemljišča. Če pa to ni mogoče, se na območjih kmetijskih zemljišč najprej načrtuje na manj kvalitetnih zemljiščih nižjih bonitet. Vse predloge posegov na kmetijska zemljišča je treba racionalizirati, utemeljiti in omejiti na nujno potreben obseg tako, da se v čim večji meri ohranjajo kmetijska zemljišča. Na podlagi teh zahtev mora občina k predlogu prostorskega akta priložiti kmetijski elaborat, ki za vsako naselje vsebuje podatke o obstoječih nezazidanih stavbnih zemljiščih in osnovne demografske podatke. Izvzem nezazidanih stavbnih ■ • • v v I • • v v ■ • zemljišč oz. zemljišč za gradnjo stavb Območje naselja je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo (zazidana stavbna zemljišča), in območje površin, predvidenih za širitev (nezazidana stavbna zemljišča). Skratka, bistvena značilnost vsakega naselja je zaokroženost in celovitost poselitvenega območja, ki se jo mora ohranjati. To je ena izmed zahtev, ki jo moramo upoštevati pri obravnavi pobud za izvzem zemljišč iz območja stavbnih zemljišč, torej iz naselja. Na obrobju poselitvenega območja naselja je vedno možnost, da se izvzame nezazidana stavbna zemljišča, ki se jim določi prejšnja namenska raba (kmetijska ali gozdna), medtem ko znotraj poselitvenega območja naselja določanje kmetijske namenske rabe ni možno, saj prav stavbna zemljišča predstavljajo njegovo celovitost 4 maj 2015 OBČINSKA UPRAVA 5 in zaokroženost. Izjemoma se v naselju lahko določi namenska raba kot druge urejene zelene površine, ki so še vedno stavbna zemljišča z zaščitno funkcijo, niso pa namenjena gradnji (npr. na strmih in plazovitih delih naselja, pri objektih kulturne dediščine zaradi posebnih zahtev spomeniškega varstva ipd.) »Znotraj naselja ne more biti kmetijsko zemljišče po namenski rabi, čeprav se to zemljišče dejansko uporablja za kmetijske namene. Ljudje morajo razlikovati med dejansko rabo in namensko rabo. Določanje namenske rabe, ki je s prostorskimi akti določena raba zemljišč in objektov, je pristojnost občine, za vodenje in vzdrževanje podatkov o dejanski rabi zemljišč, ki je določena s fizičnimi elementi zemeljskega površja, ki so posledica naravnih dejavnikov ali človekovega delovanja, pa je pristojno Ministrstvo za kmetijstvo RS oziroma v zemljiškem katastru Geodetska uprava RS.«, poudarja Suhadolčeva. Ob tem dodaja: »Zemljišče znotraj naselja je po osnovni namenski rabi lahko določeno kot stavbno zemljišče, namenjeno za gradnjo, vendar pa je do začetka gradnje to še vedno kmetijsko zemljišče po dejanski rabi in se lahko uporablja za kmetijske namene.«. Država želi, da se z nepozidanimi zemljišči znotraj naselij nekaj stori Državna zakonodaja je na nepremičninskem področju trenutno usmerjena k oživitvi trga nepremičnin, predvsem, da ljudje nekaj storijo s temi nepozidanimi zemljišči znotraj naselij, ki so že dalj časa prosta za pozidavo, ne glede na to, kdo je njihov lastnik. Že z uvedbo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je občinam omogočila vzpostavitev regulative za dvig ponudbe prostih stavbnih zemljišč na trgu. Večina občin je to možnost tudi izkoristila, marsikatera pa tudi še ni uvedla nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. Na državni ravni se pripravlja Pravilnik o podrobnejših pogojih za obravnavanje pobud za spremembo namenske rabe zemljišč v občinskem prostorskem načrtu (OPN). Po tem pravilniku bodo morale občine s predpisanimi kriteriji obravnavati in analizirati vse prejete pobude občank in občanov za spremembo namenske rabe njihovih zemljišč, in sicer izpolnjevanje pogojev glede skladnosti s cilji prostorskega razvoja občine, glede upoštevanja varstvenih in varovalnih omejitev v prostoru, glede ustreznosti z vidika urbanističnih meril, glede možnosti opremljanja zemljišč za gradnjo, z vidika vzpostavljanja ali širitve razpršene gradnje in razpršene avtohtone poselitve ... Pri prostorskem načrtovanju ni pomemben podatek o lastništvu »Na Občini se trudimo in se poskušamo vživeti v situacijo vsakega posameznika, ki vloži pobudo za spremembo namembnosti zemljišča. Delamo v prid občanov in občank, vendar pa moramo v prvi vrsti delati zakonito.«, poudarja Tatjana Suhadolc. Občina mora upoštevati veljavno zakonodajo, podzakonske akte in navodila državnih organov in ne glede na lastništvo prostorsko načrtovati v skladu s pravili stroke. Država ima takšen - pogosto neusmiljen - pristop do tega področja, in sicer več kot imaš, več te bo to stalo. Nepremičnine niso le prednost, ampak bodo čedalje večje breme, ker želi država spodbuditi zaspan trg nepremičnin, da bi se več dogajalo in da bi na ta način tudi padle cene nepremičnin. Marsikdo se bo odločil za prodajo nepremičnine, ki jo je podedoval, prav zaradi njene obdavčitve. V teh časih dediščina ni vedno prednost, ampak breme - če posameznik nima interesa, da bi z nepremičnino kaj počel ali ne ve, kako jo bo vzdrževal, bo moral zanjo plačevati davke. Obveznosti in delo občine do nosilcev urejanja prostorske dejavnosti poleg posredovanega vloženega predloga občanov za spremembo namembnosti zemljišč Naloga občine ni le ta, da nosilcem urejanja prostora posreduje predlog sprememb namembnosti zemljišč. Občina mora namreč predlogu priložiti tudi raznovrstne podatke, in sicer: bilance zazidanih in nezazidanih površin v posameznem naselju, bilance predlogov za širitev stavbnih zemljišč, bilance predlogov za izvzeme stavbnih zemljišč, podatke o demografskem gibanju prebivalstva v posameznem naselju (naravni prirast prebivalstva, priseljevanja in odseljevanja), opredelitev funkcije in vloga naselja v omrežju naselij. Na področju urejanja voda je obvezna izdelava študije poplavne (ne)varnosti na območju celotne občine, na področju varovanja kmetijskih zemljišč pa že prej omenjeni kmetijski elaborat. Vsi ti podatki in strokovne podlage vplivajo na končno mnenje in odločitev posameznih nosilcev urejanja prostora o predlaganih novih širitvah stavbnih zemljišč. Občina Lukovica ima prav tako že od leta 2005 sprejet koncept prostorskega razvoja občine. Takrat je bila zelo na široko zastavljena širitev večjih naselij v spodnjem delu občine, ki imajo največjo gostoto pozidanosti, največjo gostoto prebivalstva in največji manjko zazidljivih površin. »Ko bo Občina Lukovica s tem predlogom za širitev naselja prišla predvsem na Ministrstvo za kmetijstvo, že sedaj vemo, da se bomo morali zelo usklajevati in pogajati z njimi,« pravi Suhadolčeva. To pa predvsem zaradi tega, ker so bile za spodnji ravninski del občine v preteklosti izvedene komasacije in hidromelioracije, financirane z državnimi sredstvi, zaradi česar so danes vsa ta območja opredeljena kot najboljša kmetijska zemljišča (KI) in s tega vidika tudi zelo varovana. Z Ministrstvom za kmetijstvo se bo zato intenzivno usklajevalo predloge za širitve, ki so v javnem interesu (vrtec, šola, šport in rekreacija), torej tisto, kar je pomembno za občino in za vse občane. Prednost v takšnih situacijah imajo tudi kmetije, če gre za selitve kmetijskih gospodarstev iz notranjosti naselja na obrobje, ali pa kakšni dobri poslovni programi. Poslovne dejavnosti z dobro strokovno utemeljitvijo so stvar posameznikov - lastnikov zemljišč in možnih investitorjev, ki so za ta namen pripravljeni vlagati sredstva. Takšnim občina predlaga, da pri strokovno usposobljenih izvajalcih naročijo izdelavo programske zasnove s predlogom širitve, vendar pa morajo strošek kriti sami, ker občina nima predvidenih sredstev za takšno financiranje zasebnikom. »Če ima posameznik resnično velik interes, potem bo to naredil. Dobro zastavljeno programsko zasnovo lahko država tudi odobri na nekem območju, ki je trenutno po namenski rabi opredeljeno kot kmetijsko ali gozdno. Vsaka stvar mora biti natančno opredeljena in utemeljena, kar res ni tako enostavno, kot si predstavljajo nekateri,« še dodaja sogovornica. Prepovedano vzpostavljanje nove razpršene gradnje v prostoru Razpršena gradnja je negativni pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost in je kot taka potrebna sanacije (ZPNačrt). Vzpostavitev nove razpršene gradnje v prostoru zakonsko ni dopustna in ni sprejemljiva, zato se v prostorskem aktu določajo le območja sanacije obstoječe razpršene gradnje, predvsem z oblikovnega in komunalnega vidika ter z vidika določitve stavbne namenske rabe. Vsaka nova razpršena gradnja lahko občini predstavlja problem zaradi zagotavljanja oskrbe s pitno vodo, odvajanja odpadnih voda, dostopa do javnih cest, zimske službe in drugo. Vsa gospodarska javna infrastruktura mora biti predvidena v večletnem načrtu razvojnih programov, ki je sestavni del občinskega proračuna, z njim pa mora biti usklajeno tudi prostorsko načrtovanje oz. načrtovanje nove poselitve. Razpršena avtohtona poselitev je tip poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve in se kot taka ohranja (ZPNačrt). Na teh območjih se ohranja poselitev z ohranjanjem prebivalstva, ki se mu prostorsko omogoči gradnjo novih stanovanjskih in gospodarskih objektov za nadaljevanje kmetijske dejavnosti (npr. zagotavljanje osnovnih bivalnih pogojev naslednikom kmetij) in je predvideno le kot območje sanacije. Neka identiteta ostaja tam že od nekdaj od prednikov, nekaj popolnoma drugega pa je, če bi se razpršena gradnja vzpostavljala v prostoru samo zato, ker si to želi lastnik zemljišča. Odpravljanje neusklajenosti v zvezi z gradbenim dovoljenjem Na območju občine Lukovice je veliko število objektov, ki imajo gradbeno dovoljenje, vendar so zemljišča, na katerih stojijo, po namenski rabi še vedno kmetijska ali gozdna. To izvira še iz časov skupne občine Domžale. Tatjana Suhadolc pravi, da v tem trenutku potekajo popravki in se na podlagi že izdanih gradbenih dovoljenj usklajujejo s pripravo novih prostorskih aktov. »Gradbeno dovoljenje pomeni avtomatsko uskladitev iz kmetijskih v stavbna zemljišča, s čimer soglaša tudi Ministrstvo za kmetijstvo in temu dejstvu nihče ne nasprotuje.« Neusklajenosti se pojavljajo tudi na objektih, ki nimajo gradbenega dovoljenja, saj so na robovih naselij in polovica objekta spada pod stavbno zemljišče, druga polovica objekta pa je kmetijsko zemljišče. S tem je zelo veliko dela, saj imamo glede na število prebivalstva zelo veliko naselij - kar 66 - in je potrebno za vsak objekt narediti prav posebno strokovno podlago. Ta se bo pripravljala po tem, ko bo sprejet občinski prostorski načrt (OPN). Pri spremembah bodo izdelane posebne strokovne podlage, kar pomeni, da bo treba vse najprej detajlno obdelati in potem prenesti v prostorski akt. Za OBČiNSKO UPRAVO Lea Smrkolj 6 OBČINSKA UPRAVA KV Rokovnjač Obisk poljskega veleposlanika v občini Lukovica Poljski veleposlanik Cezary Krol v letošnjem letu zaključuje svoj mandat v Sloveniji. Ob lanskoletnem majskem obisku namestnika ministra za zunanje zadeve Republike Poljske Artura Nowaka-Fare se je ponudila priložnost in Matej Kotnik je Krola povabil v naše konce. V petek, 11. aprila 2015, je poljski veleposlanik tako obiskal kraje, kjer med drugim živi tudi njegov sodelavec. Veleposlanik, ki je v štirih letih videl številne kraje po Sloveniji, se je povabilu z veseljem odzval. Skupaj z županom Matejem Kotnikom sta obiskala učence Osnovne šole Janka Kersnika Brdo. »Zelo lepo so nas presenetili, saj so v šoli predstavili panoje v navezavi s Poljsko. V eni izmed učilnic so nas sprejeli in pripravili čudovit program. Med drugim so pokazali tudi nov turistični film Od Trojan do Luko-vice, katerega izvod je prejel tudi veleposlanik,« pravi Matej Kotnik, ki učencem čestita za izvedbo enkratnega filma. Na Poljskem ti lahko država grad tudi vzame Nato je bil Cezary Krol deležen vprašanj učencev, ki so se z njim pogovarjali v slovenskem jeziku, ki ga razume in tudi odlično govori. V štirih letih je deloval na področju povezovanja kulture in gospodarstva ter jim povedal, da je bil prej deset let namestnik veleposlanika v Londonu v Veliki Britaniji in šef kabineta zunanjega ministra Poljske. Po prijetnem programu v osnovni šoli je sledil ogled gradu Brdo pri Lukovici. Z županom sta se pogovarjala tudi o denacionalizacijskih pro- blemih. »Povedal je, da imajo na Poljskem zakonodajo, ki predpisuje, da morajo lastniki gradov zanje skrbeti, drugače jih lahko država kaznuje ali jim celo vzame,« pojasnjuje Kotnik. Pozneje sta se odpravila v Prapreče na ogled cerkve sv. Luke, nato sta si ogledala Gradiško jezero, okrog katerega ju je s kočijo popeljal Janez Resnik. Veliko zanimanje je veleposlanik pokazal tudi za logistični center Hofer, kjer so mu pokazali, kako deluje skladišče in si na strehi ogledali tudi največjo sončno elektrarno v Sloveniji v lasti podjetja Bisol. Najti in izkoristiti moramo svoje potenciale Cezary Krol je med svojim obiskom povedal, da opaža, da Slovenci preveč tarnamo in ni vse tako hudo, kot se zdi. Izkoristiti moramo svoje potenciale, česar pa včasih ne znamo dovolj dobro. Kljub temu smo si s Poljaki zelo podobni po svojem poreklu in značaju. Všeč mu je bila naša pokrajina, »če bi imel na izbiro med življenjem v Ljubljani in našimi kraji sploh ne bi razmišljal, ampak bi živel tukaj,« je Mateju Kotniku dejal ob slovesu. Po obisku se je poljski veleposlanik tudi pisno zahvalil. »Zelo me veseli, da sem imel priložnost spoznati zgodovinske, kulturne in gospodarske dosežke Občine Lukovica. Velik vtis name je naredila vaša gostoljubnost in gostoljubnost vseh vaših sodelavcev ter drugih oseb, ki so bile vključene v pripravo mojega obiska. Še enkrat vam iskreno čestitam in izražam priznanje za izredno kompetentno in angažirano vodenje Občine Lukovica. Zelo se veselim vzpostavitve tesnih vezi med Veleposlaništvom Republike Poljske v Ljubljani in Občino Lukovica. Prepričan sem, da bo to začetek uspešnega in trajnega sodelovanja,« je še zapisal v svojem pismu. Za OBČiNSKO UPRAVO Lea Smrkolj Zbrane statistične informacije o podatkih glede plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) Občina Lukovica je 12. februarja 2015 na 1.403 naslovov zavezancev posredovala obvestilo o podatkih za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Lukovica 2015 - zazidana stavbna zemljišča - stanovanjska dejavnost, s katerim se bo nadomestilo v letu 2015 spremenilo glede na odmerno leto 2014. S tem področjem se v občinski upravi ukvarja Katka Bohinc, višja svetovalka za kmetijstvo, gospodarstvo in regionalni razvoj. Ker je javna razgrnitev podatkov potekala od 16. februarja 2015 do vključno 18. marca 2015, je Bohinčeva na podlagi zbranih informacij odgovorila na vprašanja, ki zanimajo vas občanke in občane. Koliko je vseh zavezancev na območju občine Lukovica? V obstoječi evidenci zazidanih stavbnih zemljišč iz leta 2014 je približno 4.000 lastnikov (z različnimi davčnimi številkami). Iz katerih evidenc ste pri tem delu zajemali podatke? Podatke o zazidanih stavbnih zemljiščih smo dolžni na podlagi veljavne zakonodaje zajeti iz uradne evidence GURS, zato so bili ti podatki zajeti iz Registra nepremičnin (REN), to je baza podatkov Geodetske uprave RS, ki je bila vzpostavljena na podlagi popisa nepremičnin v letu 2007, komunalne opremljenosti zemljišč iz občinske evidence, površine nezazidanih stavbnih zemljišč (NSZ) iz zemljiškega katastra in iz prostorskih aktov občine. Kako se lahko preveri resničnost in verodostojnost uporabljenih podatkov? Občina Lukovica je za odmero nadomestila dolžna uporabiti uradne podatke in evidence. Župan lahko, v kolikor gre za dvom v verodostojnost podatkov, zavezancu izda sklep o višini akontacije za nadomestilo (govorimo o pavšalnem znesku), za izdajo odločbe na podlagi tega sklepa je nato pristojna Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), kjer je potem tudi možnost pritožbe. Koliko zavezancem se je z letošnjim letom spremenila odmera NUSZ (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča)? Za javno razgrnitev zazidanih stavbnih zemljišč - stanovanjska dejavnost, ki je potekala med 16. 2. 2015 in do vključno 18. 3. 2015, je bilo zavezancem poslanih 1.403 obvestil za 947 objektov. Ta podatek ne vključuje sprememb podatkov za zavezance, za katere je Občino Lukovica obvestila FURS, ali za katere so pritožbe na odmero podali zavezanci v letu 2014. Prav tako podatek ne maj 2015 OBČINSKA UPRAVA 7 vključuje sprememb podatkov zavezancev zaradi darilnih pogodb, zaradi vlog oprostitve plačila nadomestila za 5 let od vselitve v stanovanjski objekt, zaradi sprememb izvedenih parcelacij zemljišč, zaradi začetka stečajnih postopkov oziroma zaradi smrti zavezanca. Ali so dopis o spremembi dobili le tisti lastniki nepremičnin, pri katerih prihaja do sprememb? Tako je, spremembe so se ugotavljale na podlagi javnega vpogleda podatkov o nepremičninah iz REN. Občina Lukovica je dopise posredovala tistim zavezancem, katerih stanovanjski objekti so bili predmet javne razgrnitve in katerim se bo odmera v primerjavi z letom 2014 v letošnjem letu spremenila. Zavezanci, ki so imeli podatke usklajene s podatki REN že v preteklih letih, dopisa niso prejeli. Prav tako tudi ne zavezanci, ki imajo na svojem naslovu prijavljeno kakršno koli dejavnost - podjetniki. Občina Lukovica je namreč s posodobitvijo evidence začela že leta 2010, ko so bili že posodobljeni podatki podjetnikov, zato jih bo usklajevala za odmerno leto 2016. Zakaj je pravzaprav prišlo do posodobitve evidenc? Občina Lukovica je zaradi razveljavljenega Zakona o davku na nepremičnine za odmerno leto 2015 izhajala iz priporočila Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za finance z dne 17. decembra 2014. Pravi, da mora občina na podlagi Zakona o gradivi objektov (ZGO-1) za namen nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za zazidana stavbna zemljišča pridobiti podatke o stavbah in delih stavbe iz katastra stavb (katastrski in registrski podatki). Podatke o površini parcel za namen nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča pa mora pridobiti iz zemljiškega katastra. Zaradi poznejših sprememb predpisov o evidentiranju nepremičnin v ZGO-1 se namreč za določene katastrske podatke štejejo tisti, iz katastra stavb in podatki registra nepremičnin. Občinam so tako svetovali, da nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča že v letu 2015 obračunajo na podlagi ažurnih podatkov iz uradnih evidenc zemljiškega katastra, katastra stavb oziroma registra nepremičnin. Pri analizi podatkov o zazidanih stavbnih zemljiščih je Občina Lukovica ugotovila neskladja med občinsko evidenco in podatki uradne evidence Geodetske uprave Republike Slovenije (podatki REN). Tako je ugotovila, da nekateri zavezanci stanovanjskih objektov glede na podatke REN plačujejo nižje nadomestilo, drugi višje nadomestilo, preostali pa dejansko tako, kot izkazujejo podatki REN. Občina Lukovica je podatke REN o površini posameznih stanovanjskih stavb uporabila že pri posodobitvi podatkov za odmerno leto 2013, ko so bili že posodobljeni podatki za zazidana stavbna zemljišča. Najprej pri občinskih funkcionarjih: županu, občinskih svetnikih in zaposlenih na občinski upravi, nato pa je bila 19. junija 2013 na 17. redni seji Občinskega sveta podana pobuda, da je čas, da se neha delati razlike med občani ter da bi bilo treba občinsko evidenco urediti za vse zavezance enako, ne samo za nekatere. Glede na navedeno je bilo dogovorjeno, da se zavezancem uskladijo podatki za odmero nadomestila s podatki REN za odmerno leto 2015. Koliko pripomb s strani zavezancev je bilo podanih v času javne razgrnitve? Kot že omenjeno, je bilo v času javne razgrnitve poslanih 1.403 obvestil lastnikom za 947 objektov. Med javno razgrnitvijo se je na občino obrnilo 191 zavezancev (osebno, pisno ali po telefonu), a nekateri zavezanci posedujejo več objektov in / ali zemljišč, zato je končno število obravnavanih pripomb še višje. Za 155 objektov so bile obravnavane pripombe zavezancev, za 70 objektov pa pripomb ni bilo oziroma so se zavezanci s podatki strinjali. Če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča v času javne razgrnitve ni predlagal vpisa novih ali spremenjenih podatkov, o čemer je bil pisno seznanjen s poslanim obvestilom in javnim naznanilom, se šteje, da so podatki iz občinske evidence pravilni. Iz navedenega sledi, da so podatki za preostalih 722 objektov tudi pravilni. Ali je šlo pri pripombah v času javne razgrnitve za napake v evidenci ali je bil kakšen drug razlog? Podatki so bili spremenjeni zaradi sprememb zavezancev, ki so jih dolžni sami posredovati občini, zaradi uskladitve komunalne opreme z dejanskim stanjem, zaradi uskladitve podatka o površini v REN in nato še v občinski evidenci, zaradi napake v evidenci REN, zaradi uskladitve namembnosti objektov ali naslova (napaka v REN), zaradi uskladitve zaradi darilnih pogodb in komunalne opreme z dejanskim stanjem, zaradi izločitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena iz evidence ... Kolikim se je odmera NUSZ spremenila v povišanje obveznosti plačila in kolikim znižala? Pred začetkom javne razgrnitve zazidanih stavbnih zemljišč je bila izvedena analiza, kjer se je ugotovilo, da bo potrebno posodobiti podatke za davčno odmero za 620 objektov. Od teh zavezanci za 444 objektov plačujejo nižje nadomestilo, za 176 objektov pa višje nadomestilo. Pri sami pripravi podatkov za javno razgrnitev je bilo ugotovljeno, da je dejansko 947 takšnih objektov, ki nimajo usklajenih podatkov. Za kakšne razlike gre pri vseh tistih zavezancih, ki bodo plačevali več? Pri analizi podatkov pred začetkom javne razgrnitve je bilo ugotovljeno, da so odstopanja pri posameznih površinah objektov med obstoje- čim zapisom v občinski evidenci do podatkov REN različna. In sicer od 302 m2 premalo zaračunane površine do 368 m2 preveč zaračunane površine. V povprečju za vseh 620 analiziranih objektov in ne le tiste, ki plačujejo premalo, za 35,99 m2 premalo zaračunane površine. Kdaj bodo začele veljati spremembe? Spremembe bodo upoštevane že za odmerno leto 2015, podatki pa so bili 31. marca 2015 že oddani pristojni FURS. Ali bo posodobitev evidenc morda pozneje vplivala na davek na nepremičnine, ki naj bi ga uvedla država? Na podlagi (razveljavljenega) Zakona o davku na nepremičnine je bila Občina Lukovica v odnosu do države pristojna posredovati le podatek o namenski rabi zemljišč in podatek o zemljiščih za gradnjo stavb. Občinski podatki tako ne vplivajo na (razveljavljeni) davek na nepremičnine, ampak je občina na podlagi 218. c člena ZGO-1 ravno te podatke dolžna uporabiti za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Kako je časovno in organizacijsko potekalo zbiranje podatkov za postopek priprave dopisov in javno razgrnitev glede plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ)? Analiza primerjave podatkov je potekala v novembru in v začetku decembra 2014. Sledila je odločitev, kaj se bo za odmerno leto 2015 usklajevalo, pripravila projektna naloga in izvedlo naročilo za izbor zunanjega izvajalca. Nato so se pridobili podatki uradnih evidenc: Poslovni register Slovenije (PRS), Register nepremičnin (REN), Centralni register prebivalstva (CRP). Izvajalec je nato na podlagi korelacijskih povezav ugotovil neskladja, jih odpravil in pripravil podatke za javno razgrnitev, ki je, kot že omenjeno, potekala od 16. 2. 2015 do vključno 18. 3. 2015. V času javne razgrnitve je bilo sprejetih 191 zavezancev, nekateri so se oglasili tudi po zaključku javne razgrnitve. Med in po zaključku javne razgrnitve je bilo treba vsako pripombo pregledati in preveriti, če je utemeljena, in jo nato posredovati zunanjemu izvajalcu za vnos v bazo, ki je bil vseskozi na voljo za dodatno strokovno pomoč. Za OBČiNSKO UPRAVO Lea Smrkolj POLITIKA, DOGODKI Rokovnjač 8 Poročilo s 4. redne seje Občinskega sveta Občine Lukovica Seja občinskega sveta Občine Lukovica je potekala v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici, odvijala pa se je 22. aprila. Na dnevnem redu je bilo dvanajst točk, o katerih so debatirali člani občinskega sveta. Tokrat je bila vodilna tema obravnava Letnega poročila skupne občinske uprav občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Vodice. Vsekakor je najbolj razburkala mirne vode deseta točka dnevnega reda, ki je govorila o znameniti Pungartniko-vi hiši v središču Lukovice. Seje se je udeležilo 14 članov občinskega sveta in sicer: Janez Bernot, Tomaž Beden, Franc Barlič, Matevž Kink, Zvonko Avbelj, Olga Vrankar, Tomaž Andrejka, Tomaž Prohinar, Roman Cerar, Barbara Dimc, Ines Sovec, Vincenc Dragar, Bojan Andrejka in Mateja Per. Svetnica Tina Bregar je bila opravičeno odsotna. Pod prvo točko dnevnega reda je svet soglasno potrdil poročilo zapisnika 3. redne seje občinskega sveta z dne 30. 3. 2015. Za je bilo vseh 14 prisotnih članov. Pod drugo točko so svetniki poslušali poročilo o izvajanju pomoči na domu v Občini Lukovica za leto 2014, ki ga je podal Miha Lebar. O poročilu ni bilo večjih pripomb, le Olga Vrankar je poudarila, da je potrebno tistim starejšim občanom, ki so potrebni pomoči, priskočiti na pomoč. Poročilo je bilo soglasno sprejeto. V tretji točki dnevnega reda je Mojca Cerar v obravnavo podala predlog za spremembo cene za izvajanje storitve Pomoč na domu. Predlog je predvideval znižanje cene za uporabnike in sicer za 2,6 odstotka, Občina Lukovica pa bo povečala svoj prispevek za 0,7 odstotka. Matevž Kink, predsednik Odbora za družbene in društvene dejavnosti ter občinska priznanja, je dodal, da je pristojni odbor podal pozitivno mnenje. Tudi občinski svet je v celoti podal pozitivno mnenje, saj so predlog soglasno sprejeli. Prav tako je bilo soglasno sprejeto poročilo o delu inventurne komisije za leto 2014. Naslednja točka je pred svetnike povabila Ireno Karčnik, vodjo medobčinskega inšpektorata in redarstva, ki je predstavila Letno poročilo za leto 2014. Gospa Irena je poudarila, da namen inšpektorata ni sankcioniranje in zaračunavanje, temveč povečanje varnosti na naših cestah. To jim tudi uspeva, saj se je število prekrškov zmanjšalo, njihova navzočnost ob cestah pa dejansko vpliva na hitrost prometa in posledično na varnost. Da je počasneje zares varneje, pove podatek, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 kilometrov na uro kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 kilometrov na uro pa se zmanjša na manj kot 10 odstotkov. V letošnjem letu nameravajo v inšpektoratu povečati sodelovanje s Policijo, začeli bodo tudi s tehtanjem vozil, pretežka vozila prekomerno uničujejo ceste in z nadzorom psov ter seveda njihovih lastnikov. Karčnikova je zaključila, da je finančno vse potekalo po planu, kot je bilo tudi predvideno. Svetniki so bili s poročilom bolj ali manj zadovoljni, slišalo se je celo, da je to eden redkih primerov zglednega sodelovanja več občin. Večino izpostavljene cestno-prometne problematike pa bi bilo potrebno nasloviti na svet za varnost in preventivo in ni bila primerna za sejo Občinskega sveta Občine Lukovice. Letno poročilo je bilo soglasno potrjeno. Zaključni račun za leto 2014 je bil soglasno sprejet, za predstavnika občinskega sveta v Komisijo za sprejem otrok v vrtec Medo pa so svetniki soglasno potrdili predlagano svetnico Ines Sovec. Pod točko osem je bilo na vrsti imenovanje odgovornega urednika občinskega glasila Rokovnjač. Soglasno potrjen je bil dosedanji urednik Leon Andrejka, ki je bil od protikandidata primernejši v vseh kriterijih. V naslednji točki so svetniki potrjevali sklep o soglasju k imenovanju skupnega predstavnika v svet javnega zavoda Zdravstveni dom Domžale, ki letošnje leto prihaja iz občine Mengeš. Pred potrditvijo so se zedinili, da naj predstavnik poda poročilo o svojem delovanju na eni izmed naslednjih sej sveta. Sledilo je poročilo Tatjane Suhadolc o projektu Pungartnikova hiša. Po slabi uri bolj ali manj burne razprave so se svetniki z županom na čelu dogovorili, da točko umaknejo z dnevnega reda zaradi pomanjkanju podatkov o vrednotenju ocene obnove hiše sredi Lukovice. Projekt se bo nadaljeval do te mere, da bo zaključen projekt PGD, ki bo razkril zneske, ki bodo potrebni za obnovo. Sledila je razprava o subvencioniranju malih hišnih čistilnih naprav. Pravilnik je predstavil Rok Penec. Predvsem je bilo govora o stroških izgradnje in obratovanja čistilnih naprav in o primernosti zneska, ki ga je občina namenila za subvencioniranje teh naprav. Predlog sklepa pravi, da Občinski svet Občine Lukovica sprejme predlog pravilnika o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za nakup in vgradnjo malih hišnih čistilnih naprav in ga posreduje v 30-dnevno javno obravnavo. Predlog je bil soglasno sprejet. BESEDiLO iN FOTO ANDRAŽ KoPiTAR Ohranjanje tradicije V nedeljo, 26. aprila, na predvečer Dneva upora proti okupatorju, je KUD Fran Maselj Podlimbarski, že tradicionalno priredil večer petja partizanskih in domoljubnih pesmi. Peli so jih v Kra- šnji, s čedalje večjim številom obiskovalcev, skupaj z ljudskimi pevci. Recitatorke Maruša Čebulj, Irena Pustotnik in Brigita Rožič so večer še popestrile z branjem pesmi o domovini. Vera Beguš se je v pozdravnem nagovoru spomnila svojih učiteljskih dni, ko je otroke spraševala, kaj je za njih domovina. Otroci so odgovarjali, da je domovina vse, ceste, gore, ljudje, polja, igrače, dom. Prav bi bilo, je povzela Vera, da tudi današnja mladina vse to zna ceniti, da bi vsi ljudje znali bolj ceniti domovino. Za ta poseben večer pozabiti vse današnje razprtije in razdvajanja ter se prepustiti pesmi in spominom. Prisotni so se spomnili, da letos ni več med njimi Silva Andrejke, njegova žena je letos morala priti sama. Med poslušalci je bil tudi predsednik Občinskega združenja borcev za vrednote NOB Marjan Križman. Kot po navadi so se na koncu oglasile harmonike, v rokah vsako leto prisotnih harmonikarjev. Tudi oni se lahko pohvalijo, da bo podmladek v njihovih vrstah še naprej igral partizanske koračnice. Seveda je tudi letos zadišalo po golažu. MiLENA Bradač maj 2015 DOGODKI 9 Razstava ročna dela skozi čas Društvo podeželskih žena Lukovica je 27. aprila postavilo v Pun-gartnikovi hiši na ogled omenjeno razstavo. Razstavo je s pomočjo moža Rudija v celoti zasnovala, postavila ter bila tudi glavna resta-vratorka in vodička Marcela Cerar. Belino njenih rišeljejev in peč smo popestrile še z izdelki ostalih žensk. Svoje pletene in kvačkane izdelke so predstavile še: Joži Križman, Jerica Cerar, Ivanka Smrkolj, Marija Pavlič in Jana Lukman. Papirnate izdelke, pletene orhideje, igrače, ročno sešite copate in še marsikaj je dodala Hermina Šum. Seveda pa ne bi bilo razstave brez izdelkov iz ličkanja in krasnih pletenih otroških oblačil Minke Udovč. Že na vratih v Pungar- tnikovo hišo vas je s svojimi izdelki prijazno sprejela naša vedno nasmejana Tanja Lukman. Tokrat je za vas pripravila rožice iz gline. Zahvaljujemo se županu, ki nam je omogočil, da smo omenjeno lahko prikazale v tem prostoru, saj je učinek te razstave povsem drugačen od prejšnjih, postavljenih v dvorani KUD. Omenjene gospe so vam na voljo za vse podrobnosti v zvezi z razstavljenim in obljubljajo, da vam kmalu pokažejo novo nastale izdelke. Hvala vsem, ki ste sodelovale in veliko užitkov pri izdelavi res lepih izdelkov, ki se ohranjajo in nam lepšajo turoben vsakdan. Za DPŽ: S. Urbanija Foto: Jerica Cerar Tradicionalni prvomajski golaž Tudi letos so člani TD Preserje organizirali že tradicionalni prvomajski golaž, ki je bil 1. maja na že znani lokaciji na jasi ob Gradiškem jezeru. Letos je bil to že 17. prvomajski golaž, ki ga vaščani organizirajo ne glede na vreme, in v primeru slabega vreme samo prestavijo lokacijo v vas, kar jim je bilo letos prihranjeno. Navsezgodaj zjutraj jim je malo ponagajal dež, a skrbi so bile odveč, ker se je naredil lep sončen dan, ki je privabil kar lepo število pohodnikov. Erika Cerar Prvomajska budnica Poleg prvomajskega golaža je značilnost praznika tudi jutranja budnica, ki jo nekje pripravijo godbe na pihala, spet drugje motoristi in drugi udeleženci jutranjih budnic. Člani in simpatizerji AMD Lukovica so tudi letos pripravili tradicionalno budnico, kakor se za društvo spodobi - z različnimi prevoznimi sredstvi. Tako so na plano ponovno potegnili zaprašene jeklene konjičke, mopede, motorje in starodobna vozila, štirikolesnike in predelane avtomobile, ki so jih prej dodobra zloščili. Iz centra Lukovice je tako ob 5.30 krenila dolga kolona, kar okoli sto se jih je zbralo udeležencev. Poskrbljeno je bilo tudi za varnost, saj je organizirano kolono spremljalo posebno vozilo na čelu, ki je udeležence popeljalo na pot po naši in sosednji občini. Prebudili so občanke in občane po Lukovici, Šentvidu, Prevojah, Vrbi, Imovici, Rafolčah, Vrhovljah, Rovah, Radomljah in Dobu, kjer so udeležence počastili z golažem v Florida baru, pot so nadaljevali proti Krtini, Studencu, Vidmu, Kosezah, Preserjah, Gradišču, Praprečah, Trnjavi do Krašnje, kjer so udeležence pričakale domačinke s toplimi flancati, piškoti, prigrizkom in dišečo kavico pri baru Pod lipo. Po okrepčilu se je kolona odpravila proti Krajnemu Brdu, naprej proti Vošcam, Blagovici in Zgornjim Lokam, kjer so pri Baru pr' Mih budničarje pričakali z odličnim prvomajskim golažem. Po okrepčilu so pot nadaljevali proti Lukovici in Spodnjim Praprečam do končnega cilja Kava bara Lenček, kjer so udeležence pričakali z lepo zapečenim in dišečim odojkom ter ostalimi dobrotami. Udeleženci so se še dolgo družili in sklenili, da se naslednje leto spet srečajo. Vsem gostiteljem Urošu, Močnikovim, Motožetovim, baru Pr Mih, Florida baru, še posebno pa Dušanu Lenčku se v imenu AMD Lukovica in vseh udeležencev prav lepo zahvaljujemo. Drago Jutersek ri^n " 'i 10 DOGODKI Rokovnjač ZAPRAŠENE PODOBE: fotografska zapuščina Franceta Cerarja MUZEJ NOVEJŠE ZG0DDV1NE SLOVENIJE Muzej novejše zgodovine Slovenije in Občina Lukovica Bližajo se toplejši poletni dnevi in z njimi čas, ko dela na vrtovih in polju nikoli ne zmanjka. Vseeno pa si vsi vzamemo tudi čas za oddih in druženje s prijatelji. Tako tokrat objavljamo dve poletni fotografiji, posneti najverjetneje v obdobju med obema vojnama. Ker ni zabeleženo, kdaj in kje sta bili fotografiji posneti, in kdo so dekleta, ki jih je France Cerar ujel na stekleni plošči, upamo, da nam boste pri tem na pomoč priskočili vi. Vse informacije o objavljeni fotografij lahko posredujete: Muzej novejše zgodovine Slovenije Celovška cesta 23, 1000 Ljubljana www.muzej-nz.si Kustosinja: Andreja Zupanec Bajželj andreja@muzej-nz.si telefonska številka: 01 300 96 24 Vljudno vabljeni v prostore Muzeja novejše zgodovine Slovenije, kjer je na ogled občasna fotografska razstava, posvečena 70-letnici konca druge svetovne vojne: 9. maj 1945 - Fotografske podobe konca druge svetovne vojne iz fototeke Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Kresovanje v blagovici Že vrsto let Podeželsko društvo Blagovica organizira prvomajski kres v Blagovici. Tudi letos so 30. aprila pripravili veliko kresovanje. Če je bil na začetku samo kres, je bil letos tudi golaž in vse, kar spada zraven. Na kresovanju se je zbralo okrog štiristo obiskovalcev. Kresovanje v Blagovici društvo najavi z raznašanjem letakov po hišah in obešanjem plakatov. Na sami prireditvi PGD Blagovica nudi požarno varnost ter prispeva mize in klopi, da je veselje popolno. Za letošnje kresovanje so potrebovali kar dva tedna priprav, ki so se ga spet lotili večina mladi člani društva, imenovani Blagovški krti. Seveda je največ dela s postavljanjem mlaja. Letos je tako naneslo, da mu je zaigrala celo lukoviška godba. Ob tej priložnosti se društvo zahvaljuje Razvojnemu zavodu Trzin, ki je lastnik prostora, kjer organizirajo kresovanje, da jim dovoli uporabo. Zahvaljujejo se tudi vsem, ki kakorkoli nudijo svojo pomoč. Milena Bradač Kresovanje Kot že mnogo let je tudi letos TD Gradišče pripravilo kresovanje na tradicionalni lokaciji na parkirišču pod cerkvijo. Tudi letos se nas je zbralo kar lepo število vaščanov. Poskrbljeno je bilo tako za glasbo, pijačo in dober golaž. Mladina pa se je že pripravlja na jutranjo budnico, ki je trajala celo noč. Erika Cerar maj 2015 DOGODKI 11 Motoristi varno na cesti 2015 Med svoje dejavnosti, ki jim daje AMD Lukovica velik poudarek, zagotovo spada varnosti v cestnem prometu. Ker so motoristi poleg pešcev najbolj ogroženi, v začetku motoristične sezone pripravijo izobraževanje, ki že leta nosi naslov Motoristi varno na cesti. Tako je na parkirišču na praznični ponedeljek pred delavnico Avto Kve-der v Lukovici potekala letošnja prireditev z naslovom Motoristi varno na cesti. Na njej so sodelovali policisti Policijske uprave Ljubljana, Policijske postaje Domžale, Postaje prometne policije Ljubljana, strokovnjaki Av-to-moto zveze Slovenije (AMZS), študentki Medicinske fakultete iz Ljubljane ter gasilci PGD Lukovica in PGD Prevoje. Številni obiskovalci so se lahko pobliže spoznali z delom in opremo prometnih policistov (mobilne policijske postaje in avtomobila Provida, s katerim izvajajo nadzor udeležencev na cesti). Delo policista motorista inštruktorja je predstavil Tine Prevec, obenem pa je na poligonu predstavil tehniko vožnje z motorjem v različnih situacijah in z nasveti pomagal motoristom, ki so s svojimi motorji prevozili poligon. S strokovnimi nasveti in prikazom vožnje s trial motorjem je motoristom svetoval Brane Legan, voznik inštruktor Centra varne vožnje AMZS na Vranskem. Inštruktorji varne vožnje AMZS so poskrbeli tudi za naše najmlajše, saj so jim svetovali in jih bodrili na njim prirejenem poligonu, kjer so se vozili z električnim motorjem in avtomobili. Študentki Medicinske fakultete iz Ljubljane sta predstavili reševanje z defibrilatorjem in razložili, kako ravnati z nezavestnim človekom, ki mu je treba kar najhitreje nuditi prvo pomoč. Imeli smo priložnosti na posebni lutki poizkusiti, kako se daje umetno dihanje in spodbuja delovanje srca (od takrat, ko smo opravljali tečaj prve pomoči, smo že marsikaj pozabili). To lahko naredimo s pritiskanjem rok na sredino prsnega koša, veliko učinkoviteje pa sočloveku, ki mu je zastalo srce, pomagamo z defibrilatorjem (AED). Gasilci obeh sodelujočih gasilskih društev so razstavili gasilka vozila in opremo za reševanje in bili na razpolago za odgovore na zastavljena vprašanja. Predstavila sta se tudi avtošoli Bugi car in Lončar. O ugodnostih, ki jih prinaša članstvo v AMD, je spregovorila Nika Pipal. Tako smo iz prve roke izvedeli vse o ugodnostih, ki smo jih deležni kot člani AMD Lukovica, ali katerega drugega društva AMD. Kar nekaj obiskovalcev je pristopilo k članstvu, če pa bi želeli storiti še vi, si lahko informacije ogledate na spletni strani www.amd-lukovica.si. Drago Juteršek Prvi maj z Godbo Lukovica in kamniškimi mažoretkami Vse od leta 1999 se lukoviški godbeniki in godbenice 30. aprila, na predvečer praznika dela, odpravijo po krajih celotne občine Lukovica. V počastitev 1. maja so tako letos koračnice zaigrali že sedemnajstič zapored. Začeli so ob pol štirih popoldne na trgu v Lukovici, se nato odpravli na skrajni vzhod občine na Trojane, nadaljevali v Blagovici, Krašnji, Dupeljnah in zaključili na Prevojah. Tokrat pa za razliko od vseh preteklih let niso nastopali sami. Pridružile so se jim namreč kamniške mažoretke, ki so še popestrile predprvomajsko dogajanje. Godbeniki so bili zelo zadovoljni z odzivom občanov, saj se jih je v vseh krajih zbralo lepo število. Ob tem se jim zahvaljujejo za zelo topel sprejem in pogostitev. Tudi za prihodnja leta obljubljajo, da se bodo trudili ohranjati tradicijo praznika dela da bodo z obiskom krajev še naprej poskrbeli za druženje občanov. Leon Andrejka B DENT, d.o.o. KRAŠNJA 57A 1225 LUKOVCA , popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje • nealergene in trdnejše proteze z boljšim prilagajanjem po sistemu Ivobase ' Straumann implantati ' brezkovinska keramika dent TELEFONI: — aeni ,/.<■.,.. ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA 01/7234-522 ^^ ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ: 01/7234-515 MOBILNA ŠTEVILKA 031/684-212 WWW: b-dent.com EMAIL: bdent.krasnja@gmail.com 12 DOGODKI Rokovnjač Avto Kveder v sijaju ameriških avtomobilov in rock'n'rolla V soboto, 16. maja 2015, so se že drugič na prostoru Avto Kveder v Lukovici, v industrijski coni, zbrali slovenski in tudi tuji ljubitelji ameriških avtomobilov in glasbe, katere glavni predstavnik je Elvis Presley. Subkultura rockabilly ni samo ameriški avto--oldtimer, so tudi glasba, slog oblačenja, frizura in predvsem način življenja. Vidna ni samo pri motoristih in lastnikih starih avtomobilov, ta slog vidite tudi pri kuharju Binetu in še mnogih. Za ta dogodek sta poleg domačih sponzorjev Marjana Kvedra in Emanuela Rota zaslužna tudi mengeška pristaša te usmeritve, Boštjan Ogrin in Matjaž Bremec. Letos je bilo starostnikov manj, kar je posledica slabega vremena v prejšnjih dneh. Preko trideset ameriških lepotcev-avtomobilov, ne- kaj motorjev in celo nekaj koles, si je ogledalo veliko število občanov. Veliko otrok se je veselilo v Srečni hiši in na igralih pred kavarno Mia. Firma Avto Kveder tudi letos nadaljuje z lanskoletnimi popestritvami dogajanja v lukoviški občini. Kmalu se obeta tekmovanje motorjev. Zvečer so zabavali obiskovalce ob ritmih rock'n'rolla in ostali ameriški glasbi ansambli B and the Bops s Hrvaške, John Lewis & His Trio iz Anglije ter DJ-ji iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Prave rock'n'roll frizure je urejala frizerska skupina Pinap Girls. Za hrano z ameriškim pridihom pa je skrbelo podjetje 7burger iz Kamnika. Upajmo, da bo še večkrat zahrumelo iz šest ali osemvaljnikov pred firmo Avto Kveder, ki načrtuje še več takih in podobnih prireditev. Naslednje srečanje bo 25. in 26. junija pri sv. Martinu na Muri. ViKTOR JEMEC Peregrinov sejem 27. aprila 2015 je bil, tako kot vsako leto, Peregrinov sejem. Po podatkih organizatorja, Turistično olepševalnega društva Lukovica in njegove gonilne sile Vinka Nakrsta je bil to že 18. Peregrinov sejem po vrsti. Kdo se še spomni prvega iz leta 1997? In zakaj Peregrinov sejem? Na Brdu imamo Peregrino-vo kapelico oz. sv. Peregrina. Peregrinov sejem velja za živilsko kramarski sejem, ki vsako pomlad napolni Lukovico z raznovrstnimi stojnicami in obiskovalci. Omogočil naj bi prvo pomladno menjavo sadik ter prvih pridelkov in izdelkov, ki jih pridne roke ustvarjajo celo zimo. Lukovici je pravico do sejmovanja davnega leta 1865 podelila Marija Terezija. Že takrat je za vse bilo potrebno dovoljenje. Lukovica je najprej pridobila pravico do štirih sejmov, pozneje pa do petih in sicer prvi sejem 3. februarja, drugi 26. marca, tretji 27. aprila, 9. septembra in 18. oktobra. Pravi smisel sejmarjenja - izmenjava pridelkov - je s pojavom klasične trgovine izumrla. Tako sedaj na Peregrinovem sejmu lahko najdemo raznovrstno ponudbo od lokalnih do vseslovenskih udeležencev. Letos smo jih lahko našteli 60. Našlo se je za vsakega nekaj. Vreme je kljub grožnjam držalo do konca. Velika zahvala za pomoč, usmerjanje, redarstvo gre našim nepogrešljivim gasilcem. Podgorni-kovi pa so preko svojega dvorišča omogočili obvoz trga. In kot so si kramarji v svoji prijavnini plačali tudi malico ali dve, smo se jim ostali lahko pridružili takoj, ko smo pregledali stojnice, kupili kako malenkost, suho sadje, sadike, sir, piškote, testenine, poslušali glasbo, se še oblekli in razveselili s kakim darilcem vso družino, saj se je našlo za vsakega nekaj. Če smo bili dovolj pozorni, smo lahko v okolici našli še kako tako rekoč spremljevalno dogajanje, ki tokrat sicer ni bilo neposredno povezano in koordinirano s samim sejmom, je pa popestrilo dogajanje v okolici. Marjetka Vrbnjak Stojnice Peregrinovega sejma vsako pomlad poživijo središče Lukovice. maj 2015 DOGODKI 13 Drevored prijateljstva V soboto, 18 aprila, smo se odločil posaditi Drevored prijateljstva, ki je eden izmed letošnjih projektov Abrahamovega ključa Srca Slovenije; letos ga vodiva Tanja Šubelj in Metka Jarc skupaj s Skrinjco, društvom za ohranjanje in oživljanje kulturne dediščine. Kljub dežju smo se lotili dela in prav je tako. Sajenje dreves.se je začelo zgodaj zjutraj, posadili smo 46 ostrolistnih javorjev, štiri pa smo posadili še v sredo, 22. aprila, na svetovni dan zemlje. Hvala gospodu Uršiču iz vrtnarije Vrtko Uršič, Laze pri Dolskem. Ta drevesa je vzgajal deset let, preden so našla dom na Dvorcu Rus. Pokazal nam je, kako jih saditi in videli smo, da tudi njegov sin veliko ve o rastlinah in drevesih, kljub svoji mladosti. Ena izmed prvih je posadila drevo Aleksandra Gradišek, direktorica Srca Slovenije ter gonilna sila povezovanja ljudi in novih idej. Abrahami letnika 1962, 1963 in 1964 so dodali svoje drevo v drevoredu prijateljstva. Posebej se je veselil Željko Savič, da so javorji končno našli pot domov k zemlji, kjer bodo rasli še dolga leta, tudi ko nas ne bo več. Oče Žan je posadil drevo med prvimi, saj ima že dolgoletne izkušnje, še sin Aljoša ga je komaj dohajal. Vesna in Anica sta nas presenetili s svojim zgodnjim prihodom, saj se za punce, ki dolgo v noč žurajo, zgodnji prihod ne spodobi. Prijateljici hvala. Srčnost med ljudmi in naravo je prva. Irena in Marija Nada sta poskrbeli za lepo in skrbno posajeno drevo. Naj raste. Sabina in Jana, hvala, ker sta prišli, posadili drevo, postavili kamen in izrazili dober namen. Janja je kar mimogrede pripravila čudovit domač namaz iz zelišč. Marjan, Erna, Marija, Metka, Grega, Brane, Slavka, Milan, Olga, Ljubo, člani društva Skrinjca in prijatelji, ki so z nami že dolga leta in nam stojijo vseskozi ob strani, hvala vam! Naj drevo raste. Naši prijatelji iz društva Gluhoslepih Slovenije Dlan so posadili vsak svoje drevo. V Dvorcu so s pomočjo spremljevalcev podpisali listino. Hvala vam vsem, ki ste jim pri tem pomagali. Čudovito je bilo videti njihovo srečo in veselje, da so lahko v svojem temnem življenju posadili drevo in s tem prispevali k lepšemu in boljšemu. Jože, Breda, Miran in Pavla so prišli posadili drevo in nato pomagali še drugim, ki niso bili tako spretni. Sandra in Dani sta posadila drevo z vso ljubeznijo in pozornostjo, ki jo človek v enem času premore. Vsi prijatelji, ki so posadili drevo, so postavili k drevesu kamenček s svojimi začetnicami, da si bodo zapomnili, katero drevo je njegovo, ter podpisali listino o skrbništvu in s tem obljubili, da bodo drevesa njihova skrb tudi v prihodnje. Kar človek posadi, za to tudi skrbi. Po sajenju dreves smo si malo odpočili, se posušili, pojedli, popili in poklepetali, ker tudi to spada k prijateljstvu. Hvala podjetju Hofer za darovano. Tudi v vašem imenu smo posadili drevo. Društvo Skrinjca Metka Jarc in Tanja šubelj Bronasto priznanje vokalni skupini Mladost Članice vokalne skupine Mladost smo se jeseni pod strokovnim vodstvom Simone Bur-keljca spet začele sestajati na pevskih vajah. Nad predlogom, da se spomladi udeležimo tekmovanja v Bratislavi, smo bile navdušene. Zavedale smo se, da je pred nami veliko dela. Pevski večeri so konec zime postajali vse pogostejša oblika preživljanja večerov. Simona nas je vzpodbujala in nam vlivala pozitivno voljo, ko kakšna skladba sploh ni zazvenela, kot bi morala. Med nami so se stkale posebne prijateljske vezi, ki so vaje naredile še bogatejše. Pomlad se je hitro bližala. V petek, 24. aprila 2015, smo se z avtobusom odpeljale v Bratislavo. Prav vsaka izmed nas si je želela, da bi se na tekmovanju Slovakia Cantat 2015 v Bratislavi dobro odrezale. Tekmovanje je potekalo v soboto, 25. aprila 2015. Naše petje je ob deseti uri zadonelo v veliki dvorani. Po odpetih skladbah smo si oddahnile, si ogledale center Bratislave in začutile pravi utrip prestolnice Slovaške. V popoldanskih urah je sledila razglasitev rezultatov na glavnem trgu. Vesele in ponosne smo bile, ko smo slišale, da smo osvojile odlično bronasto priznanje. Tudi slovenske zastave so mogočno zaplapolale v vetru. Sledila je sproščena pot domov, ki je bila polna prijetnih vtisov preteklih dveh dni. Članice vokalne skupine Mladost bi se rade zahvalile vsem sponzorjem in donatorjem, ki so nam priskočili na pomoč pri realizaciji našega tekmovanja v Bratislavi. Hvala Gostinskemu podjetju Trojane, Žagarstvu in mizarstvu Capuder Juteršek s. p., Planinskemu društvu Blagovica, Zobozdravstveni ordinaciji dr. Iris Strilc ter Gostilni in pizzeriji Furman. Hvala tudi vodstvu OŠ Janka Kersnika, ki nam je zadnji teden omogočilo, da smo se v akustični glasbeni učilnici dobro pripravile na tekmovanje. Največja zahvala pa gre našim najdražjim, ki ste nas moralno podpirali in nas potrpežljivo čakali ob večerih. Bronasto priznanje nam je dalo nov zagon in motivacijo za nadaljnje delo. Veselimo se nadaljnjih projektov in skladb, ki nam jih pripravlja zborovodkinja Simona. Anja Kotnik Lebar 14 DOGODKI Rokovnjač Letni koncert moškega pevskega zbora Janko Kersnik in vokalne skupine Mladost MPZ Janko Kersnik z zborovodjem Igorjem Velepičem je tokrat na svoj letni koncert povabil dekleta vokalne skupine Mladost z zboro-vodkinjo Simono Burkeljca. Če nas vedno presenečajo, so nas letos še posebno presenetili s kar nekaterimi novostmi. Ustaljeno vezno besedilo je tokrat zamenjal tekst, ki je bil vse prej kot resen, a vseeno poučen in informativen. Ob pomoči AVTO SOLA LONČAR Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta 3b 1230 Domžale CPP: 08.06., 29.06. TRAKTOR: 29.06.2015 Vpisujemo v priprave na izpit za čoln. TEČAJI VARNE VOŽNJE: Vsi, ki ste opravili vozniški izpit po 13.08.2010, poskrbite, da opravite vadbo varne vožnje, ki je potrebna za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Za vso pomoč se lahko obrnete na našo šolo. Prijave: 031 / 209 - 501 ali avtosola.loncar@siol.net obeh zborov smo se sprehodili po pisani paleti pesmi od domače ljudske do filmske in uživali v vseh zapetih pesmih. Že začetek je bil nekaj novega, saj so prvo pesem zapela dekleta na odru, nadaljeval pa moški pevski zbor na balkonu dvorane Janka Kersnika, ki je bila tokrat polna obiskovalcev. Svoje so dodale še solistke Urška Pavli in Marta Zabret pri moških ter Anja Maček, Irena Strmšek in Sandra Lampič pri dekletih. A se nismo sprehodili samo po zgodovini dogodkov na tisti dan, ampak smo pokukali tudi v zakulisje delovanja obeh zborov ob pomoči video projekcije. Številna gostovanja, ki sta jih imela oba zbora, smo si lahko na platnu ogledali z vseh strani, tako resnih, kot manj resnih. Obenem smo izvedeli, da so na tekmovanju v Bratislavi dekleta prejele bronasto priznanje in še eno skrivnost. Po izračunu je njihova starost približno 23 let, v povprečju pa ima vsaka 18 let. Ob tem je profesorica Marta Zabret le želela izvedeti za formulo tega izračuna, kajti vse tako kaže, da jo uporabljajo tudi njeni dijaki pri matematiki. Prešernova pesem Pevcu je bila zadnja pesem tokratnega skupnega koncarta in zapela sta jo oba zbora. A s tem se večer še ni zaključil, saj je sledilo še prijetno druženje, tako članov obeh zborov kot obiskovalcev, med katerimi so bili tudi nekdanji člani zbora in pesem je tudi tu imela glavno besedo. Drago Juteršek Kulturna čajanka z Jurijem Součkom v Srečni hiši Pokukali smo v svet Palčka Smuka Za kozjimi gorami in ovčjo dolino ... Za tako gosto meglo, da bi jo lahko rezal, mogoče pa še malo dlje, leži ribnik Brbotalnik. Čez dan je to čisto navaden ribnik, a ko ga zvečer prekrije črno črna tema, se začnejo tam dogajati čudne reči. V vodi najprej zaklokota, ob bregu zareglja, v bičevju nekaj poči, med vrbami zahrešči in šele potem se prikaže Palček Smuk. To je nemiren škrat, radoveden kot miška, ki neučakano opreza tako dolgo, dokler na vodni gladini ne zatrepeta prva zvezda ... S temi besedami in s svojim znamenitim glasom nas je dramski igralec Jurij Souček, ki je risanko Palček Smuk v 80. letih tudi režiral, pred kratkim pa iz češčine prevedel tudi otroško knjigo, v soboto, 18. aprila, v Srečni hiši povedel v svet Palčka Smuka in doživeto povedal zgodbico o tem, kako je Palček Smuk skušal popraviti Veliki voz, pa o njegovem srečanju z Nebesnim orlom, ki je tako rad preganjal ovčice (oblake). V knjigi Palček Smuk in zvezde namreč izvemo, kakšna čudesa je mogoče videti na nočnem nebu. Je pa veliki kulturnik na željo obiskovalcev povedal tudi, kako je bila videti sinhronizacija risank nekoč in da je bila prva risanka, ki jo je sinhroniziral Čebelica Maja, kjer je posodil svoj glas kobilici Filipu. Da pri tem delu, »ki je lepo, toda zahtevno,« pa ni prostora za improvizacijo, je povedal znani igralec. »Danes je to morda lažje, ker so risanke manj zahtevne, imajo manj besedila in niso tako pravljične kot nekoč,« je še sklenil, nato pa v družbi urednice knjižnega Palčka Smuka podelil izvod knjige mali obiskovalki Petji, ki je prva povedala naslov risanke, kjer je še slišala Součkov glas. Alenka Zumbar maj 2015 GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO 15 Sončna nedelja v Videm privabila člane in simpatizerje Strojnega krožka Radomlja V nedeljo, 10. maja, so se v Vidmu pri Lukovici ponovno zbrali člani in simpatizerji Strojnega krožka Radomlja. Tako kot že nekaj let zapored so si ogledali predstavitev kmetijskih strojev in praktičnega prikaza košnje. Letošnje leto je stroje senene linije predstavilo podjetje kmetijske mehanizacije SIP Šempeter, lepo vreme pa je omogočilo, da se je druženje odvijalo tudi v popoldanskem času. Več kot 300 ljudi se je udeležilo tradicionalnega majskega srečanja Strojnega krožka Radomlja, ki se v Videm pri Lukovici vedno znova radi vračajo. »Pred novim letom se dogovorimo s podjetjem za demonstracijo, priprave na dogodek pa začnejo potekati približno mesec dni prej, da uredimo vse potrebne papirje za izvedbo dogodka. Pri organizaciji sodeluje upravni odbor društva, prav tako pa tudi okoliški sosedje, ki dovolijo, da se na njihovih parcelah izvede demonstracija košnje in prevzamejo tveganje glede spremenljivosti vremena,« je dejal član Lojze Cerar. V dopoldanskem delu, ki se je začel ob 10. uri, je bilo predstavljenih 12 kmetijskih strojev. S strani podjetja SIP Šempeter jih je zanimivo in nazorno predstavila Ivanka Belej, ki je v podjetju zadolžena za prodajo. »Naš moto se glasi: Od košnje do zgrabka. V seneni liniji imamo kosilni-ke, obračalnike in spravljalnike, v tem koncu pa smo kar močno prisotni. Veliko naših kmetijskih strojev se proda tukaj, zadovoljni lastniki pa nam priskočijo na pomoč pri demonstraciji.« Svoje vtise o dogodku, ki ga izvajajo že deset let, je strnil tudi pred- sednik krožka Janez Cerar: »Predstavitve so bile na samem začetku manjše in namenjene ožjemu krogu ljudi. Veseli smo, ker ljudje red radi pridejo in si ogledajo stroje, dobijo informacije o novih strojih, prav tako pa se med seboj pogovorijo in izmenjajo kak nasvet. V letošnjem letu imamo pet novih članov, vključujejo pa se tudi mladi, ki kmetije in delo prevzemajo od očetov. Zavedamo se, da je v teh časih vedno več strojev in morajo biti kmetje izobraženi za ravnanje z zahtevnejšimi stroji, zato se trudimo, da s tovrstnimi dogodki vsaj malo pripomoremo k njihovi ozaveščenosti o novostih.« Na dogodku strojnega krožka ni manjkalo niti okusne hrane in pijače, kjer je odgovornost za strežbo prevzel Aleš Burja, gostje pa so se ob narodno zabavnih vižah družili še v popoldanskih urah. Lea Smrkolj Fastfood Šime - Rokovnjaška hitra prehrana Ni jih bilo malo, ki so dvomili v uspeh fastfooda v Lukovici, konec koncev so v omenjenem kraju že tri gostilne s tradicijo, kjer se lačen človek naje, postreže pa ga natakar. Ob prvi obletnici lukoviškega fastfooda oziroma podjetja s hitro prehrano smo od šefa Simona Avblja želeli izvedeti, ali so imeli dvomljivci prav ali ne. Gospod Avbelj (prijatelji ga kličejo Šime, zato takšno ime) takoj pove, da je v osnovi zelo zadovoljen z obiskom. Ni pa se zavedal, da je obisk pogojen z lepim vremenom, da je ljudi pol manj, ko je hladno ali pa grdo vreme. Ravno zaradi tega so pred zimo investirali v ogrevan prostor, kjer je pozimi toplo, v pripeki poletja pa bo lepo ohlajeno. Nad mize, ki so v lepem vremenu vabile na obrok pod milim nebom, so postavili šotor, velik šotor, ki je ob raznih dogodkih hkrati tudi plesišče, igralnica, itd. Prav kmalu bo ob gostinskem objektu zraslo tudi otroško igrišče, ki bo na hitro pripravljen obrok vabilo tudi družine z otroki. Prav zato bodo v svojo ponudbo uvrstili tudi otroški meni. Simon pove, da je v naglici hitro pripravljen obrok prednost. Ko se ti mudi, lahko na hitro vzameš kar za s seboj, zato pride na malico veliko delavcev, voznikov in mimoidočih (beri Štajercev), ki vzamejo hrano kar s seboj. Ekipa se je v tem letu uigrala, zato so gosti hitro postreženi tudi, ko je pred okencem gneča. Lokalna skupnost je novo ponudbo lepo sprejela, zanimivi pa so starejši ljudje, ki do zdaj niso poznali kebaba, burgerja in jufke. Simon pravi, da jih večinoma vedno navduši in se bolj ali manj redno vračajo. Pravi tudi, da so sosedje strpni in se jim za to lepo zahvaljuje. Ob vprašanju o pridobivanju surovin iz lokalnega okolja pa pove, da je na voljo le sezonska zelenjava, oni pa jo potrebujejo konstantno celo leto in še veliko dražja je kot na prostem trgu. Ker bi podražitev surovin dvignila tudi končno ceno hrane, se za to potezo še niso odločili. Ob praznovanju prve obletnice so pripravili pravo fešto, igrali so Mladi Gamsi, jedlo se je in pilo, pa tudi plesalo. Kljub mrzlemu vremenu je bilo obiskovalcev ogromno. Vsi so sodelovali v nagradni igri, ob polnoči pa so izžrebali Karmen Pangerčič, ki je dobila super nagrado, brezplačno hrano in to za celo leto. Karmen dober tek, vsak dan znova. Še ena izmed mnogih zanimivih zgodb, ki jih pove Simon, je tale: na okence je prišel rahlo opit gospod, ki mu je zadišala pikantna hrana. V kebabu je želel ekstra porcijo čilija, želel je najmočnejšo dozo, ki jo lahko dobi. V tistem trenutku je stregel David (Simonov sin), ki mu je z veseljem ustregel in naredil kebab, ki po njegovih besedah spremeni človeka v zmaja, saj je po takšni porciji čilija popolnoma verjetno, da bruhaš ogenj. Omenjeni gospod je sicer kebab pojedel, se ob tem pretirano potil, po licu pa so mu tekle solze. Ob odhodu je dejal, da si naslednjič vseeno želi malce manj čilija, z avtomobilom pa se je odpeljal tako, da je ustnice hladil na mrzlem stranskem steklu. Pa še to, v Fastfood Šime iščejo osebje, študente in tiste, ki bi jih redno zaposlili za delo. Če te takšno delo zanima, kar pogumno potrkaj k Simonu, pravi, da bo vesel pridnih rok. V Wikipediji je o Lukovici zapisano: Lukovica je urbanizirano gručasto naselje ob avtocesti Ljubljana - Celje. V kraju, ki se je razvilo ob reki Ra-domlji, je dokaj dobro razvita obrtna dejavnost, medtem ko so za kmetovanje slabši pogoji. Po novem pa bi bilo potrebno dodati še, da stoji ob izvozu iz AC tudi priljubljen fastfood, ki navdušuje s svojo ponudbo lačne domačine in popotnike, ki se vedno radi vrnejo. Andraž kopitar 16 INTERVJU Rokovnjač Smooth - Rokovnjač v elektronski glasbi Kaj je Smooth? Če mislite, da je to napitek ali pa zvrst glasbe, mogoče pa mlečno-sadni izdelek v trgovini, se pošteno motite. Smooth je umetniško ime enega najbolj prepoznavnih ustvarjalcev elektronske glasbe v Sloveniji in eden najperspektivnejših svetovnih ustvarjalcev drum'n'bass glasbe. Za povrhu pa prihaja iz naših, rokovnjaških logov. Dame in gospodje, predstavljamo vam preprostega fanta, ki ga je ljubezen do glasbe ponesla v višave. Luka Per. Začetek. Kdo je Luka, kaj je počel pred glasbenim ustvarjanjem in kaj ga veseli? Kot kaže, sem rojen pod srečno zvezdo, kajti prav kmalu sem se začel ukvarjati z glasbo, kmalu sem jo začutil in se ji prepustil. Zdi se mi, da sem se hitro našel v življenju. Pred tem pa sem se kot vsak najstnik poizkusil tudi v športu, vozil sem gorsko kolo, udeležil sem se celo nekaj tekmovanj, a sem kmalu ugotovil, da tekmovalno gorsko kolesarjenje ni zame. Še vedno pa grem rad na kolo, za sprostitev, na svež zrak. S punco Liso imava tudi psa Freddyja, pasme francoski buldog, ki skrbi, da vstajam prej in redno hodim na zrak. Pred tem se je zgodilo, da sem bil v svetu glasbe in ustvarjanja cele noči pokonci, dneve pa sem večkrat kar prespal. Luka, povej nam, kako pa se je tvoja glasbena pot pravzaprav začela? Kot najstnik sem zahajal v klube, kjer so vrteli tehno glasbo. V tistem času mi je bila ta zvrst celo zelo zanimiva, vendar se je kmalu zgodil preobrat. Točno se spominjam tega dneva oziroma večera. S sošolcem Igorjem sva obiskala moj prvi drum'n'bass žur na Metelkovi v Ljubljani. Isti večer sem dojel, da je to glasba, ki mi vlije posebno energijo, energijo ki je pred tem še nisem občutil. Odločitev je padla. Ustvarjal bom drum'n'bass glasbo. Pa potrebuješ za ustvarjanje elektronske glasbe strokovno usposobljenost ali če vprašam drugače, si se šolal v glasbeni smeri? Ni nujno, da imaš za ustvarjanje elektronske glasbe glasbeno predznanje. Res pa je, da je v drum'n'bassu veliko znanosti, če ne zaradi drugega že zaradi same hitrosti glasbe - 174 udarcev na minuto. Pri produciranju je zato potrebno biti veliko natančnejši, predvsem pa moraš imeti veliko potrpljenja in poguma. Res pa je tudi, da je pri ustvarjanju elektronske glasbe med teorijo in prakso velik razkorak, vrlina pa je znati ločiti oziroma slišati, kaj je dobra in kaj slaba produkcija. To pa dosežeš le z vztrajnostjo in vajo. Izobraževal sem se na Inštitutu za izobraževanje na področju audio, video in filmske tehnike SAE, pri tem pa sta me podpirala tudi starša, za kar sem jima neizmerno hvaležen. V času, ko sem sam začel z ustvarjanjem glasbe, You tube še ni bil tako priljubljen, kot je danes, ko lahko z le nekaj kliki prideš do osnov in usmeritev, ki ti zelo pomagajo pri učenju ustvarjanja glasbe. V mojem primeru pa mi je SAE šola dala veliko osnov in dejansko sem šele po zaključenem šolanju razumel, kaj vse lahko počnem z glasbo in kako se lahko skozi ta medij izražam na svoj unikaten način. Kdaj se je v tvoji karieri glasbenega pro-ducenta zgodil preobrat in kaj je to pomenilo zate? Pred štirimi leti sem se odločil, pustil redno službo in stavil karte na ustvarjanje glasbe. Po šestih letih ustvarjanja glasbe ob delu, pol profesionalno, sem s tem korakom začel novo pot, novo življenje, življenje posvečeno samo glasbi. Po tem dejanju sem dejansko postal producent elektronske glasbe. Podpisal sem pogodbo s svetovno znano produkcijsko hišo iz angleškega Liverpoola, Viper recordings, ki se posveča zgolj zvrsti glasbe drum'n'bass. Pod njihovim okriljem izdajam svojo glasbo in jo vrtim v raznih klubih po svetu. maj 2015 INTERVJU 17 Si dejaven le v solo zasedbi ali deluješ tudi znotraj kake druge glasbene skupine? Ker sem se v produciranju elektronske glasbe našel in imam ogromno idej, imam poleg solo kreiranja in vrtenja glasbe še en projekt. Za tako pot sem se odločil, ker Smooth produkcija bazira na tako imenovanih veselih glasbenih ritmih. Ker pa drum'n'bass omogoča tudi mračno stran, ki nekako ni sovpadala z imaginarnim Smooth likom, sem ustvaril še Telekinesis. Moj drugi projekt tako bazira na bolj temačni drum'n'bass glasbi. Vendar pa kot Telekinesis ne delam sam, ampak imam temačnega partnerja Marka Zidariča z umetniškim imenom Markoman. Na ta način lahko ustvarjam dva čisto različna sloga znotraj drum'n'bassa, kar potegne za seboj, da me na koncu dneva določena podzvrst ne omejuje. Ko čutim pozitivo ustvarjam kot Smooth, ko zaidem v temačne vode, ustvarjam kot Telekinesis. Kako gledaš na slovensko elektronsko glasbeno sceno in, ali si prisoten tudi na domačem trgu? Seveda sem dejaven tudi v Sloveniji, a ne toliko kot po svetu. Drum'n'bass je bil doma izredno priljubljen, a od tega je minilo že kar nekaj let. Trenutno scena ni na nivoju, kjer je že bila, kar pa pomeni, da tudi ni veliko vrtenja po klubih v Sloveniji. Lansko sezono sem sicer imel svoje večere v klubu K4 v Ljubljani, kjer smo tedensko napolnili klub. Povabili smo zelo ugledne DJ-e/producente z vsega sveta in se imeli super. Fraza 'party like an animal' za Slovence kar drži. Želim si, da bi se slovenska drum'n'bass scena spet dvignila na nivo, kjer je enkrat že bila. Tvoji nastopi, kje, koliko, kakšna je publika? Večinoma so poslušalci drum'n'bassa zelo dejavni, skačejo, že skoraj divjajo pod odrom. Seveda pa se sama scena in odvijanje zabave razlikujejo od mesta do mesta in od države do države. Nekateri ljudje so po naravi mirnejši in se tako odzivajo tudi na mojo glasbo, nasprotno pa na primer v francoskem Parizu divjajo, da je vsak špil zabaven in nepozaben. Zadnje čase sem malo manj aktiven pri predvajanju glasbe po klubih, ker se posvečam studijskemu delu in produkciji, a sem kljub temu pred kratkim obiskal Tokio, Amsterdam, Pariz, New York, itd. V juliju imam v načrtu svojo drugo turnejo po Avstraliji, ki se je že zelo veselim. Kako pravzaprav zgleda tvoj nastop, kaj so tvoji osnovni pripomočki na koncertu? Kot DJ moram vedno imeti pri sebi slušalke, obvezno svojo glasbo, ki jo imam ponavadi shranjeno kar na USB ključkih, in disk oziroma nekaj CD-jev z glasbo ustvarjalcev, ki so mi trenutno najbolj všeč. Nikakor ne smem pozabiti čepkov za ušesa, ker je drugače skoraj nemogoče vrteti v klubu. V klubu pa se glasbo vrti preko CD predvajalnikov ter mešalke, ampak te naprave so vedno že pripravljene na kraju zločina. Nastop sam pa je postavljen tako kot dobra knjiga, z uvodom, ki preide v hud zaplet in ostane naelektren do samega konca. Obiskovalce mora glasba prevzeti, svojo energijo poskušam prek zvočnikov širiti na ljudi in jih zadeti prav tako, kot je mene tistega usodnega dne na Metelkovi. Kje največ ustvarjaš, studio? Največ ustvarjam doma na Prevojah, kjer imam tudi svoj studio. Najboljšo glasbo sem ustvaril prav tu, zato se držim načela, da tudi če ustvarjam drugje, končno obdelavo vedno pustim za domači studio. Pri produkciji je zelo pomembno to, da veš kaj poslušaš, in jaz preprosto vem, kako mora glasba zveneti na mojih zvočnikih, da bo dobro zvenelo tudi drugje po svetu. Si v življenju postavljaš meje? Kje se vidiš v nekaj letih? V bistvu si mej ne postavljam, postavljam pa si cilje. In ko do cilja dejansko pridem, si hitro postavim novega. Glasba pa se tako kot vse stvari na svetu hitro razvija in vedno napreduje, se spreminja. Tako mora tudi producent glasbe vedno biti na preži, glasbo popravljati tako, da je v skladu s trenutnimi trendi in smernicami. Prav tako pa se tudi ljudje kar naprej učimo, pa naj to velja za glasbo ali pa življenje samo. V naslednjih nekaj letih si ne želim sprememb, še vedno bi rad produciral glasbo in jo predstavljal v klubih po svetu. Za čas, ko bom to sceno prerasel, pa že imam zamišljen naslednji projekt. Rad bi ustvarjal filmsko glasbo. Popolnoma druga sfera, a ravno zato zelo zanimiv izziv. Ko delaš, kar te veseli, se preprosto zdi, da je prihodnost v vsakem primeru svetla. Linki: https://soundcloud.com/lukasmooth https://www.youtube.com/user/lukasmooth https://www.facebook.com/lukasmooth https://twitter.com/lukasmooth Andraž kopitar 18 DRUŠTVA Rokovnjač Dogajanje v ČD Lukovica Niso pridne zgolj čebele, pridni smo tudi čebelarji V Čebelarskem društvu Lukovica se vedno kaj dogaja, ko smo čebelarji na kupu, pa vedno brenči. Brenči zaradi dobre volje, izmenjavanja izkušenj in sodelovanja pri različnih dogodkih. Tretjega aprila smo izvedli sveto mašo pri kapelici sv. Ambroža na Brdu. Sveta maša je bila darovana za vse pokojne čebelarje in za dobro letino, ki bo po lanskem res zelo slabem letu več kot dobrodošla. Pri maši so poleg ČD Lukovica s prapori sodelovali še ČD Dob Krtina, ČD Domžale, ČD Mengeš in ČD Lukovica. Zaradi odsotnosti župnika Andreja Sveteta je mašo daroval župnik z Vrhpolj Ivan Povšnar, ki je poudaril, kako pomembne so čebele za naš obstoj in na zanimiv način predstavil njegove izkušnje s čebelami. Po sveti maši smo se zadržali pri društvenem čebelnjaku, poskusili dobrote naših članov in se pogovarjali o trenutnih sezonskih opravilih. V aprilu smo se poleg rednega debatnega večera, ki je bil prvo sredo v mesecu, v ČD Lukovica v soboto, 25. aprila, zbrali na tradicionalni čistilni akciji ter s skupnimi močmi v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije, Čebelarskima društvoma Domžale in Grosuplje ter čmrljarji uredili okolico okrog čebelarskega centra na Brdu. Delovne akcije se je udeležilo veliko članov in veseli smo, da smo opravili veliko delo. Priložnost smo izkoristili tudi za pridobivanje in izmenjavo novih znanj. Maj je mesec, ko imamo čebelarji veliko opravil pri čebelah, vendar si vedno vzamemo čas tudi za naša druženja, kjer se vedno naučimo kaj novega. Katja Nakrst, tajnica čD LuKoviCA Društvo izgnancev Domžale in ZB Lukovica v Mauthausnu V nedeljo, 10. maja 2015, smo se udeležili mednarodne spominske slovesnosti ob 70-letnici osvoboditve taborišča Mauthausen. Najprej smo prisostvovali slovenski proslavi ob spomeniku slovenskim žrtvam in položili tudi venec. Žrtvam se je pri slovenskem spomeniku s krajšim nagovorom in položitvijo venca s slovensko delegacijo poklonila tudi dr. Anja Kopač Mrak ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ogledali smo si taborišče. Muzej in proslave ostalih narodov. Ob 11. uri smo se skupaj z ostalimi Slovenci žrtvam poklonili ob skupni svečanosti vseh narodov iz Evrope in drugih celin. Prehodili smo tudi 176 stopnic do kamnoloma, v katerem so zaporniki obdelovali granit. V tem koncentracijskem taborišču je bilo med 2. svetovno vojno zaprtih več kot 4.000 Slovencev, več kot 1.500 jih je za vedno ostalo v Mauthausnu. Marjan Križman Občinski občni zbor ZB Lukovica V petek 17.4.2015 je bil občinski občni zbor ZB za vrednote NOB Luko-vica. V uvodnih besedah je tov. Marjan Križman pozdravil vse delegate, predsednike krajevnih organizacij in goste. Med gosti so bili tudi župan g.Matej Kotnik in predsednica pokrajinskega sveta tov. Marija Majhenič in predsednik ZB Moravče tov. Jože Kveder. Nato je predsednik za delovnega predsednika predlagal tov. Antona Cerarja, ki je prevzel vodenje zbora. Vrstila so se poročila za preteklo leto. Predsednik je povedal da je bil cilj v celoti izpolnjen. S praporom smo se udeležili 32. dogodkov in 4 komemoracij v občini Lukovica in izven nje. Letos bomo proslavo na Šipku organizirali skupaj z ZB Kamnik, ki bo 9.avgusta 2015. V govoru je župan g. Matej Kotnik vse prisotne lepo pozdravil se zahvalil za povabilo in številčno udeležbo. Predsednika in vse prisotne je pohvalil za dobro delo združenja, za katerega se vidi, da je za obstoj potrebno res mnogo dela. Tov. Marija Majhenič je tudi pohvalila organizacijo in veliko povezovalnost med predsednikom in člani. Vse je povabila na vseslovensko proslavo 15.maja v Ljubljano in 27. aprila v Žeje. Predsednik tov. Marjan Križman se je zahvalil tudi vsem praproščakom in vse povabil k manjšemu prigrizku. Jožefa Križman, foto: Jerica Cerar maj 2015 ŠPORT 19 Sobotni izlet na Štajersko Na prvomajsko jutro smo se prijatelji iz Društva Skrinjca izpred dvorca Rus odpeljali na izlet na štajerski konec naše prelepe dežele. Kavico s krofi smo zaradi prevelikega obiska na Trojanah zamenjali s prijetnim postankom na Vranskem. Ob pomladnem zelenju nas je vodila pot dalje, do našega prvega cilja, dvorca Tabor. Obiskali smo grofa Maksimilijana (M. Z.). Na grajskem dvorišču smo si privoščili pravo grajsko pojedino. Ni šlo brez pokušanja žlahtne kapljice. Grof nas je povabil tudi na ogled bogate ponudbe izdelkov, ki jih izdelujejo na gradu, od sirupov, likerjev, žganj in čajev. Tu lahko dobiš tudi razne zeliščne tin-kure in hladna stiskana olja. Vse zeliščne pridelke izdelajo iz zelišč, ki zrastejo na grajskem zeliščnem nasadu. Sprehodili smo se med gredicami mete, ameriškega slamnika, pelina in še bi lahko naštevali. Izvedeli smo veliko zanimivega o vzgoji zelišč in njihovem zdravilnem delovanju. Vrt razmejuje nov, mlad drevored raznolikih drevesnih vrst. Po prijetnem druženju smo se poslovili in se odpeljali do naše naslednje točke - dvorca Viltuš, bolje rečeno ostankov dvorca. Žalostno ga je videti v takem stanju. Raje smo sprehodili po prelepem botaničnem vrtu, do katerega pelje le nekaj stopnic. Poleti mora biti prav prijetna senčica med mogočnimi drevesi, ki kljubujejo času že dolga leta. Odpeljali smo se naprej proti Pohorju. Po vzpenjanju in ovinkih med zelenimi pobočji od Frama navzgor smo prispeli do Vešnerjeve hiše v Planici. Gospodar Jože nam je s ponosom razkazal pohorsko kmečko hišo z zbirko kmečkega orodja, črno kuhinjo, »dilami«, krušno pečjo in celo malo muzejsko sirarno, kjer smo pokušali še toplo skuto iz kotla in se sladkali z domačim sirom. Gostoljubje je tu doma, zato smo se kar dolgo zadržali na kmetiji, z obljubo Jožetu, da še pridemo. A preden smo odšli, smo morali pokusiti še topel skutin zavitek, ki je dišal po celi hiši. Polni vtisov in lepega doživetja tega prvomajskega dne smo se odpravili domov. Do naslednjič, ko nas spet popelje pot po naši prelepi deželici. Meta Jarc Otvoritvena vožnja MK Rokovnjači Uradni začetek sezone v dežju Bil je zadnji prvomajski praznični dan, deževalo je že zjutraj, potem ponehalo in spet začelo ... Deževno vreme pa ni ustavilo desetih moto navdušencev, ki smo se odpravili na otvoritveno vožnjo Moto kluba Rokovnjači. Tako nas je 3. maja ob 9.00 zjutraj pričakala topla kava v Baru Pr' Mih. Vodja vožnje Felix je po temeljiti proučitvi vremenske napovedi potrdil odhod po začrtani trasi: Blagovica - Solčava - Pavličevo sedlo - Jezersko - Prevoje. Pred Mozirjem smo dolili gorivo, Dadi pa se je zaradi čudnega obnašanja njegovega ,'novega'' BMW-ja obrnil nazaj proti domu. Na poti nas je pozdravilo tudi sonce, na avstrijski strani pa tudi dež. Zaključek vožnje je bil tradicionalno v idiličnem Zelenem gaju, kamor smo s ponovnim pošiljanjem sms vabil pritegnili nekaj lačnih članov in simpatizerjev. Tedo in Nina sta pripravila pravo gostijo za vse udeležence, pa vendar nismo uspeli pojesti veh dobrot mesarstva Dobravec, saj je bila udeležba zaradi vremena zelo okrnjena v primerjavi s prejšnjimi sezonami. Člani se veselimo prihajajočih dogodkov, ki bodo v maju predvsem dirkaške narave, na- slednji mesec pa se odpravljamo na krvodajalsko akcijo in strokovno vikend ekskurzijo v Banjaluko. Vabljeni, da se nam pridružite! Anže Kočar Srečanje družin, ki izvajajo rejniško dejavnost V sredo, 29. aprila 2015, smo v Društvu rejnic in rejnikov Domžale ob strokovni pomoči CSD Domžale izpeljali srečanje družin, ki izvajajo rejniško dejavnost. V okviru srečanja smo se odpravili na planinski pohod in se družili ob zabavnih igrah. Pri lovski koči na Prvinah se nas je zbralo 128 in večina je pešačenje iz Šentožbolta, mimo Bršlenovi-ce do lovske koče na Prvinah zmogla brez težav. V igrah so sodelovali otroci, mladostniki, starši v pestrem starostnem razponu od najmlajših do resnih zrelih let. Dobro so se soočili s številnimi zahtevnimi preizkušnjami: od hoje z različnimi ovirami, iskanjem skritih zakladov do ustvarjanja svežih modnih kreacij in manekenske hoje pred zahtevnim občinstvom, ki je z aplavzom merilo uspešnost posameznih predsta- vitev. Ni bilo lahko, prineslo pa nam je veliko izvirnega veselja, smeha in zadovoljstva. Kljub ne najbolj stabilnim vremenskim obetom smo z nekaj sreče uspeli najti v počitniškem tednu sončen dan. Prijetno in sproščeno druženje v naravi smo zaokrožili z okrepčilom, ki smo ga sami pripravili v lovski koči. Ob tej priliki se želimo zahvaliti Lovski družini Trojane Ožbolt za brezplačno uporabo lovske koče ter občinam Lukovica, Moravče in Domžale, ki nam s sredstvi preko razpisov za delovanje društev v humanitarni dejavnosti omogočajo kritje osnovnih stroškov našega programa. Vsem iskrena hvala! predsednica društva: Mateja pestotnik 20 DRUŠTVA Rokovnjač Skupščina PVD Sever Sredi aprila smo se na letni skupščini zbrali člani PVD SEVER odbor Domžale. V uvodnih besedah je predsednik Maksimilijan Karba pozdravil prisotne člane in navzoče goste, med katerimi je bil tudi domžalski župan Toni Dragar. Soglasno je bil potrjen dnevni red skupščine, za delovnega predsednika pa izvoljen Drago Lukežič, ki je tudi prevzel vodenje skupščine. Poročilo o delu in dogajanju za leto 2014 je podal predsednik Karba. Poudaril je velik pomen udeleževanja na prireditvah, komemo-racijah in proslavah, dotaknil pa se je tudi lanske skupščine, na kateri je bil razvit nov prapor Domžalskega združenja SEVER. Poročilo o delu in dogajanjih širšega ljubljanskega območja je podal predsednik PVD Ljubljana Emerik Peterka. Bilo je ogromno aktivnosti, prek sto različnih prireditev in sodelovanje tudi na mnogih športnih področjih. Velikega pomena je sodelovanje z vojnimi veteranskimi organizacijami in društvi, sodelovanje z občinami, skratka povezovanje. Izrazil je tudi mnenje, da je nujno treba povečati šolski učni program večjega poznavanja tako prve in druge svetovne vojne in nenazadnje osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Z nekaj besedami so nas nagovorili tudi gostje, predsednik OZVVS Domžale Janez Gregorič: „Vsi se borimo za iste cilje, to pa lahko dosežemo le s sodelovanjem." Predsednica ZB Domžale Marija Majhenič je povedala: „Vesela sem, da ste tako aktivni, da je med vami takšno sodelovanje." Župan g. Toni Dragar: „Rad se odzovem vsakemu povabilu, če le zmorem, vsi smo se borili in se vsak dan borimo za boljši jutri." Ker je potekel mandat dosedanjemu vodstvu domžalskega odbora SEVER, je bil predlagan nov odbor in tudi soglasno sprejet, za predsednika pa ponovno izvoljen dosedanji Maksimilijan Karba. Tone Habjanic Pohodniki ŠTD Rafolče na Blegošu in Nanosu Bogastvo oblik v naravi je glavna nagrada po naporih pohodih zagnanih članov pohodniške skupine ŠTD Rafolče. V vsem razkošju se je pokazala narava pri vzponu na Blegoš, kjer smo uživali pri padanju kristalov najrazličnejših oblik z drevja, ki so odpadali zaradi že vročega pomladanskega sonca, čeprav so se ustvarili šele s sneženjem prejšnji dan. Pohod na Nanos pa nam je ponudil razkošje pomladanskega prebujanja in cvetenja potonik, ciklam, žefrana in drugega cvetja. V nedeljo, 19. aprila 2015, smo se odpravili na Blegoš (1562 m), ki je za Ratitovcem drugi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. Z vrha smo si ogledali najvišje slovenske gore v skupinah Julijskih Alp, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Ob prekrasnih snežnih kristalih smo se spomnili še pisatelja Ivana Tavčarja in Mete v Cvetju v jeseni. V grapi v Dolinčicah smo s prevojskima sosedoma doživeli občutek divjine in si oddahnili ob pečenju kruha na ognju na palici in ob sladkih palačinkah. V nedeljo, 10. maja 2015, smo se odpravili na Nanos (1240 m) z Razdrtega (575 m). Ena, manjša skupina je šla po položni poti, ki se je izkazala, da to ni povsem res, druga skupina pa se je povzpela po težki poti z nekaj klini in verigami. Na vrhu, na planoti, smo se odžejali in se spočili, nekateri pa so se tudi dobro najedli. Na povratku v krasno dišeči naravi v zelenju in cvetju smo si ogledali še cerkev sv. Hieronima in se malo spočili. Izlet smo zaključili v brunarici in obujali res lepe vtise. Viktor Jemec Ocenjevanje domačih salam v Zlatem Polju Zlatopoljci so pripravili že četrto ocenjevanje domačih salam in spet je bilo prijetno. Tokrat je bilo število prijavljenih sodelujočih krajevno nekoliko manj, a vseeno je bil večer, ki smo ga skupaj preživeli zelo zanimivo. Ne glede na to, da je bila ocenjevalna komisija okrnjena, je bila kos svoji nalogi. Vsaka rastavljena salama je bila ocenjevalno dobro obdelana, dajala svoj izgled, pri sami pokušini pa svoj okus. Čeprav v prijetnem vzdušju, smo ostali težko pričakovali končne ocene komisije. Moram pa priznati, da skoraj nihče ni verjel, da so najboljši trije lanskega ocenjevanja tudi tokrat prejeli najvišje število točk za svoj izdelek. Z najboljšim izdelkom se tudi tokrat lahko pohvali Janko Jamšek iz Podgore, drugo in tretje mesto pa je pripadlo Igorju Vrankarju in Marku Vrankarju iz Obrš. Hvala ocenjevalni komisiji, da so si vzeli čas in brezplačno dobro opravili svoje delo, krajanom pa povabilo za naslednje leto za sodelovanje v še večjem številu. Tone Habjanic maj 2015 DRUŠTVA 21 Občni zbor KD Janko Kersnik Lukovica V sredo, 15. aprila 2015, ob 20. uri so se v prostoru za pevske vaje ob odru v dvorani KD Janka Kersnika v Lukovici zbrali člani društva. Udeležba je bila precej boljša kot prejšnja leta, ker so se članice vokalne skupine Mladost spet aktivirale in so prisostvovale sestanku. To daje upanje, da se mladi in manj mladi številčneje vključijo v delo društva ter tako pridobijo tudi več denarnih sredstev in obogatijo dogajanje na kulturnem področju občine in tudi širše. Občni zbor je kot že nekaj zadnjih let vodil delovni predsednik Viktor Jemec. Predsednik KD Niko Capuder je poročal, da delujeta dve pevski zasedbi: MoPZ pod vodstvom dirigenta Igorja Velepiča in ženska vokalna skupina Mladost pod vodstvom Simone Burkeljca. Oba zbora imata vaje v zaodrju (kolisarni) kulturnega doma. Pogoji za vaje niso najboljši, potrebovali bi več prostora za sekcijske vaje. Pomagajo si z odrom, ki pa ni vedno na razpolago zaradi zasedenosti dvorane. Kljub temu zbora delujeta kvalitetno in imate tudi precej nastopov. Za obuditev dramske skupine se še ni naredilo dovolj, je poročal Niko Ur-banija, člani občasno sodelujejo na priložnostnih prireditvah. Predsednik MoPZ Franci Capuder je poročal o dejavnosti zbora, ki je imel v letu 2014 štirideset vaj in šteje šestnajst pevcev. V tem letu so končali z nastopi, posvečenimi 50. obletnici obstoja zbora. V januarju so nastopali v Plečnikovi cerkvi za Bežigradom in v Šenčurju pri maši in na koncu s krajšim koncertom. Peli so na Prešernovi proslavi v Lukovici in reviji v Moravčah. V aprilu so sodelovali na mednarodnem pevskem festivalu v francoskem Aumetzu, kjer je tudi slovenska skupnost, in s harmonikarjem Tomažem. 24. junija 2014 so peli ob Dnevu državnosti v parlamentu. V avgustu so peli na Špilku ob obletnici ustanovitve Šlandrove brigade in planincem na Mali planini. V oktobru so peli na Karitasovi proslavi v Domžalah, v novembru ob Dnevu mrtvih pa v Lukovici in na Prevojah. Leto so uspešno zaključili z dvema nastopoma v pobožičnem Rimu. Predsednica Petra Capuder je poročala o delu vokalne skupine Mladost, ki šteje petindvajset pevk. Imele so petnajst rednih vaj in eno intenzivno celodnevno vajo. Nastopale so kot gostje na koncertu MoPZ Lipa na Trojanah in pele v Krašnji. Letos so dosegle bronasto priznanje na mednarodnem tekmovanju Slovakia cantat v Bratislavi. Prvič so nastopile skupaj z MoPZ na koncertu maja v Lukovici. Želijo si več povabil za nastope v občini. Blagajničarka Sonja Urbanija je poročala o velikih stroških, vendar je stanje uravnoteženo. Nadzorni odbor je potrdil pravilnost finančnega delovanja društva. Ker je sponzorskih sredstev vedno manj, ostaja glavni vir dotacija občine. Da bi tudi članstvo pomagalo društvu, je izvršni odbor povečal članarino in zbor jo je potrdil. Gostovalo je nekaj tujih društev, obisk pa je že tradicionalno slab. Kot se v državi dviga gospodarska rast, tako se tudi opaža rahel napredek na področju kulture. Vabimo mlade in manj mlade občane, da se vključijo v delo društva. ViKTOR Jemec www.peugeot POL PLAČATE ZDAJ, POL ČEZ ENO LETO Brez obresti. Ob menjavi staro za novo dodatnih 1000 € bonusa. r-% r— > i PEUGEOTphpoiioCaTOTAI. Ponudba velja za nakup peugeot 308 s pomočjo Peugeot financiranja. Slika je simbolna. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo peugeot 308 (Active 1,2 PureTech 96 kW) - mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim bonusom Peugeot Financiranje je 16.185 EUR; mesečni obrok je 174 EUR pri 30 % pologu in ročnosti 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 16. 04. 2015 znaša 7,8 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,4 %; financirana vrednost 11.330 EUR; skupni znesek za plačilo 19.056 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto; Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 4,7 l/100 km. Izpuh CO2: 109 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0231 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. PEUGEOT 308 MOTION & EMOTION PEUGEOT RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00 KONCESIONAR LETA 2014 22 MLADINA IN ŠOLSTVO Rokovnjač Oratorij V uredništvo smo prejeli obvestilo, da simpatični vodja mladinske skupine Brdo, skupine, ki že tri leta združuje prek 35 animatorjev in več kot 120 otrok, Marko Juteršek predaja vajeti vodenja skupine. Zaposlenega mladeniča je ob vseh njegovih interesih, delovanjih, vajah in obveznostih težko uloviti. S pomočjo novodobnih komunikacijskih kanalov sva vendarle uspela pokukati v zgodbo skupine same in njihovega projekta ORATORIJ. Kako je nastala mladinska skupina na Brdu in kdo so njeni člani? Niti sam več ne vem, kdaj se je vse skupaj začelo. Na začetku so se mladi zbirali pri mladinskem verouku, na katerem so obdelovali najrazličnejše teme, seveda pa je sledilo druženje. Sam se tega spomnim predvsem iz pripovedovanj starejših bratov. Drugače pa je zadnja leta, saj je mladinska skupina prerasla okvire mladinskega verouka. Danes na Brdu mladi obiskujemo mladinski verouk, večina pa nas je tudi animatorjev in ti se srečujemo tudi ob drugih dnevih. Največkrat so to dnevi, ko so animatorji prosti v šoli ali pa ob sobotah. Na splošno bi lahko rekel, da smo člani mladi, ki se radi družimo. Letos so se oratorijskim anima-torjem z Brda pridružili še mladi iz Blagovice in Zlatega Polja, tako da je skupina vsako leto večja. Kako potekajo vaša druženja? Vsi člani, kot omenjeno, smo mladi, trenutno sem kot vodja jaz najstarejši (25 let bom dopolnil). Zato so naša druženja predvsem mladostno razigrana. Seveda, ker se vedno pripravljamo na kak projekt, je najprej na vrsti trdo delo. To pomeni, da imamo sestanek, se razdelimo v skupine in skupaj poizkusimo čimprej doreči stvari, ki so bile namenjene za ta dan. Po koncu sestanka pa seveda sledi tisti bolj zabavni del. Lansko leto smo aktivno igrali staro igrico DSJ (skoki). Zanimivo je bilo, kako so se tudi punce rade preizkusile v tem. Največkrat pa nam ura beži naprej ob pogovoru ter ob kakšnih slanih in sladkih prigrizkih. Kje se odvijajo vaša srečanja? Naša srečanja se največkrat odvijajo v župnišču na Brdu. Župnik nam rade volje pusti, da se družimo, četudi pozno v noč. Drugače pa si mladi sami izdelujemo mladinske prostore, ki bodo nam in mladincem, ki bodo prišli za nami, omogočili več prostora in več samostojnosti pri izvajanju programov. Tudi ta prostor nam je župnik odstopil. Moram pa tu pohvaliti moje animatorje, ki vsako leto poprimejo za delo predvsem v poletnem času in počasi bo tudi ta naša »mladinska soba« končana. Vaš največji projekt je oratorij? Drži, naš največji projekt je oratorij, ki je v Sloveniji prisoten že vrsto let, pri nas pa sta ga pred tremi leti začela izvajati Anja An-drejka in Urša Presekar. Oratorij je gibanje, ki od leta 1988 poteka po slovenskih župnijah. V nekaj dnevih, tednu združuje otroke, mlade in odrasle, vse udeležence. Navdušuje jih s krščanskimi vrednotami ter ustvarjalnim in poštenim doprinosom družbi preko zgodb, molitev, petja, ustvarjalnih delavnic in igre, ki potekajo preko celega dne ali pa celo vključuje skupno bivanje. Glede na čas izvajanja oratorija jih tako imenujejo poletni, jesenski, zimski, pomladanski, adventni, božični, postni, velikonočni, pustni ...Večina oratorijev je namenjena mladim, obstajajo pa tudi oratoriji za starejše generacije, kot so srednješolski, za animatorje, za odrasle in družine. (vir: http:// www.oratorij.net/kaj-je-oratorij-0 , pristop 19. 5. 2015) Iz leta v leto Oratorij na Brdu raste. Veliko organizacije je treba za en tak projekt. Letos na primer je v projekt vključenih prek 35 anima-torjev, oratorij pa bo obiskalo več kot 120 otrok. Kot omenjeno, letos to ne bo samo ,Brdski' oratorij, saj so se nam pridružili še mladi iz Blagovice in Zlatega Polja. Torej bi lahko rekel, da je to že ,Lukoviški' oratorij. Kot vodja sem zelo vesel, da so starši tako navdušeni nad tem, kar skupaj z animatorji počnemo, kar potrjuje tudi ravno zdaj, ko ta ja, odprli prijave pičlih treh dneh smo že dodobra Predvidevam, da objavljen, prijave mogoče. dejstvo, da smo pogovor nasta-za oratorij in v zbiranja prijav, zapolnili mesta. ko bo pogovor žal ne bodo več Kaj vse omogočate otrokom, da počnejo na oratoriju? Na kratko bi lahko povedal, da vsak dan na oratoriju otrok dobi nekaj za življenje. Pa naj si bo to prek zgodbe, ko spoznava svetnika, ali pa prek delavnic. Seveda je naš namen otroku predstaviti, da je zabavno lahko tudi, če nisi cel dan pred računalnikom ali televizijo. Otroke skozi cel teden vodi zgodba o svetniku, tokrat je glavi lik sveti Dominik Savio. Na začetku dneva animatorji zaigrajo igro, nato pa se otroci po skupinah pogovarjajo, kaj so spoznali v igri. Temu sledi malica, nato pa so na vrsti delavnice, kjer imajo otroci na izbiro raznovrstne aktivnosti (športna, lesna, pustolovska, novinarska, kuharska). Zadnji del dneva je namenjen igri, ta del imenujemo velika igra. Oratorijski dan se vedno zaključi s pesmijo in spustom zastave. Kdo vse pa vam pomaga pri izvedbi tega projekta? Kot vodja sem iskreno hvaležen vsem animatorjem. Seveda pa tudi staršem, ki jih redno vozijo na naše sestanke in delovne akcije. Poleg animatorjev so v ozadju še mnogi, ki so nam vsa ta leta priskočili na pomoč; največja zahvala velja seveda župniku Andreju in župniji Brdo. Poleg tega nam vedno pomaga tudi OŠ Janka Kersnika, ki nam omogoči, da uporabljamo igrišče za igro in kot glavni prireditveni prostor, za kar smo jim resnično hvaležni. Vsako leto imamo vodne igre in takrat nam na pomoč priskočijo gasilci s Pre-voj, gasilci iz Krašnje nam posodijo šotore, da lahko otroci malicajo v senci, športno društvo iz Rafolč nam posodi klopi in mize, lokalni podjetniki nam pomagajo z denarnimi sredstvi in materialom. Biti vodja je odgovorno delo, koliko časa ti vzamejo priprave na tak projekt in kako vidiš ora-torij čez nekaj let? Biti vodja je zelo odgovorno delo. Lansko leto sva to delo opravljala skupaj s sestrično Nežo Pezdirc, letos pa sem vodja sam. Pomisliti moraš čisto na vse, na vsako podrobnost, od tega ali je dovolj kupljenih kozarčkov, flomastrov in barvic pa do tega, kje bodo parkirali avtobusi, ko se bomo odpravljali na izlet. Sam sem sedaj zaposlen in priprave poberejo veliko časa, vendar to delo rad opravljam, pa ne zaradi sebe, ampak zaradi otrok, ki so vsak dan znova navdušeni. Sicer pa tudi vem, da imam v ozadju odlično ekipo in brez »mojih« animatorjev oratorij ne bi bil mogoč. Ker je oratorij pri nas še v »fazi razvoja« letos bo potekal tretjič, menim da bo postal še večji, če bo sodelovanje z vsemi prej naštetimi ostalo na tej ravni, kajti s sodelovanjem zmoremo več. Sam se bom najverjetneje letos poslovil od projekta. Na prvem oratori-ju sem sodeloval kot »logistik« in sem spoznal, koliko časa potrebujemo, da naredimo kakšno stvar, zadnja dva pa kot vodja spoznavam vse ostale prednosti in slabosti vodstvene funkcije. Veliko sem se naučil in menim, da lahko ta znanja prenesem na »mlajše« nove voditelje oratorija na Brdu, zato bom v mladinski skupini ostal, vendar verjetno kot mentor, saj služba zahteva svoj čas, a ga tudi oratorij. Marjetka Vrbnjak maj 2015 MLADINA IN ŠOLSTVO 23 Prvošolci na potepu V torek, 12. maja 2015, smo se »prvošolci« s Prevoj odpravili na športni dan, ki je bil naravoslovno obarvan. Najprej nas je pot vodila v Vrbo, kjer smo se ustavili na domačiji Klop-čičevih. Ogledali smo si vrt, živali v hlevu, stroje in pripomočke, ki jih uporabljajo pri kmetovanju. Najzanimivejša je bila zanimiva »štirna« oziroma vodnjak. Zaščita in osvetlitev nam je omogočila, da smo lahko pokukali v notranjost in spoznali, kako globok je. Zahvaljujemo se Matejevi babici, ker nas je pogostila z odličnimi rogljič-ki, in gospodu Vinku, ker nam je omogočil tako prijetno in zanimivo uro na njihovi kmetiji. Nato smo se skozi Imovico odpravili v Šentvid. Na otroškem igrišču pred knjižnico nas je pričakal Žiga Oražem. S seboj je prinesel ogromno košaro. Spraševali smo se, le kaj se skriva v njej. Najprej nam je predstavil svojega rdečerepega udava. Malo nam je zastal dih. Žiga nam je pokazal, da je njegova kača prijazna, vajena obiskovalcev in čisto nič nevarna. Ko se je Phoenix plazil med nami, nam je predstavil želvo Maksa. Iz košare je nato povlekel še eno kačo, še večjo in še daljšo. Povedal je, da je to indijski piton. Tudi ta je bil čisto prijazen in lahko smo ga božali. Marsikdo od nas je vsaj delno odpravil strah in predsodek o kačah. Na koncu smo vseeno poudarili, da kače v naravi pustimo pri miru in jih ne prijemamo. Žiga, zahvaljujemo se ti za to nepozabno doživetje. Mateja Orehek Medvedkov tek v vrtcu Medo V okviru dobrodelne akcije Tek podnebne solidarnosti, ki jo pripravlja Karitas Slovenije, smo v vrtcu Medo na Prevojah, na svetovni dan Zemlje, v sredo, 22. aprila 2015, izvedli Medvedkov tek. Strokovne delavke smo skupaj z otroki pretekle progo, ki smo jo označili v Šentvidu, v smeri proti bajerju. Teka so se udeležili otroci vseh starostnih skupin. Vsak otrok je po svojih najboljših zmožnostih premagal progo. Na koncu je vsakega tekača čakal žig, posladek in čaj. Vsi skupaj smo pretekli 135 km, sodelovalo je 248 otrok in 31 odraslih. S tekom smo izkazali solidarnost do ljudi iz afriških držav. Veronika Hribar in Tjaša Drenik Srečanje otroških pevskih zborov dekanije Domžale Srečanje otroških pevskih zborov dekanije Domžale je tokrat potekalo v cerkvi sv. Jurija v Ihanu, kjer sta zbrane najprej pozdravila domači župnik dr. Andrej Marko Poznič in animator za cerkveno petje Janez Avsenik. Majhna, a zato nič manj pomembna cerkvica, je še kako dobro poznana Ihanskim zvončkom in slednji so začeli tokratno srečanje. Zbor, ki ga vodi sestra Mirjam Ferčak in na orgle spremlja Maja Lazar, ima vedno tudi obilo instrumentalistov in tudi tokrat je bilo tako. Andreja Jeretina je na srečanje pripeljala otroški zbor iz župnije Jarše. Predstavili so se nam skupaj s flavtistko Greto Pflaum in kitaristom Anžetom Kovačičem. Vedno nasmejani in razigrani v značilnih barvah sončka so tudi letos zapeli otroci zbora Sončni žarki iz Domžal ob spremljavi na kitari zborovodkinje Lili Sever. Kar nekaj časa je bilo potrebno, da so se na oder postavili pevci iz Moravč. Moravški Zvončki so že nekaj let najštevilčnejši zbor na srečanjih. Vodi jih Barbara Fale, na orglah pa jih spremlja Dominik Štefan. Zbor Zvonček iz župnije Vir ima zborovodki-njo in zborovodjo Ano Pirnat in Martina Jereba, ki je tokrat zbor tudi vodil. Za spremljavo na kitari je tokrat pri Zvončkih skrbel Boštjan Pohlin. Majhni, a kljub temu glasni, so pevci iz župnije Dob. Vodi jih Tina Grošelj, na kitaro jih spremlja Žiga Pogačar. Slišijo na ime Mavrica. Kot zadnji je tokrat nastopil otroški pevski zbor župnije Brdo, ki ga vodi in spremlja na kitari Petra Avbelj. A s tem srečanja še ni bilo konec, saj so vsi zbori skupaj zapeli še dve pesmi. Tudi tokrat so se gostitelji izkazali in mladim pevcem in spremljevalcem pripravili obilno pogostitev, da niso omagali od silnega petja na poti domov. Drago Juteršek 24 MLADINA IN ŠOLSTVO Lea Nakrst Učiteljica, ki je poučevanje v slovenski šoli zamenjala za poučevanje na Švedskem Lea Nakrst je učiteljica razrednega pouka, ki živi in poučuje v Stockholmu na Švedskem, in sicer v dvojezični (angleško-švedski) mednarodni šoli. Lea pravi, da je že kot učenka vedela, da si želi nekoč poučevati, zato si je doma v Gradiščah ustvarila čisto pravo učilnico, kamor so med počitnicami prihajali otroci iz sosednje vasi, ki jih je poučevala. Čas gimnazijskih dni ji je nato predstavljal zgolj pot do študija razrednega pouka. In tu se njena zgodba začne. Lea je nekaj let učila na osnovni šoli na Brdu, nato pa se je odločila in se zaradi ljubezni preselila na sever. Pogum, veliko znanja, izkušenj in tudi drznosti je Lea pokazala tudi v tujini, kjer si je zdaj ustvarila družino. "Življenje na Švedskem je umirjeno. Pogrešam dinamiko in spontanost, ki sem je bila vajena v Sloveniji. Je pa z vidika ustvarjanja družine, dela in splošnega družbenega vidika Švedska prijaznejša. Mladi se kmalu selijo od doma, na splošno so bolj fleksibilni, mnogo manj se vežejo na dom, so mobilnejši. Če malce posplošim, povprečen Šved je strpen, prijazen in rad plačuje davke, saj želi ohraniti Švedsko kot socialno državo, kot je pogosto opisana," pove Lea. Kaj je tisto osnovno, kar je v slovenskem šolskem sistemu drugače kot v švedskem? Učenci gredo v šolo v Sloveniji s šestimi leti, na Švedskem pa s sedmimi. Na Švedskem se šolsko leto za učitelje začne sredi avgusta, za učence pa okoli 20. avgusta (to je odvisno od šole), konča pa sredi junija. V obeh državah pa osnovno izobraževanje poteka 9 let. Kot pravi Lea, ji je zanimivo predvsem to, da šola na Švedskem sama razporeja tedensko/letno število učnih ur po posameznih predmetih, kar pomeni, da se lahko dve šoli v isti ulici v resnici tako povsem razlikujeta. To pomeni, da se ena šola lahko odloči, da bo imela angleščino že v prvem razredu, druga pa v četrtem, spet tretja, da bo v prvih razredih namenila več ur matematiki, itd. Kakšen je slovenski učitelj in kakšen je učitelj na Švedskem? Lejine izkušnje kažejo, da je učitelj na Švedskem veliko bolj avtonomen, samostojen pri svojem delu. Učni načrti in cilji, ki naj bi jih učenci dosegali, niso tako podrobno določeni, kot smo tega vajeni v Sloveniji. Kot pravi, nihče ne vsiljuje metod in oblik dela, saj zaupajo, da je učitelj kompetenten in usposobljen za podajanje spretnosti in znanj. Predvsem pa ji je bilo pri poučevanju novo to, da je dejansko ona kot učiteljica odgovorna za celoten potek dela, vsakdana in šolskega leta kot celote, v smislu, da sama naroča učbenike, zvezke, svinčnike, radirke in celoten material za razred, ki ga bo poučevala. Učenci namreč dobijo vse šolske potrebščine kar v šoli. Ko učencu zmanjka prostora v zvezku, pride do učiteljice in dobi novega. Od staršev ne pričakujejo nobenega dodatnega (sofinanciranja česarkoli v zvezi s šolanjem osnovnošol- skih otrok. Če se kot razred želijo odpraviti na kak izlet in za to niso prej predvideli stroškov, bodo organizirali manjši bazar, prodajo, s katero si bodo poskušali zaslužiti denar za izlet. «Učitelj, kjerkoli že je, se dandanes srečuje z nemalo težavami. Kot tak mora v prvi vrsti konkurirati znanosti, ki je v resnici že davno presegla naše zmožnosti, zato pa je pomembno, da znamo poiskati strategije in načine, ki nam pri tem pomagajo. V resnici pa veliko učiteljev opaža, da se v poplavi papirologije in pripravi dokumentacije spopada z vsem drugim kot poučevanjem,» dodaja Lea. Delovnik učitelja na Švedskem je popolnoma drugačen Na Švedskem ima Lea kot učiteljica večjo urno obvezo z učenci in tudi doprinos ur je urejen povsem na drugačen način, kot je bila tega vajena v Sloveniji. Učitelj dela 45 ur tedensko, od tega pripada deset ur za načrtovanje, sestanko-vanje, preostanek je namenjen poučevanju in delu z otroki. Enkrat tedensko je vsak razredni učitelj zadolžen, da preživi popoldan z učenci v podaljšanem bivanju. Lea ugotavlja, da so učitelji precej bolj vajeni, da so dnevi daljši, kot je to doživljala v Sloveniji. Ko učenci nimajo pouka in imajo učitelji sestanke za načrtovanje, so v šoli praktično cele dneve, od osmih zjutraj do pol petih popoldan. In še zanimivost: na Švedskem čas za malico ni vštet v delovnik. Storyline je pedagoški pristop, ki je Leo prevzel Lea je med študijsko izmenjavo na Švedskem spoznala pedagoški pristop Storyline in ga od takrat naprej predstavlja tudi slovenskim učiteljem. Gre za celosten pristop k učenju in poučevanju, za katerega je značilno poučevanje v obliki ustvarjanja zgodbe. Poseben je v tem, da se vsebine učnega načrta predelajo na zanimivejši in učencem razumljivejši način, saj se posamezne vsebine združijo v celoto, pri čemer se učenci soočajo z različnimi raziskovalnimi problemi. Konkretno se torej različne tematike postavijo v smiseln kontekst. Storyline namreč omogoča, da se pri poučevanju izhaja iz učenčevega predznanja, učenci tako postanejo aktivni soustvarjalci pri delu v razredu (postanejo lahko zaposleni v svojem podjetju, bolnišnici, hotelu, se kot družine odpravijo po svetu ...). Znotraj neke zgodbe pa se lahko dotaknejo tudi veliko tematik na 'naravnejši način, kar pri je pri običajnem pouku težje (nasilje, diskriminacija, sobivanje ...). Storyline se počasi širi tudi v Sloveniji Leta 2011 je Lea skupaj z društvom učiteljev podaljšanega bivanja organizirala mednarodni posvet v Ljubljani, ki se ga je udeležilo več kot sto udeležencev in kjer je skupaj z začetnikoma pristopa s Škotske predstavljala na delavnicah. Seminar, ki ga poskuša enkrat letno organizirati za učitelje po Sloveniji, Leji predstavlja most, s katerim seže do slovenskih učencev. Zadnjega seminarja so se udeležili učitelji iz vse Slovenije, kar jo še posebej veseli. Vse informacije in dogajanje Lea osvežuje tudi na spletni strani www.storyline.si. In nastal je priročnik „Verjamem, da učitelj v današnjem času potrebuje orodja in načine, s katerimi prepriča, je lahko aktualen, zanimiv in predvsem poučen," pove Lea in doda, da je želja po pisanju priročnika vedno bolj naraščala in dobila svoje rojstvo, ko se je preselila v Stockholm, saj se je daleč od doma v multikulturnem delovnem okolju počutila še bolj povezano s slovenskim šolskim sistemom, učitelji in predvsem z učenci. Priročnik je nastajal nekaj let, in je kot tak zasnovan na raziskovalnem delu Lejinega diplomskega dela, ki je bil nagrajen s fakultetno Prešernovo nagrado. Katja Nakrst maj 2015 ŠPORT 25 Robert Kotnik državni prvak v polmaratonu V soboto, 16. maja, je v sklopu že 35. Maratona treh src v Radencih potekalo državno prvenstvo v polmaratonu (21,095 km), na katerem je uspešno nastopil tudi naš atlet Robert Kotnik. V cilj je pritekel kot prvi Slovenec in tako osvojil naslov državnega prvaka v polmaratonu. Robert je že od samega starta tekel zelo odločno, saj je začel s skupino kenijskih tekačev, ki so narekovali oster tempo, ki so mu sledili le redki Robertovi konkurenti za naslov. Po dobrih štirih kilometrih je Robert že ostal sam z vodilno skupino kenijskih tekačev, saj je bil tempo iz kilometra v kilometer hitrejši. Robert je nato še nekaj kilometrov sledil skupini, nato pa je sam, z varno prednostjo pred konkurenco, odtekel še drugo polovico proge in si tako pritekel naslov državnega prvaka v polmaratonu za leto 2015. Robert je tako dokazal, da je še vedno v odlični tekaški formi in v samem vrhu slovenskega teka na dolge proge. Vikend pred veliko tekaško prireditvijo v Radencih se je Robert skupaj z dvema tekačema, s katerima trenira pri Romanu Kejžarju, slovenskem rekorderju v maratonu, udeležil tudi teka trojk v okviru tradicionalne ljubljanske prireditve Pot ob žici. Njegova ekipa se je v timskem duhu izvrstno odrezala in zmagala na 12 kilometrski progi. V nadaljevanju tekaške sezone Roberta čaka še nekaj tekmovanj na atletski stezi, nato pa vrhunec prvega dela sezone - nastop v reprezentanci Slovenije na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu, ki bo v začetku julija v švicarskem Zermattu. Zaželimo mu odlične nastope tudi v nadaljevanju sezone. Robert se zahvaljuje vsem, ki ga vzpodbujajo in ga podpirajo na njegovi športni poti. Vesna Ceh zaGIBAJ Z NAMI Športno-družabna prireditev zaGIBAJ Z NAMI, ki je v četrtek, 14. maja, popoldan potekala na OŠ Janka Kersnika Brdo, je bila pestra in živahna. Po uvodni športno-kulturni prireditvi v šolski telovadnici so se udeleženci vseh starosti lahko razgibali ob igranju nogometa, odbojke, košarke in badmintona, zaplesali v plesni šoli ali se spotili na uri aerobike in vodene vadbe. Največ zanimanja je bilo za nogomet, čeprav je tudi nogometaše dež pregnal v telovadnico. Najmlajši so se preizkusili v hoji s posebnimi smučmi in hoduljami, vlekli so vrv, najbolj zabavno pa se jim je zdelo poskakovanje v vrečah. Nekateri so s svojo spretnostjo ali hitrostjo osvojili tudi nagrado. Nagrade so obiskovalci osvajali tudi s spretnim zabijanjem žebljev, z metanjem obročev ter z mini golfom. Ustrezno je bilo poskrbljeno tudi za vse, ki so se jim ob omenjenih aktivnostih začeli oglašati želodčki, saj so si v učilnici gospodinjstva lahko priskrbeli slastne sladke in slane prigrizke ter sadne napitke. Prireditev je bila organizirana na pobudo članov upravnega odbora Šolskega sklada v tesnem sodelovanju z delavci in vodstvom šole, zato smo lahko vsi skupaj zelo zadovoljni in ponosni, da nas niti muhasto vreme ni spravilo v zadrego. Vsi prispevki obiskovalcev in donatorjev bodo namenjeni Šolskemu skladu. Natančen znesek, zbran s prireditvijo, bo znan v kratkem in bo objavljen na šolski spletni strani v zavihku Šolski sklad. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izvedbi prireditve, se najlepše zahvaljujemo; prav tako tudi vsem donatorjem in obiskovalcem, ki ste s svojimi prispevki pripomogli, da bo Šolski sklad še naprej opravljal svojo vlogo na šoli. Vodje pRiREDiTVE: Ana vALič, Alenka perhavec iN KATARiNA Bergant Poletni festivalček Srečne hiše 12. - 14. junij 2015 Srečna hiša, Obrtniška 1, Lukovica (pred Pošto in Kavarno Mia) Za prigrizke bo poskrbel naš spoštovani sponzor Moj Frosti, za vodo in sokove pa bo vaša Srečna hiša. Poskrbeli bomo tudi za varnost in veselje. Vi prinesite s seboj le dobro voljo! Festivalček je brezplačen, na njem pa bomo zbirali živila za Anino zvezdico in finančna sredstva za društvo Petka za nasmeh, ki plačuje malico in kosilo socialno ogroženim šolarčkom. Vabljeni, da prispevate po svojih zmožnostih. Petek, 12. junij, 10.00 - 17.00: Spoznavamo naravo in živali 10.00 - 12.00 Pisane risarije narave in živali z ilustratorko Ajdo Erznožnik 12.00 - 13.30 Odkrivanje skritih zakladov narave - delavnica v naravi z Blažem Križnarjem 12.00 - 17.00 Igranje, igranje, igranje ... z animatorji Srečne hiše Izdelovanje kred v obliki živalic in dreves s Hiškarijo Aktivno druženje in branje s kužki - ups! - s Tačkami pomagačkami Zeleni prstki (sajenje rožic in slastnih jagod) z Jernejo Pavček Obisk presenečenja - NI ZA ZAMUDITI! Sobota, 13. junij, 11.00 -20.00: Spoznavamo kulturo in družbo 11.00 - 12.00 Zabavamo se z ambasadorkami Srečne hiše in članicami ansambla Skrivnost Pisane risarije otrok in dežel z ilustratorko Katjo Gaspari Leben 12.00 - 14.00 Pojemo in ustvarjamo z ambasadorko Srečne hiše in glasbenico Urško Majdič 14.00-19.00 Igranje, igranje, igranje ... z animatorji Srečne hiše 19.00 - 20.00 Družinski potopis s potovanja po Kostariki - z družino Kramar Obisk presenečenja - NI ZA ZAMUDITI! Nedelja, 14. junij, 10.00 - 17.00: Aktivna nedelja! Igranje, igranje, igranje ... z animatorji Srečne hiše Telovadimo z Mitjo Petkovškom in Mojco Rode Igrajmo se igre naših staršev (gumitvist, zemljo krast, ristanc ...) s Hiškarijo. Skriti zaklad - vsi sodelujoči otroci bodo svoj del zaklada lahko odnesli domov. Obisk presenečenja - NI ZA ZAMUDITI! 26 SPORT Rokovnjač Deževen start 19. Šraufovega pohoda v Krašnji Deževno sobotno jutro 16. maja je Športnemu društvu Krašnja res pokvarilo start pohoda v spomin na njihovega dolgoletnega prijatelja in znanega slovenskega alpinista Staneta Belaka Šraufa. Pohodniki se podajo na 27 km dolg ali krajši 16 km dolg pohod iz Krašnje do Korena, Vrha, Lipe, Češnjic, Rakitovca, do Špitaliča, Špilka in nato s spustom do Poljane nad Blagovico, Velikega Jelnika, Krajnega Brda, Konja in do ciljnega prostora pri bistroju Pod lipo v Krašnji. Franc Zakrajšek in Tomaž Andrejka kot najbolj izkušena pohodnika v društvu sta pred startom še enkrat preverila vse označbe poti. Pohodnikov je bilo letos kljub mokremu začetku na startu registriranih sedeminsedemdeset. Prihajajo tako rekoč iz skoraj vseh slovenskih pokrajin, z Jesenic, Blejske Dobrave, iz Kamnika, Domžal, Rov, Mengša, Velenja in prijatelji ŠD Krašnja iz PS Kamnje v Vipavski dolini. Ob sami pohodni trasi je za udeležence poskrbljeno s čajem in sadjem, posebno lepo poskrbijo zanje pri Urankarjevih v Lipi in pri Glas na Velikem Jel- niku. Kontrolni žigi potrdijo pohodnikovo prisotnost. Udeleženci pohoda so ubirali še zadnje metre do cilja, do bistroja Pod lipo, kjer so jim organizatorji že pripravljali prireditveni prostor. Prisotni so bili tudi gorski reševalci iz GRS Postaja Ljubljana. Pripravljena je bila miza s spominskimi obeski in bidoni, s katerimi so obeležili tudi sodelovanje s Športno unijo Slovenije, pri njihovi letošnji vseslovenski akciji Slovenija v gibanju in Povezani v gibanju. Viden je bil transparent največjih donatorjev prireditve SAM, podjetnik Boštjan Burja iz Krašnje ter Primož Dolinšek optika Okulos iz Kamnika. Obljubljene spominske obeske in bidone je delil predsednik PGD Krašnja Brane Močnik, ki je tudi eden izmed ustanovnih članov ŠD Krašnja, pomagal pa mu je vnuk Matic. Nekaj podelitev je izročil legenda slovenskega športnega novinarstva dr. Andrej Stare, ki je bil častni gost letošnjega 19. Šraufovega pohoda. Za konec še izvrsten pasulj priznane gostilne Bevc iz Lukovice, domač kruh Matožetove Min-ke in veselje ob zvokih nadarjenega mladega ansambla Ideja. Marjan Štrukelj se vedno spomni še kaj lepega in posebnega. Letos so zbirali prostovoljne prispevke za nesrečne Nepalce, ki jim je potres porušil domove in ki so bili vedno prijazni gostitelji našim alpinistom iz Slovenije, tudi Stanetu Belaku Šraufu. Marjan se obenem zahvaljuje tudi vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri spet uspešni prireditvi pohoda, čeprav na začetku malo mokrega. Vabljeni na prihodnji, dvajseti pohod, ki bo 14. maja 2016. Milena Bradač Obnovili balinarsko stezo V zadnjem desetletju se vse več starejše populacije odloča poleg pohodov za svojo sprostitev izkoristiti svoj prosti čas tudi na balinarskih stezah. V osrčju naše občine, še zlasti na Prevojah, so ekipe tekmovalno naravnane, kar se odraža na zasebnem balinišču pri gostilni Škarja in na občinskem balinišču v Šentvidu, katerega upravljalec je gostinec Božo Pogačar. Prav slednjega v Šentvidu so ponovno obnovili in polepšali. Opravljena so bila naslednja dela: menjava celotne podlage steze ter preplasti-tev oziroma pleskanje celotne zaščitne betonske ograje, tako da pogled na balinarski objekt res navdušuje. Navdih in veliki elan Gašperjevi ekipi dajejo nedavni rezultati, saj so v zimski ligi med številnimi nastopajočimi ekipami osvojili odlično drugo mesto, takoj za Mengša- ni. Moram pa omeniti tudi veliko složnost in sodelovanje balinarjev obeh prevojskih ekip, saj se znajo ob medsebojnih razburljivih srečanjih tudi skupaj poveseliti. To nam daje lep vzor sodelovanja, za kar jim lahko čestitamo. Želimo jim še veliko uspehov in lepih trenutkov ob njihovih rekreativnih balinarskih igrah. Tone Habjanič Ekipa Prodnika v Zlatem Polju Zlatopoljci so tudi letos povabili nogometno ekipo Prodnika iz Domžal na prijateljsko srečanje v malem nogometu. V prijetnem spomladanskem vremenu smo se zbrali ob igrišču in za dobrodošlico nazdravili. Zanimiv pogovor je s svojo piščalko prekinil sodnik Brane Jeraj in pozval na igrišče igralce obeh ekip. Sledil so prijateljski pozdrav ter zanimiva in korektna igra, tako da sodnik ni imel težkega dela. Tokrat so se Zlatopoljci oddolžili za zadnji poraz in bili uspešnejši. S klepetom in prijetnim druženjem smo nadaljevali tudi tokrat srečanje, skratka, imeli smo se lepo. Zahvaljujemo se ekipi Prodnika ter Viktorju in Milanu Pogačarju za opravljeno koordina-torsko delo, vsem pa nasvidenje prihodnjič. Tone Habjanič maj 2015 VABILA 27 Vabimo vas na DAN ODPRTIH VRAT ČEBELARSKEGA DRUŠTVA LUKOVICA, ki bo v petek, 12. junija 2015, ob 17. uri, pred društvenim čebelnjakom na Brdu pod Čebelarskim centrom. Z veseljem bomo odgovorili na vaša vprašanja in vas popeljali v zanimiv svet čebel. Jadralni klub Ravbar gre na Gradiško jezero Ker je Bohinjsko jezero predaleč, gremo pa (spet) na Gradiško! V sodelovanju z jadralnim klubom Bohinj bodo jadrnice mini-12 najprej plule na regati na Gradiškem jezeru od petka, 5. junija, do nedelje, 7. junija. V primeru slabega vremena bomo dogodek prestavili za en teden. Vabljeni vsi jadralci in prijatelji jadranja, tudi radovedneži in vsi, ki ste prepričani, da je jadranje samo za izbrance in petičneže. Obljubljamo predvsem veliko zabave, druženja in izmenjave izkušenj. Tekmujemo seveda po regatnih pravilih. Tako bo prerivanje na štartni liniji in na obratnih bojah tudi dobra šola za tekmovanja z velikimi (beri: stroški popravil) jadrnicami. Poiščite nas na spletu, postanite član naše Facebook skupine in ne spreglejte novic o dogajanju v našem klubu! WWW.JKRAVBAR.Si vas vabi na športno prireditev 5. LUKOVCAŠPORTA v soboto, 13. junija, in nedeljo, 14. junija 2015 na igrišču za OŠ Janka Kersnika na Brdu. Sobota, 13. 6. 2015: Turnir v malem nogometu Igra se po sistemu 4+1, najboljše 4 ekipe bodo nagrajene, prijavnina: 40 € Spremljajoči program: tekmovanje v natančnostnem streljanju. Nedelja, 14. 6. 2015: Turnir v ulični košarki Igra se po sistemu 3 na 3, najboljše 3 ekipe bodo nagrajene, prijavnina 20 € Spremljajoči program: tekmovanje v metanju trojk, tekma osnovnošolcev Informacije in prijave: nogomet - 041 551 067 (jure) košarka - 051 606 834 (viki) Pridite, člani ŠD Lukovica vas pričakujemo! VABILO Pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Šentviški zvon bomo tudi letos zapeli v pozdrav poletju in obeležili 26. obletnico prepevanja. Skupaj z nami bodo zapeli tudi naši fantje, ki prepevajo v Klapi Sidro. Pridružite se nam v petek, 29. maja 2015, ob 20. uri, v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu. Dragi prijatelji in ljubitelji naše pesmi, pridite in prisluhnite slovenski pesmi ter dalmatinskim napevom. Toplo vabljeni! Pevke iN PEVci MePz šENTVišKi zvon 28 OBVESTILO, VABILO Rokovnjač TRE (Trauma and Stress Releasing Exercises) Vaje za sproščanje travm, stresa in napetosti Naša vsakodnevna življenja so polna majhnih in večjih bolečih izkušenj, stresa in napetosti in ne zgodi se redko, da se njihovega vpliva na naš um in telo sploh ne zavedamo. Vaje za sproščanje travm, stresa in napetosti (TRE) je razvil dr. David Berceli z namenom, da bi posamezniki lahko sprostili posledice travmatičnih izkušenj, ki so jih te pustile na njihovih telesih/psihi. TRE predstavljajo revolucionaren dosežek v premagovanju le teh. TRE uporablja že na tisoče ljudi po svetu kot učinkovito orodje za odstranitev kroničnega travmatskega stresa, telesne napetosti in čustvene travme. Kadar doživite nek travmatičen dogodek, se začnete tresti. To je popolnoma naravno. Ustvarjeni smo tako, da po stresnem ali travmatičnem dogodku preidemo nazaj v sproščeno stanje z nevrogenim tresenjem, ki ga avtomatično sproži možgansko deblo brez naše volje. Kaj mislite, zakaj se sodobnemu človeku to ne zgodi? Ker ni družbeno sprejemljivo, da se tresemo kot šiba na vodi. Kaj pa si mislimo o človeku, ki drhti? Z njim je nekaj narobe. Ker je tresenje nekaj, kar se dogodi samodejno in tega ne želimo pokazati drugim ali nas je strah nekontroliranega stanja, to zadržimo v sebi. Podobno kot zadržimo jok. Tako nerazrešen stres ostaja v našem telesu in prirojena sposobnost razrešitve napetosti je zatrta. Napetosti, ki se kopičijo, sčasoma povzročajo težave tako na fizičnem kot na psihičnem nivoju. Ob vsaki nevarnosti, ne glede ali je fizična ali čustvena, je avtomatični obrambni odziv našega telesa za krčenje mišic, ki nas nezavedno upogne v obrambno držo. Če po koncu nevarnosti ne preidemo v stanje sprostitve in se naše mišice kar naprej krčijo, povzročijo kopičenje stresa in napetosti. Hujša je travma, večja je stopnja skrčenja v našem telesu. Kako ta trenutek držite svoje rame? So sproščene ali rahlo dvignjene? Vsaka napetost povzroči, da rame malo dvignemo. TRE je metoda, ki vključuje vrsto specifičnih lahkih vaj, s katerimi rahlo utrudimo naše mišice v nogah in medenici. Glavni namen metode je sprožiti nevrogeno tresenje, ki sprosti stres, napetost in travmo. Čeprav se tresenje začne izven našega zavestnega nadzora velja, da to tresenje lahko ustavimo kadarkoli to želimo. Te vaje niso telovadne vaje. Z vajami samo pripravimo mišice na tresenje. Ko se vaj TRE naučite in jih tudi razumete, te postanejo odlično brezplačno orodje za samopomoč, ki vam bo koristno služilo skozi vaše celo življenje. Zaradi rednega zmanjševanja učinkov stresa boste imeli veliko večjo možnost za bolj uravnoteženo, mirno, zadovoljno in zdravo življenje. TRE prinaša tudi sekundarne koristi, ki zajemajo mnoga področja našega življenja, ki jih navajamo v nadaljevanju: s telesa pomaga odstraniti zadržano fizično napetost, kar celotnemu organizmu omogoči, da ponovno ustvari boljše ravnovesje, lahko prinese olajšanje vsakomur, ki je izkusil kakršnokoli travmo, v kateremkoli obdobju svojega življenja, koristi posameznikom, ki se soočajo s trenutnim ali dolgotrajnejšim stresom, imajo težave s spanjem ali se počutijo utrujene in brez energije, pomaga blažiti tudi pretirane čustvene odzive in sprošča um, kar lahko posamezniku olajša soočanje z vsakodnevnimi zahtevami, je izjemno koristna tudi za posameznike, ki trpijo za posttravmatsko stresno motnjo, pomaga zmanjševati bolečine in prekomerno napetost v mišičnem sistemu ter izboljšuje našo držo in splošno fleksibilnost. Učinkovita je tudi pri odpravljanju starih poškodb, bolečin v hrbtu, je mogoče učinkovito uporabljati tudi v postopku okrevanja pri športnikih in po vseh športnih aktivnostih, pomaga nam pridobiti občutek mirnosti, manjše zaskrbljenosti in večje prizemljenosti, ne da bi v naš um vdirale misli, občutki in čustva, ki so povezani s preteklimi travmami, lahko izboljša vsa naša razmerja. Z zmanjšanjem ali odstranitvijo konfliktov znotraj nas samih se vse manj konfliktov pojavlja tudi v našem življenjskem krogu, TRE je mogoče vključiti v manualne terapije (Bownova terapija, masaža, akupresura ...) TRE so lahko zelo koristne pri obvladovanju stresa, ki je povezan z delom in pri zmanjševanju konfliktov v delovnem okolju. Metoda je preprosta in cenovno dostopna ter učinkovito deluje pri ponovni vzpostavitvi oziroma »oživitvi« človeškega telesa, srca in duha. Zaradi rednega zmanjševanja učinkov stresa boste imeli veliko večjo možnost za bolj uravnoteženo, mirno, zadovoljno in zdravo življenje. Blagodejne učinke TRE je mogoče občutiti takoj in prav vsakdo se jih lahko nauči. Presenečeni boste, kaj vse je zmožno naše telo razrešiti samodejno. Omogočiti mu moramo samo ustrezne pogoje. Vaje za sproščanje travm, stresa in napetosti (TRE) se lahko naučite na mini delavnici, ki bo 4. junija 2015 v ZD Domžale po promocijski ceni 25 evrov. Za vse ostale informacije o prijavi in poteku delavnice lahko pokličete na telefonsko številko 041 251 299 . Privoščite vašemu telesu in umu trenutke, ki vam bodo pomagali spoznati tehnike sproščanja. Mari Peterka Trelc, dipl. med.ses., Bownova terapevtka ry/// DOBRODELNI KONCERT ZA VOZILO PARAPLEGIKOV, 28. maja ob 19. uri, v Hali komunalnega centra v Domžalah Koncert bo povezoval Denis Avdic, nastopili pa bodo Eva Černe, Nuša Derenda, Nuška Drašček, Eva Hren, Katrinas, Navihanke, Gadi, Mladi Gamsi, Omar Naber in Marko Vozelj. Program bo popestril plesni par na vozičku Barbara Šamperl in Klemen Pirman. Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine za prevoz svojih članic in članov nujno potrebuje novo prilagojeno kombinirano vozilo. Za varno vozilo s predelavo (klančina, zaradi transferja ločeni sedeži, pripenjalci za učvrstitev vozička, varnostni pasovi) potrebujemo okrog 42.000 evrov. Od prevoza s kombi vozili je v veliki meri odvisno izvajanje posebnih socialnih programov, največ prevozov pa koristijo para- in tetraplegiki, ki zaradi težke gibalne oviranosti skoraj nimajo drugih možnosti. Z novim kombijem bo storitev hitrejša, varnejša in učinkovitejša. Vsi nastopajoči so se honorarju odpovedali, z vstopnino (na Eventimu so vstopnice v predprodaji in na dan dogodka na voljo po enotni ceni 12 evrov) pa bomo skušali zbrati čimveč sredstev za nov kombi. Sredstva zbiramo tudi s pomočjo SMS sporočil. S poslanim kratkim sporočilom na številko 1919 in ključno besedo »kombi« darujete 1 evro. Pogoji in pravila uporabe SMS storitev so objavljeni na spletni strani Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine (http://www.drustvo-para-lj.si/). Dodatne informacije: mojca.burger@drustvo-para-lj.si, 01 569 11 23, mirjam.kanalec@guest.arnes.si, 031 614 578 maj 2015 ZAHVALE 29 Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 79. letu starosti sklenila naša draga žena, mama, babica, sestra in teta MARIJA ORAŽEM iz Šentvida pri Lukovici, Mirna ulica 17 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v žalostnih urah slovesa. Hvala za vse izrečene in zapisane besede sožalja. Hvala za darovane maše, sveče in cvetje. Hvala podjetju Količevo Karton za plemenit dar za pevce. Hvala Pogrebnemu podjetju Vrbančič za lepo opravljen pokop. Hvala gospodu župniku Ivanu Povšnarju za lep nagovor in bodrilne besede. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni najbližji Na prvi majski dan, za vedno si odšel od nas, angel na nebu si postal, v naših srcih vedno boš ostal. Pogrešamo te! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega atija, ata, pradedka, brata, strica in tasta JOŽEFA KEPICA po domače Mahničevega Jožeta iz Šentvida pri Lukovici se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, pritrkovalcem, krajanom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo župniku Andreju Svete za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilne besede, Mateji Orehek za poslovilni govor, cvetličarni Nuša Stupica, pevcem, trobentaču in Pogrebni službi Vrbančič. Iskrena hvala vsem! Vsi njegovi Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) Svojo življenjsko pot je v 83. letu starosti sklenila naša ljuba mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča MARIJA OBRADOVIČ rojena Udovč iz Lukovice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebej Streharjevim, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Iskrena hvala gospe Romani, ki je izredno lepo skrbela za našo mamo. Hvala tudi gospe Nataši in gospe Jani ter patronažni sestri Mateji. Hvala lepa Mateji Orehek za lep poslovilni govor ter Veri Beguš in ljudskim pevkam iz Krašnje za zapete pesmi v poslovilni vežici. Najlepša hvala Kristini Galun za vso njeno pomoč. Hvala Stani Stopar, društvu upokojencev Lukovica in Pogrebni službi Vrbančič. Hvala tudi vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Svojo življenjsko pot je v 72. letu starosti sklenila draga mami, mama, sestra in teta FRANČIŠKA LONČAR- PUNI iz Šentvida pri Lukovici Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala za vsa izrečena sožalja in stiske rok, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala Andreju Svetetu in Janiju Bernotu za lepo opravljen pogrebni obred. Za pomoč v času dolgotrajne bolezni se posebej zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, patronažnima sestrama Mateji in Irmi za pomoč na domu ter osebju Doma upokojencev Domžale. Njeni domači Rokovnjač Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. Mnogo prezgodaj nas je po težki bolezni v 56. letu starosti zapustil naš dragi sin, partner, oče, dedek, brat in stric BOGDAN NAGLIČ iz Dupeljn Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu v času težke bolezni stali ob strani, mu karkoli pomagali, posebno zahvalo Onkološkemu inštitutu in dr. Lobodi. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob urah slovesa stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, cvetje, sveče, darove za svete maše in denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen pogrebni obred, Pogrebni službi Vrbančič in pevcem za zelo lepo petje in Tišino. Vsem iskrena hvala in radi se ga spominjajte še naprej. Hvala vam! Žalujoči: mama, Draga z Damjano, otroka Marko in Urša z družino ter brat Edi z družino 30 ZAHVALE ZAHVALA Svojo življensko pot je v 92. letu starosti sklenila in odšla v večnost naša draga mama, stara mama in teta MARIJA ROŽIČ roj. Kos po domače Kosova Micka z Gradišča 7 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darove za cerkev na Gradišču, svete maše in sveče. Zahvaljujemo se župniku Andreju za opravljen obred s sveto mašo in prve petke na domu, Irmi Markovšek za pomoč na domu, hvala dr. Lobodi in sestri Vanji. Posebno se zahvaljujemo osebju hospitalnega oddelka bolnišnice dr. Petra Držaja, Pogrebni službi Vrbančič ter pevcem in trobentaču za lepo odigrano melodijo. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti! Vsi njeni Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA 24. aprila smo se v Šentvidu poslovili od naše drage mami, mame, sestre in tete ALBINE CAPUDER roj. Gostinčar iz Vrbe 10 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darovane maše. Zahvala župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen obred in sveto mašo. Zahvala dr. Lobodi, sestri Vanji in patronažni sestri Irmi Markovšek. Zahvala tudi Pogrebni službi Vrbančič. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Mar prav zares odšla je tja v neznano? Kako je mogla, ko smo mi še tu... ? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ji ne zmotimo miru. ZAHVALA Še povsem pretreseni in ne povsem prepričani, da nas je v 46. letu za vedno zapustila METKA GOLOBIČ iz Trnovč 17 pri Zlatem Polju se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, za denarno pomoč, topel stisk roke sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem. Prav posebno smo se dolžni zahvaliti sosedi Marjani Pavlič za vsakodnevno telesno in duševno lajšanje njenih bolečin. Zahvaljujemo se dr. Tomažu Mušiču, društvu Hospic, CSD Domžale za vso pomoč in razumevanje. Metkini sošolki Ivanki zahvala za čustven in ganljiv govor ob odprtem grobu. Vso hvaležnost in zahvalo izrekamo Nejčevim sošolcem, zaposlenim na OŠ Janko Kersnik Brdo in v vrtcu Medo na Prevojah. Iskrena hvala Pogrebni službi Vrbančič, njihovim pevcem in trobentaču za njihovo občuteno izvajanje. Vsem, ki ste in nam boste pomagali nositi bolečino, najbolj iskrena hvala. Vsi njeni Trnovče, 8. april 2015 maj 2015 ZAHVALE, PISMA BRALCEV 31 O, 2 Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. Kako prazen je naš dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustil dragi oče, stari oče, brat in stric PETER GRILJ iz Trnjave pri Lukovice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se vsem za izrečena sožalja, tolažilne besede, podarjene sveče in svete maše. Posebna zahvala tudi Janezu Jerebu za poslovilni obred in Francu Novaku za sočutne besede slovesa ter Pogrebni službi Vrbančič. Še enkrat hvala vsem, ki ste kakor koli sodelovali pri spremstvu našega očeta na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustil naš ata, stari ata in pradedek JOŽEF CERAR Bokšetov Jože iz Sp. Kosez Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Tosame in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala dr. Lobodi in Irmi Markovšek za vso oskrbo ter gasilskemu društvu Lukovica in vsem ostalim gasilcem in praporščakom. Hvala župnikoma Ivanu Povšnarju in Andreju Svetetu za sveto mašo in besede ob slovesu. Vsem zahvala, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Naj počiva v miru! ZAHVALA V 86. letu se je poslovila naša draga teta FRANČIŠKA CERAR Bokšetova Francka iz Sp. Prapreč Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, darovane maše, cvetje in sveče. Hvala župniku Andreju Svetetu za sveto mašo in za besede v slovo. Hvala dr. Mušiču za vso skrb ob njeni bolezni in patronažni službi Irmi Markovšek za obiske na domu. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji želite večni počitek! Vsi njeni Vsi njegovi ZAHVALA V 52. letu nas je zapustila IRMA VODNIK KAVČIČ roj. Rak iz Bistričice pri Stranjah Ob boleči izgubi drage žene Irme se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani in jo pospremili na zadnji poti. Zahvala gasilcem PGD Prevoje, Mateji Orehek za govor in župniku za vodenje pogrebne slovesnosti. Hvala pevcem in Pogrebni službi Vrbančič. Hvala tudi dr. Marti Jerman za vso pomoč in skrb v času zdravljenja. Vsi njeni, maj 2015 Spomenik Materi bolečin Ob dvajsetletnici postavitve spomenika ali pomnika zamolčanim žrtvam nacizma, fašizma in komunizma Materi bolečin na Brdu pri Lu-kovici je le-ta doživel popolno preobrazbo. Preobrazbo v slabem, saj so neznanci v noči s petka, 8. na soboto, 9. maja ne samo odstranili bakreno pločevino s samega znamenja, ampak tudi dobro poškodovali del tega. Poleg tega so odtujili tudi žlebove z objekta na samem pokopališču. Stroški popravila bodo višji, ker so, da bi odtujili še preostalo bakreno pločevino, poškodovali tudi zid. Postavlja se vprašanje: je na tem svetu še kaj svetega? Toliko časa so pokojni iskali svoj mir, nekateri ga še sedaj niso našli, spet drugi pa ga tistim, ki so ga našli, kratijo. In če sem nekoč v zvezi z znamenjem zapisal: "Kako je s dušami tistih, ki so poboje počeli, pa vedo oni sami ..." dodajam samo še: "Kako je z dušami tistih, ki so tokrat motili mir umrlih za nekaj evrov?" Drago Jutersek Hofer sporoča Hofer LYTTOS Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Slike so simbolične in so predlogi za serviranje. Steklena embalaža je nevračljiva, cene vključujejo vse dajatve. Cene so v evrih in vključujejo DDV. Za napake v tisku ne odgovarjamo. Obiščite nas tudi na Facebooku IZ NASE STALNE PONUDBE Skutni desert s podloženim sadjem, več vrst, iz hladilnika, 125 g znižano od 07.05.2015 Hrana za mačke v pločevinki več vrst, 415 g znižano od 07.05.2015 Polnozrnati ^ toast 500 g znižano od 07.05.2015 za kos samo za kos samo za kos samo Grške olive polnjene: •sčesnom ali •s papriko ali •zmandlji 350 g oz. 370 ml Fileti rumene paprike 620 g MSC-fileti lososa •v repičnem olju ali •v lastnem soku 190 g (Büö 'inuw cu *1 ■leti rumen? znižano od 07.05.2015 znižano od 07.05.2015 znižano od 07.05.2015 prej za kos samo za kos samo za kos samo znižano od 07.05.2015 Sangría 1,51 • slani ali • s papriko 250 g Nemško čajno maslo iz hladilnika, 250 g znižano od 14.05.2015 za kos samo znižano od 07.05.2015 za kos samo za kos samo Minister za zdravje opozarja, da prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju. Hofer trgovina d.o.o. www.hofer.si