DELAVSKA POLITIKA
tokaja dvakrat tedensko. In sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Ntfranldrana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
©
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje In socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslaviio znaša mesečno Din 18.—, za Inozemstvo mesečno Din IS.—. Čekovni račun št. 14.335,
Stev. 96
Maribor, sreda, dne 1. decembra 1937
Leto XII
„Jlovenec“ je padel pod JNS
»Slovenec« si je z uvodnikom 27. nov. 1937 postavil večen spomenik in pokazal sam na sebi, kam zabredejo' ljudje, ki so zavrgli vsa svoja načela, vso svojo preteklost in okolico samo zato, da se morejo ponašati z oblastnostjo. »Slovenec« sam pravi: »To strastno hlepenje po oblasti je nekaj posebnega...« In »Slovenec« je tako globoko padel kot žrtev te »posebne strasti«, da se pogubljenja ne bo več mogel obvarovati.
Pri »Slovenčarjih« opažamo raz-krojevalni proces že od 1935. leta. Kaj vse si je dovolila Kopitarjeva ulica od tistega »sna kresne noči« pa do današnje trde realnosti! Od najvnetejših demokratov so se »Slovenčevi« pisarji spremenili v krvne nasprotnike vsega, kar količkaj spominja na ljudsko svobodo! S svetovnim fašističnim časopisjem konkurirajo, da bi dosegli rekord v hujska-štvu proti vsemu, kar ima kaj zveze s svetimi človeškimi in državljanskimi pravicami. Volitve po siromašnih kmečkih občinah so proglasili za zgodovinski spopad, ki bo odločil usodo Rima in Moskve.
In v tem tonu trobentajo in bobnajo vedno glasneje, vedno po višjih notah. Vsi tisti, ki jim ne prija to jerihovsko vpitje, so enostavno izmeček in izrodek našega dobrega ljudstva.
Pa vse to je še nekako šlo, dokler se je »Slovenčarjem« zdelo, da se dobri, verni pristaši navdušujejo ob tem bojnem pohodarstvu likvidatorjev bivše SLS. Popolnoma so pa izgubili živce, ko so spoznali, da se nad to neokusno igro vedno boU zgražajo vsi tisti somišljeniki, ki jim je materialno mogoče ali ki imajo dovolj civilne korajže, da povedo bolj ali manj odkrito, da je vsa ta senzacionalna pisarija pravo izdajstvo vseh ljudskih tradicij, kolikor jih je imel »Slovenčev« krog. »Slovenec« je izgubil celo vrsto najodličnejših katoliških intelektualcev in pisateljev, ne morejo več izdajati »Dom in Sveta«, ker možje peresa nočejo več pisati tako. kakor bi želeli »Slovenčarji«. Odlični katoliški starešini in akademiki so spregovorili, Po deželi ljudje ugibajo in majejo z glavami, ko dobe v »Slovencu« namesto odgovorov*na domača vprašanja samo zmagoslavno opevanje japonske vojske, libijskih in maroških čet. «
Da si upajo dvomiti v politično nezmotljivost »Slovenčarjev« ljudje, ki so doslej tako potrpežljivo in disciplinirano sprejemali na znanje vse avtentične razlage Kopitarjeve ulice, ta »predrznost« je pognala »Slovenčevemu« uvodničarju vso kri v glavo in je v slogu tistega usodnega boja med Rimom in Moskvo v hribovski občini zagrmel nad vsem. kar se prišteva k tisti strahotni stvari, ki se imenuje opozicija.
Slične napade smo mogli brati doslej samo v jenesarskenv časopisju takrat, ko je JNS delala svoj prvi »plebiscit« in ko je morala prestrašiti vse državljane, da bodo kaznovani kot veleizdajalci, če ne bodo pokleknili in volili edino zveličavne JNS. Pa »Slovenec« jih je 27. novembra 1937. leta nadkrilil in izstreli najtežje granate, ker ga je popolnoma zajela tista »posebna strast« ■meti in kazati oblast za vsako ceno.
Devel
1
evetnajsta eUemica
obstoja a
ržave
Devetnajsta obletnica zedinjenja še ne pomeni dvajset let zedinjenja. To razumemo. Če bi bila dvajsetletnica, bi bila lepša prilika za jubilej, za večje slavje.	,
Vendar pomeni doba devetnajst let več kot polovico življenjske dobe ene generacije in v taki dolgi, dolgi dobi bi se bila že lahko izvršila tudi duhovna »inkarnacija« zedinjenja po polneje ali docela. Zgodovina nas je potisnila v lonec države Jugoslavije z našim pristankom, na našo zahtevo, čeprav ne v obsegu, kakor je bila opravičena želja naroda. Zgodilo se je in zato je dolžnost političnih in go-spodarsko-socialnih faktorjev, pa tudi naša, da v tej državi izvrše svojo zgodovinsko nalogo, ki je predvsem v tem, da urede notranje razmere tako, da ne bodo ne doma ne zunaj zbujale kakega suma neurejenosti. Potrebno je to tudi, ker neurejene razmere normalni in času primerni razvoj onemogočajo ali vsaj ovirajo,
Socialistično delavstvo je propagiralo od početka to miselnost in se ji tudi danes ne izneverja, ker ve, da si delavstvo v urejenih in iskrenih razmerah lažje izvojuje svoje pravice. Toda delavstvo danes ne more ustanoviti niti politične stranke, čeprav ima nujne, jasne poglede na stvari, da bi jo čimbolj propagiralo.
Devetnajst let se razpravlja o »zedinjenju«. Formulacije, predlogi in razmotrivanja preplavljajo javnost. Resne debate pa ni. Citamo kritike, odklanjanja ali celo smešenje raznih inicijatorjev, kakor bi sploh ne bilo politikov v državi. Razgovorov ni. Niti javne diskusije o stvareh.
Najbolj značilno pri tem je, da sc vsa režimska in opozicijonalna gibanja bahajo z lojalno demokracijo, češ, da hočejo vsa vprašanja, ki nekaterim »mešajo« glave, rešiti demokratično.
Idealna je ta trditev, žal, da nas je praksa devetnajstih let drugače
učila in da nas smešenje in polemika o teh vprašanjih, kritika o predlogih in mennjih uverja, da imamo malo pravih demokratov. Demokracija, o kateri bi lahko trdili, da je prava in lojalna, to je, nesebična in stvarna, pa še ni koncentrirala svojih sil.
Naša kritika se torej ne nanaša na vso javnost. Imamo še politike demokrate. Toda, dokler se živelj demokracije v državi ne javi dovolj krepko, toliko časa ima demokracija na jeziku lahek posel.
Mi slavimo praznik zedinjenja. Pravo slavje zedinjenja bomo pa imeli takrat, ko bo zavladala prava čista demokracija.
Če se to zgodi, neglede na to, na kakšen način se to duhovno zedinjenje izvrši, toda v duhu demokracije, lahko že ob dvajsetletnici obhajamo pravi praznik zedinjenja.
To želimo; to bomo pospeševali!
Velik ufpeh francoske vlade lludfke fronte
Pod utisom zločinskega upora reakcije na eni strani in socialne briž-
nosti vlade na drugi strani.
V noči od četrtka na petek je obravnavala zbornica uradniški zakon, po katerem se izboljšajo plače državnih uradnikov, železničarjev in drugih javnih nameščencev. Zakon je bil sprejet s 518 glasovi. Proti je glasovalo 6 poslancev, 80 poslancev (reakcionarnih) se je glasovanja vzdr-
žalo. ‘
To glasovanje dokazuje, da vlada uživa med narodom večje in večje zaupanje. Glasovanje je obenem zunanjepolitična manifestacija stanovitnosti vlade z ozirom na potovanje Chautempsa in Delbosa v London na politično konferenco.
Stalna volna nevarnost med
Rušilo in Japonsko
Čim globlje prodirajo Japonci na Kitajsko, tem večja postajajo nasprotstva
Napetost med Rusijo in Japonsko narašča. Vzrok spora je predvsem političen. Z okupacijo oziroma nadoblastjo nad velikimi kitajskimi pokrajinami na severu se poveča imperialistična nevarnost, ki grozi od Ja-
ponske, tudi za Rusijo. Predznaki so, da je Vorošilov potoval v Sibirijo ter, da sibirska železnica prevaža v zadnjem času samo vojaštvo in vojni tnaterijal v Sibirijo.
Priključitev ruskih strokovnih organizacij mednarodni delavski strokovni zvesi
ko bo dogovor odobren
V Moskvi so se vršili razgovori radi priključka ruskih strokovnih organizacij mednarodni delavski strokovni zvezi, ki ima svoj sedež v Parizu.
Mednarodno strokovno zvezo so zastopali ss. Jouhaux, Sheveneli in Stolz.
Podpisan je bil dogovor o pogojih pristopa ruskih strokovnih orga-
Samo malo primerjajte ta »Slovenčev« uvodnik z grožnjami JNS pred leti, pa boste videli, da je ta uvodnik skoro prepisan iz nekdanjega mogočnega »Jutra«, samo da ga odlikuje pred njim še jezuitizem. Da, »Slovenec« je padel pod JNS, zato ni nobenega dvoma več, kakšen bo njegov konec.
nizaeij v Mednarodno strokovno zvezo, vendar pa tekst tega dogovora ne bo objavljen, dokler ga ni sprejelo vodstvo Mednarodne strokovne zveze in pa kongres ruskih strokovnih organizacij.
Japonci Se prodirajo
zapadno od Šangaja
Dasi je koncem preteklega tedna japonska ofenziva nekoliko zastala, se sedaj razvija zopet s precejšnjo hitrostjo. Japonci napredujejo ob reki Jangce in so zavzeli mesto Čang-čov ter trdnjavo Kjangjing.
Dejstvo je, da odloča na bojiščih premoč japonskega orožja.
-)(-
Kako priti iz nevarnosti in zmed?
Chautemps in Delbos v Londonu
Predsednik francoske vlade Chautemps in zunanji minister Delbos sta na povabilo angleške vlade prispela v London dne 29. m. m., kjer sta ostala poldrugi dan.
Obisk se tiče informacij, ki jih je dobil prejšnji teden lord Halifaks v Berlinu glede nemških kolonijalnih in drugih zahtev.
Anglija in Francija ne mislita iz-premeniti dosedanje zunanje politike in se ne bosta vtikali v razmere osi Rim—Berlin. Istotako pa ne bosta dopuščal, da bi kdo rahljal zvezne vezi med Anglijo in Francijo.
Vprašanje kolonij je bolj kritično, ker se tiče tudi drugih držav, tako Južne Afrike, Zelandije in Avstralije. Vendar bi se dalo to vprašanje ob dobri volji ugodno rešiti.
Angleško časopisje je tudi mnenja, da nevarnost vojne v Evropi ni aktualna. Omiliti je treba politično napetost.
To naziranje potrjujejo tudi izjave nemških politikov, ki pravijo, da nemška politika nima trenutnih interesov v srednji Evropi.
Kaj zahteva Nemiija
Nemčija vstopi zopet v Društvo narodov, če se priznajo dvostranske pogodbe; če se izpremeni in omili čl. 16 pakta Društva narodov ter to strogo loči od mirovnih pogodb; te-ritorijalnih želj v srednji Evropi Nemčija nima; s Čehoslovaško želi dobre razmere, ki se sklenejo v medsebojni pogodbi; zahteva kolonije zaradi surovin, preobljudenosti in ugleda kot velesila. — To je uspeh Halifaksovega potovanja v Berlin.
11.000 pomočnikov in 8000 vajencev je v Sloveniji zaposlenih pri 18 tisoč obrtnikih.
Španija Spancem!
Diplomatske intrige okoli Španije
Ni nobenega dvoma o tem, da se diplomacija velikih držav trudi, da bi našla podlago za likvidacijo španske vstaje in to na tak način, da bi bili varovani interesi prizadetih držav, od katerih vsaka hoče, da bi postala Španija izhodišče za njuno bodočo' politiko na kontinentu in v kolonijah.
Ta politika se vodi pod krinko Španija Špancem, ne da bi diplomatom padlo na um, da bi Špance vprašali za mnenje.
Politika nevmešavanja je propadla, sedaj gre samo za razdelitev vpliva interesiranih držav.
Upajmo, da bo španski narod prej ali slej spoznal igro diplomatov, ki jo igrajo za račun svojih držav in se osvobodil tistih, ki hočejo, da postane njihov podložnik.
Po bojiščih
Tolikokrat napovedane ofenzive generala Franca še vedno noče biti, dasi se o njej mnogo govori. Vrste se napadi na raznih delih front. Repu-
blikanci čakajo, Franco pa otipava fronto, zdaj ob Guadalajari, zdaj pred Madridom in zopet pri Toledu. Vse to kaže, da si ni popolnoma svest svoje premoči.
Vodja angleške delavske stranke v Španijo
Vodja angleške delavske stranke major Attlee bo odpotoval 2. decembra v Španijo, kjer bo razgovarjal s predstavniki španske v.lade o akciji, ki jo vodi angleška vlada v Španiji.
Roosevelt pesimist
Roosevelt napoveduje za leto 1939 ali 1940 z ozirom' na sedanjo mednarodno napetost, ki sicer kaže pomirjenje, vendar le konflagracijo (višek napetosti). Roosevelt ne namerava več (1940) kandidirati za predsednika Zedinjenih držav, češ, da je potreben na tem mestu mlad in energičen človek.
Obselamo!
Pri nekem večjem rudniku, ki ga za enkrat še ne imenujemo, se je zgodilo nekaj skrajno nesocijalnega, nekaj, kar je obsodbe vredno. V začetku meseca junija t. 1. je pri delu zasulo nekega rudarja, ki dela pri podjetju že 28’let. Pri tej priliki mu je poškodovalo desno nogo tako, da še danes ni zdrava. Ko je prišel v zdravljenje v bolnico, je poslal k njemu obratovodja dotičnega rudnika odposlanca, da napravi opis nezgode. Ponesrečeni je ta opis podal. Ko je pa bil opozorjen, da je odposlanec zapisal v rubriko kdo je nezgodo zakrivil, da »delavec sam«, ni hotel zapisnika podpisati. Nato se je še večkrat zahtevalo od njega, da podpiše, pa ni hotel, dokler ni prišel zastopnik rudarske oblasti, v katerega navzočnosti se je napravil pravilen zapisnik.
Nato pa je dobil dotični ponesrečenec v mesecu novembru t. 1., od dotičnega obratovodje dopis, s katerim sc mu sporoča, da je radi njegovega zadržanja v času bolovanja za kazen premeščen na drug obrat in v drugo stanovanje, ki je dve uri hoda oddaljeno od sedanjega. V slučaju. da se teinu ne bi pokoril, bo odpuščen brez odpovednega roka po službenem redu!
Torej, delavec, ki dela 28 let pri podjetju mora radi tega, ker se je ponesrečil in se hotel ravnati po zakonu, je sedaj za kazen še v nevarnosti, da bo odpuščen in deložiran.
Mi si spričo tega dovoljujemo vljudno vprašati tega drugače nacijonalnega obratovodja, kje je tukaj njegov socijalni čut do delavca — jugoslovanskega državljana?
doma u %
20 milijonov dinarjev za državno stanovanjsko akcijo. Minister socialne politike je povedal časnikarjem, da mu je z narcdbo dovoljeni kredit 20 milijonov dinarjev za gradbo delavskih stanovanj in socialne ustanove. S tem je vlada pokazala, da pozna potrebo, vendar je znesek mnogo premajhen v primeri z 12 milijardnim proračunom. Na Cehoslo-vaškem votira mesto Praga par sto milijonov in država nad pol milijarde kredita na leto v take namene.
Še tega je treba. Na plenarni seji trgovske in obrtniške zbornice so rekli, da se je režija povečala za gospodarstvo z uvedbo starostnega zavarovanja za delavce za Din 31.9 milijonov v dravski banovini. Sedaj se pa zahteva še skrajšanje delovnega časa na 40 ur na teden. — K temu pripominjamo, da je skrajšanje delovnega časa socialna nujnost, da se zaposli nezaposlene.
100 milijonov Din čistega dobička je napravil Prizad v pretečenem poslovnem letu. Prizad (Privilegirano izvozno društvo; jc bilo ustanovljeno od države zato, da prepreči padec cen poljskim pridelkom in tako pomaga kmetovalcem. Delničarji Prizada so zelo zadovoljni s seboj in bodo na občnem zboru 29. t. m. dvignili delniško glavnico s 15 na 40 milijonov Din. Kmeti pri Prizadu niso udeleženi.
Državna podpora inozemskemu podjetju »La Dalmatienne«. Finančno ministrstvo je izplačalo splitski m še nekaterim primorskim občinam poldrug milijon Din kot odškodnino, ker te občine ne smejo pobirati davkov od družbe »Dalmatienne«, ki je dobila od države koncesijo za veliko elektrarno in nekaj tovarn pod po-
gojem, da 15 let na plačuje nobenih davkov. Občinske davke plačuje torej za podjetje državna blagajna.
Za slovansko bogoslužje v katoliških cerkvah so se izrekli jugoslovanski škofi na svoji konferenci 30. nov. v letu osvobojenja 1918. Poslej so pustili to vprašanje, letos so pa izrekli simpatije generalu Francu in nemškim' škofom.
Maniu je sklenil volilni sporazum s skrajnimi desničarji. Manin, kmeti-ški voditelj iz Sedmograške, se je bil umaknil iz političnega življenja.
V	sedanji volilni borbi zopet nastopa ter se je dogovoril s — skrajno desnico, da ne bodo drug drugega napadali. Ni pa jasno, ali je to le volilni manever proti režimu ali pa je Maniu toliko preokrenil.
Dr. Schacht je utrujen odstopil. Dr. Schlacht je potemtakem obupal ski minister, voditelj močnega kapitalističnega koncerna in energičen človek. Hitler je sprejel njegovo de-inisijo in ga imenoval za ministra brez listnice in svojega svetovalca. Dr. Cchacht je potemtakem obupal nad nemškim gospodarstvom.
Pariška svetovna razstava zaprta. Dne 25. novembra je bila zatvorje-na pariška svetovna razstava. Razstavo je obiskalo mnogo nad 38 milijonov obiskovalcev.
Macdonaldovo truplo, ki so ga
prepeljali na Angleško, so te dni v
Portmouthu upepelili.
*
Demonstracije proti Hitlerjevemu delegatu v New Yorku. Stotnik Wie-demann z ženo se je pripeljal v Ne\v York. Ostati je moral na ladji, dokler je policija razgnala demonstrante. Z ozirom na razpoloženje v Ameriki ga Roosevelt najbrže ne bo sprejel v avdijenoo.
Voditelj nemške nacionalsocialistične mladine
združuje »Sokola« in JRZ
273. štev, »Slovenca« poroča: »Danes dopoldne (26. nov.) je pristal s svojim letalom' na zemunskem letališču vodja nemške narodno - socialistične mladine Baldur von Schirach. Z njim je dopotovalo še 7 uglednejših funkcionarjev . . • Obiskal je tudi starešinstvo Sokola kraljevine Jugoslavije, nato pa je ob pol 5. prišel s spremstvom v prostore glavnega odbora JRZ, kjer ga je pozdravil glavni tajnik JRZ Ljubo Pantič, ki ga je odpeljal v veliko dvorano, kjer je bila razvrščena četa belgrajske mladine JRZ. Med svi-ranjem godbe JRZ se je Baldur von Schirach razgovarjal s predstavniki JRZ.«
Boj s poljsko reakcijo
Kongres svobodnih strokovnih organizacij
Prejšnji mesec so imele svobodne delavske strokovne organizacije amsterdamske internacionale v Varšavi svoj kongres. Navzočih je bilo mnogo inozemskih zastopnikov, tako internacionale, Cehcslovaške in drugi.
Za razmere na Poljskem je značilno, da so na temi strokovnem' kongresu razpravljali tudi o različnih vprašanjiho političnega značaja kakor o svobodi strokovnih organizacij. To prihaja odtod, ker je delovanje poljske socialistične stranke jako omejeno po fašističnem terorju.
V	vseh polfašističnih deželah morajo delavske strokovne organizacije prevzemati nekatere politične akcije, ki jih v rednih razmerah redoma opravljajo delavske politične stranke.
Na tein kongresu v Varšavi je bila sprejeta poleg strokovnih resolucij tudi resulucija, v kateri se zahteva obnovitev demokracije.
Nadalje je kongres zahteval razpust sejma (parlamenta) in razpis svobodnih volitev na podlagi novega pravičnega volilnega zakona.
Naročniki, pozor!
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnalo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavliati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava.
Širite »Delavsko Politiko"
JOSIP GAGEL ZA MIKLAVŽA! ZA BOŽIČ!
m	■» —     ......................
LJUBLJANA
Šolski drevored (Pod Lemenatom)
Nudi najprimernejša darila in to: Moško in žensko perilo, kakor tudi vse vrste moške, ženske in otroške nogavice in rokavice v največji izbiri po zelo ugodni ceni.
A. M. de Jong:
75
IZDAJA
Otroška leta Mereyntjeja Geysena
Gospa Neutel je kričala: »Umorjen je!« on pa je videl brezposelnega mladeniča, čigar obraz je bil ves oblit s krvjo... Vrč pa je izgledal in tulil kot volk ...
Jokajočega in tresočega se po vsem telesu ga je našla njegova mati; na vsa njena vprašanja je odgovarjal samo eno:
Grdobe so hotele Vrča tepsti, potem pa so se spopadli in mikastili...«
Za noben denar ne bi bil priznal, da je Vrč začel pretep.
Vsekakor Vrča ni bilo k maši, pri kateri je Mereyntje prvič ministriral...
Več dni je vsa vas govorila samo o tem pretepu, kako je Vrč premikastil tri dolgine, da so bili vsi modri in črni, dokler niso končno pokazali podplatov in jo jadrno odkurili... Ogorčenje proti temu strašnemu pretepu je bilo sicer veliko, manjkalo pa tudi ni takih, ki so na skrivaj občudovali njegovo herkulsko moč, da je lahko sam dal poštenega vetra kar trem, ki so se mu bili postavili po robu.
Potem pa se je zgodilo še nekaj bolj zanimivega, da so ljudje lahko o tem govorili: pod večer tretjega dne po tem pretepu so prišli po Vrča holandski graničar in dva orožnika na konju ter so ga zvezanega odgnali na občino. Končno so ga bili le zalotili in po divjem medsebojnem ruvanju se je trem stražnikom posrečilo, da so ga ukrotili. Vsem štirim so se poznale bunke, ki so jih dobili. Obleka jim je visela v cunjah s telesa. Obrazi pa so jim bili krvavi in polni modrih pod-pludb.
In Vrč je dobil zato dva meseca strogega zapora. Njegov zagovornik je prosil za milo sodbo in imel dolg zagovor, v katerem je pojasnjeval prepir med obtožencem in enem izmed policajev. Državni tožilec je predlagal pol leta zapora. In vsak je bil mnenja, da je Vrč prišel poceni skozi.
V.
Mereyntje se kar ni mogel znajti v samoti teh brezkončnih dni. Ni mogel razumeti, kako le je prišlo, da so ga naenkrat ločili od njegovega prijatelja. Še bolj pa se je čudil, da so vsi, ki'jih je poznal, govorili tako mirno o aretaciji Vrča in dvomesečni kazni, ki mu je bila odmerjena, kot da se ne bi bilo sploh ničesar zgodilo. In vendar dva meseca v temni luknji... Dva meseca v je-
v.	rs	\	**
C1 . . .
Mereyntje je poznal ječo samo iz pripovedovanja, v zvezi z življenjem svetnikov in mučenikov ter iz povesti. Predstavljal si jp temen, podzemeljski prostor, v katerem je kapljala voda s sten in je bilo v njem vse prepredeno s pajčevinami. V plesnivem brlogu pa so živele krote in podgane, ki so skakale in lazile ljudem po nogah ter jih grizle, ako so zaspali. V taki, po plesnivosti zaudarjajoči ječi je videl Vrča ležati na smrdljivem kupu slame, okovanega v težke verige in prikovanega na zid, kako jc jedel kot edino hrano zadnje ostanke črnega kruha in pil kalno, usmrajeno vodo. Pri tem pa so hudobni čuvaji, režečih, izdajalskih obrazov, s šopi ključev v rokah oprezovali okoli njega, kako bi ga lahko mučili in žalili. Nekje blizu je moral biti tudi krvnik s svojimi hlapci, z mučilnico, na kateri so človeka natezali in mučili, ter kolo, na katerega so privezovali jetnike, da so jim zdrobili kosti na tisoč koščkov. Mogoče Vrča ne bodo dali na natezalnico, ako bo miren in potrpežljiv... toda, on je. bil tako strašno svojeglavcu! ...
Ječa pa je bila tako daleč proč, daleč tam v Rotterdamu. Lahko bi ga bili zavlekli pa tudi kam drugam ...
(Dalje prihodnjič.)
»DELAVSKA POLITIKA«
3 Stran
7g HašiU Ucaiet/
Trbovlje
Važno za rudarske žene in dekleta! Pre-•davanje, ki se bo vršilo jutri, v četrtek, dne 2. decembra ob pol 4. uri v dvorani Delavskega doma v Trbovljah, je izredno važno za delavske žene in dekleta, saj se vsled zastarelili navad in običajev teptajo mnogokrat najboj osnovne človečanske pravice žena in deklet. V sedanji dobi hinavščine, zapostavljanja in izrabljanja delavskih žen iti deklet je najvažnejša naloga, da se vsaka žena in dekle pouči .o zakonitem varstvu in zaščiti, ki jih današnja zakonodaja nudi in predpostavlja za žene in dekleta. — O gornjih važnih zadevah bosta predavala ss. dr. Reisman in Jelen iz Maribora. Žene in dekleta! Ne zamudite tega važnega predavanja.
Tradicionalna prireditev rudarske vzajemnosti na dan Barbara-proslave. Delavske strokovne in kulturne organizacije so sklenile, da priredijo v Delavskem domu v Trbovljah na dan tradicijonalne Barbara-proslave veselico z delavsko godbo in plesom in to čez policijsko uro. Prireditev, ki bo imela značaj vzajemne skupnosti, se bo pričela v nedeljo zvečer, dne 5. decembra ob S. uri Vstopnina bo zelo nizka. Na to proslavo tradicijonalne rudarske vzajemnost vabimo vse rudarske obitelji in sploh trboveljsko javnost, da se za nekaj ur ob godbi in plesu razvedri. Za dobro kapljico in za dober prigrizek pa skrbi novi vodja gostilne Delavski dom v vseh krogih znani s. Pavšek.
Hrastnik
Neki najpametnejši in najbolj socljaluo čuteč človek je iztresel v nekem listu, ki hoče. da velja za najboljšega na svetu, svojo jezo, s tem, da je udaril po meni. Ta napad me ni presenetil, saj sem o tem zvedel že pred dvema mesecema, kaj se namerava. Ker pa mi niso mogli drugače do živega. so najeli neke ljudi, da so oprezovali za menoj, me tu in tam zapletli v pogovor, da bi potem vse toplo nesli na ušesa tistim, ki pišejo v njihov list. O tem sem izvedel na ta način, ker je poštenost pri nekaterih ljudeh še vedno močnejša, kot pa bi demagogi radi. Kot podlago za napad na mene so vzeli moje razbijaško delo na kulturnem polju in to radi tistih plakatov, katere sem snel, dasi je bilo o tem vse delavstvo informirano, pa tudi oba odbifl-a podružnic . »Vzajeninonsti«. O našem skupnem delu se boste še prepričali in videli, da postane ©lan »Vzajemnosti« lahko vsak tisti, ki je s Kuka prav tako, kot kdor je z nasprotne-ga nriba. loda so nekateri pri nas, ki se posluzujjo take taktike za dosego svojih ciljev, kot jo ima Hitler proti Židom. Poznani zmešane glave, ki vodijo to kampanjo in vem, da bi bili ti najbolj veseli, ako bi hotel biti razbijači po njihovi želji, t. j. da bi potrgal vedno vse lepake za vsako kulturno prireditev sproti. Tega pa meni ni treba, ker skrbe za to nekateri naši dobri sodelavci. Saj smo videli to pri lepakih, ki so vabili na socialnonpolitična predavanja itd. Tudi med našimi »prijatelji«, ki jim je nedo-stajalo časa, da bi bili lahko trgali naše lepake. so pa hodili naokoli in celo v sosednje kraje, agitirat proti udeležbi na naših prireditvah. Kar se razbijanja tiče, se upam takoj postaviti z vami na tehtnico, pa bomo videli, koliko je eden in koliko drugi razbil. V novejšem času so ti zidarji novega sveta napovedali kulturno smrt naši »Vzajemnosti«. O tem naj bi pisali, pa ne o ljudeh, ki delajo v našem delavskem gibanju že od početka in do danes ter bodo tudi še za naprej, čeprav brez funkcije. Kogar bodete dve podružnici »Vzajemnosti« v Hrastniku. naj ve, da postoja ta način delitve kulturnega dela že 15 let in bo to trajalo tudi še naprej, ne da bi moglo kaj takega motiti našo harmonijo. Želimo samo, da nam tisti, ki toliko govore o proletarski kulturi ne bodo pri tem nog podstavljali. Razen tega pa jim svetujem, da si naj gredo pogledat v Radeče ali pa na hrvaško mejo, in tamkaj študirajo posledice kulturnega dela, ki so ■ga v teli krajih vršili njihovi prijatelji. Sedaj pa se besedo v iskrenosti. Gotovo že marsikomu še v spomninu, da sem na sestanku kritiziral postopanje nekaterih steklarskih in drugih mojstrov. Takrat mi ie eden. ki je pametnejši od mene pojasni! da ie vsega kriv nekdo drugi. Ko je bilo' na
Ljubljana
Uspeli protestni shod*
ljub ljanskega strokovno organiziranega delavstva
Krajevni medstrokovni odbor ljubljanski je imel v nedeljo 28. m. m. v polni dvorani Delavske zbornice protestni shod proti poslabšanju § 330 obrtnega zakona in proti naraščanju draginje. Poročala sta ss. F. Uratnik in S. Tome o dnevnem redu prav temeljito in jasno. V referatih se je poudarjalo, da se delavska zaščitna zakonodaja ne izvaja, da je na neki anketi rekel podjetnik, da takih zakonov, tudi če se sklenejo, podjetniki ne bodo izvajali. Z izpremembo § 330 hočejo delodajalci skrajšati rok za delavske terjatve sploh na eno leto (namesto treh let) in dajatve za nadure celo le na šest mesecev (sedaj tudi tri leta). Podjetniki pravijo, da imajo sitnosti z delavskimi tožbami. Ta izgovor je pa jalov. Zakaj, izpolnjujejo naj zaščitno zakonodajo, pa ne bo ne sitnosti, ne tožba. Glede draginje je navesti, da je v enem letu silno narasla. Če je danes najvišja minimalna mezda Din 3, bi ta morala danes znašati vsaj Din 4, da bi mogel delavec kupiti isto, kar je kupil pred letom dni. Mezde so,potrebne izboljšanja in je popolnoma naravno, če de-
lavci to zahtevajo. S. Tome je opozarjal razen na § 330 še na druge določbe zakona o zaščiti delavstva, ki jih podjetniki kar sistematično kršijo. Po ceferatih sta bili soglasno sprejeti dve resoluciji, in sicer prva, ki protestira _ proti delodajalski nameri, da se poslabša § 330 obrtnega zakona, in dru ga, ki protestira proti sistematičnemu navi janju cen, zahteva, da se izvaja najstrožja kontrola cen ter ščiti konzumenta, ki je bit ne važnosti za razvoj zdravih socialnih razmer. Predsednik zborovanja se je zahvalil za vzorni red in disciplino, apeliral na podružnice, da tudi same na vseh svojih zborovanjih obravnavajo delavskozaščitno in drugo koristno snov. Javil je tudi, da se bo vršilo najbrže v prvi polovici januarja meseca posebno predavanje o temi Masaryk in socialistično delavsko gibanje. Zborovalci so z vso iskrenostjo in zanimanjem na shodu odobrili akcijo krajevnega medstrokov-nega odbora. Predsedstvo predloži obe resoluciji delavski zbornici, da intervenira v njiju zniislu na pristojnem mestu.
O pogodbi med Električno zadrugo v Šiški in
ljubljansko mestno občino
Ker se ljubjanska občina zaradi zgrešene komunalne politike ni brigala za elektrifikacijo Šiške, so si Šiškarji sami poskrbeli elektriko potom Električne zadruge. Ta pa jo je kupovala od Česna v Tacnu.
Ljubljanska občina je s težkimi žrtvami v zadnjih letih najprej prevzela od češnove elektrarne ves tok, nato pa pričela z likvidacijo Električne zadruge v Šiški. Da bi prevzela mestna občina električni konzum v Šiški, so se doslej sprejele v občinskem svetu že 3 pogodbe. Prvič že pod županom drjem Pucem, dvakrat pa so to vprašanje reševali pod sedanjim županom drjem Adlešičem.
V upravi Elekrične zadruge ima glavno besedo gospod Šalekar, ki je član občinskega sveta ljubljanskega in sedaj obenem najožji pristaš županove okolice.
Za Šiškarje ni vseeno, kako se interesi mestne občine ljubljanske rešujejo na račun njihovih žepov in njihovih zaslužkov. — Bali so se likvidacije iz enostavnega razloga, ker plačujejo tok po Din 2.90, v Ljubljani pa ga plačujejo po Din 5.
V prejšnji, lani sprejeti pogodbi so do-očii — varuje koristi tudi ljubljanske mestne občine — za zadružne člane in najemnike ceno električnemu toku z Din 1. Kmalu pa smo slišali, da so njihovi politični pristaši v višjih inštancah začeli premetavati to pogodbo in po dobrem letu jo je dobil zopet nazaj ljubljanski občinski svet.
Ne vemo, kdo je botroval tej zadnji pogodbi. Upravni odbor mestne elektrarne, ki bi bil merodajen, ni bil vprašan. V finančni odbor je prišla že podpisana pogodba jn z devizo: ta pogodba je za mestno občino veliko ugodnejša od prejšnje, tedaj veliko neugodnejša za Šiškarje, so jo dali na dnevni red javne seje.— Zanimivo je,
da je večina občinskega sveta glasovala za to novo pogodbo, ne da bi jo bili sploh prej prečitali. — O prenosu gostilniške koncesije in drugih takih brezpomembnih zadevah so razpravljali, o tej zadnji pogodbi sploh niso razpravljali.
Član sedanje večine v občinskem svetu je tudi gospod Borštnar^ predsednik krajevne organizacije JRZ v Šiški. Gospod Borštnar je na seji občinskega sveta vedel povedati, da njegov tovariš Šalekar od zadruge sploh ni imel pooblastila, da bi bil to pogodbo lahko podpisal. Kljub temu je gospod Borštner za pogodbo glasoval in tako znova povdaril enotnost JRZ v Šiški.
Seveda pa je sedaj na Šiškarjih, kako bodo to enotnost JRZ ocenili. Najprej jim priznajo ugodnosti, nato jih ostrižejo, vse pa lepo z deljenimi nalogami. — Gospod Borštnar se buni v Šiški, disciplino varuje v klubu in v občinskem svetu. Robanti proti pogodbi v Šiški, glasuje zanjo v občinskem svetu. — Vprašanje prevzema zadruge pa je že tako važno, da se tako ne da priti na dnevni red.
Po sedanji pogodbi bodo plačevali Šiškarji skozi 10 let tok kot doslej le za 10 par so jim znižali. Po desetih letih pa bo ta ugodnost ugasnila, pred tem rokom pa tudi že pri vseh, ki bodo menjali stanovanja. — Najemniki bodo torej plačevali sedanjo ceno le, če bodo ostali v stanovanju, kakor ob podpisu pogodbe. Za tolažbo vseh najemnikov' bodi povedano, da so računali že o tem in dognali, da je menjanje stanovanj tako pogosto, da bodo te ugodnosti deležni najemniki le ? do tri leta. po tem času pa bo tudi za Šiškarje veljala neizmerno visoka in pretirana cena Din 5. Tako hoče zni-velirati sedanja večina občinskega sveta Ljubljančane in Šiškarje.
Maribor
Dobro uspelo zborovanje trgovskih nameščencev se je vršilo prejšnji petek v hotelu »Zamorec«. Prostori so bili nabito polni. O starostnem zavarovanju priv. nameščencev je poročal s. Petejan, o anketi za nov odpiralni in zapiralni red pa s. Domi-ter. V debato so posegli Vidovič, Jurič in
nekem sestanku govora o potrebi organiziranja vsega delavstva, je bila ta naša parola zopet odklonjena z iste strani, z izgovorom, da to ni važno. Zakaj tako nasprotovanje našrn predlogom — zato, ker so jih stavili socialisti. Da se boste o tem prepričali. vzemite v roke »Delavsko Politiko« in prečitajte si članek o položaju steklarskega delavstva v Hrastniku in videli boste, da so si ti ljudje s svojo, tu opisano iskrenostjo, sami poveznili pokrov na glavo. Toliko za enkrat. — W.
drugi. Sklenjeno je bilo, da se v najkrajšem času skliče ponovno zborovanje in to v še večjih prostorih, čfa bode vsem trgovskim nameščencem omogočeno zavzeti pravilno stališče k vprašanju starostnega zavarovanja. Zdi se, da so se trgovski nameščenci vendarle vzdramili !j
Predobjava — Silvestrovanje pri Unionu (prej Gotz)
Strokovna komisija v Mariboru in »Pod-savez delavskih pevskih in kulturnih društev« bosta priredila pri »Unionu« silvestov večer z bogatim sporedom. Sodelovala bodo vsa mariborska delavska kulturna društva. Igrala bo godba 1. glasbenega društva žel. del. in uslužbencev pod taktirko g. Schonherrja. Šaljivi nastopi! Najlepši zaključek starega leta bo pri Unionu. Vstop-
S. Ivan Hrastnik
Včeraj, dne 29. t. m. smo pokopali na pobrežkem pokopališču s. Ivana Hrastnika, čigar imena se bomo v našem socialističnem gibanju spominjali z vsem spoštovanjem, kajti s. Hrastnik je bil in bo ostal svetel vzgled zavednosti nam in zanancem. Rojen je bil 31. avgusta 1856. v Vrholah pri Konjicah kot sin ubogega progovnega delavca, ki je imel številno družino, toda mnogo prepičel zaslužek, da bi bil lahko poslal svojo otroke v šolo. Tako se ie zgodilo, da je pokojni s. Ivan Hrastnik ostal brez solskega pouka in — analfabet.
Ko se je 26 let star vrnil od vojakov, "m	ključavničar	v delavnici j. ž. v
Mariboru in bil potem v tej službi polnih' 49 let in 2 meseca, do svoje zaslužene vpoko-jitve.
Toda pokojni ni bil, kot so analfabeti, nedelaven in neinteresiran pripadnik delavskega razreda, ampak zaveden, organiziran delavec, ki je že od 1. 1884 bil član svoje razredne strokovne organizacije.
Pa ne samo to, s. Hrastnik je bil od časa svojega vstopa v organizacijo, pa do svoje smrti naročnik socialističnih delavskih listov Svoje življenje j© sklenil kot naročnik »Delavske Politike«, katero si je hodil sam iskat, ker je tako težko čakal na njo vedno je potem poiskal in našel nekoga, ki mu je list prebral od začetka do kraja, za kar je dotičnemu vedno plačal poseben honorar. Na ta način je Hrastnik vse svoje življenje bil v stalni zvezi s socialističnim gibanjem. Imel je čudovit spomin, da ie lahko desetletja nazaj povedal vse, kar ie bi o kdaj pisano v naših listih. Doma pa si Jih je skrbno shranjeval in je —analfabet zapustil cele skladovnice časopisov brez katerih ni mogel biti. Vedno ie rekel- »Brez
KčemLl« "aŠega Č3S0PiSa ne morem
iflA. Z^fsteKa bojevnika za socialistično idejo je spremila pretekli pondeljek velika množica njegovih znancev in prijateljev na zadnji poti. Godba Glasb, društva žel delavcev mu je zaigrala v slovo in tudi pevsko društvo »Frohsinn« mu je zapelo
Težko nam je slovo od sodriiga, ki je s svojim vzgledom, kot analfabet, osramotil vse nezavedneže v delavskih vrstah, dasi znajo citati in pisati, niso pa niti naročniki našega socialističnega tiska, niti ne organizirani, in se ne zavedajo, da je moč delavstva v izobrazbi.
Slava spominu s. Hrastnika! Preostalim naše sožalje!
nina bo: v predprodaji Din 8, pri blagajni Din 12.
O Franciji, njeni notranji in zunanji po-, litikl sbo predaval v torek, dne 7. decembra t. 1. s. dr. Avg. Reisman ob 20. uri v dvorani Delavsjce zbornice. Predavanje bo temeljilo na izvajanjih znamenitega poznavalca rednje Evrope in Balkana, prof. Domi-noisa iz Pariza, ki je nedavno govoril o tem predmetu pred odlično družbo javnih delavcev v Pragi.
SABA
priznano dobra rezila za britje ge dobijo povsod
Proslava zedinjenja. Na predvečer I decembra, ki je praznik zedinjenja Srbov
Naše načelo za Miklavža je:
Nizke cene in dobro blago!
Velika izbira igračk po najnižjih cenah!
Perilo:
moške oksfort srajce moške maje moške Idače moške srajce moške spodnje hlače ženske maje ženske hlače damske maje z rokavi Din damske hlače	. ...
damske flor nogavice Din moške nogavice moške dokolenke damske triko rokavice moške triko rokavice brisače servijeti
gumijasti predpasniki samoveznice
Din	19,—	dalje
Din	21,—	dalje
Din	21,—	dalje
Din	25,—	dalje
Din	18,—	dalje
Din	21.—	dalje
Din	21.—	dalje
Din	18.—	dalje
Din	16,—	dalje
Din	6,—	dalje
Din	2.75	dalje
Din	9.—	dalje
Din	10,—	dalje
Din	11.—	dalje
Din	S. -	dalje
Din	4.—	dalje
Din	12.~	dalje
Din	7.		dalje
moške vestije
Čevlji:
otroški
ženski
moški
copate otroške copate ženske copate moške snežke
Din 45.— dalje
Din 18.-Din 68.—
Din
Din
Din
Din
Din
dalje
dalje
Usnjeni
denarnice otroške torbice ženske torbice nktovke
kovčegi s ključem
predmeti:
Din Din Din Din Din
78,— dalje 18.— dalje 26.— dalje 30. dalje 69,— dalje
2.— dalje 6.75 dalje 27.— dalje 39.— dalje 14,— dalje
kovčegi od 35 cim dalie
Porcelan
skodelice za kavo servis za črno kavo.
14 delni servis za čaj, 15 delni jedilni servis za 6 oseb, 26delni garnitura za pecivo
Steklo:
kozarci
servis vinski, 6delni servis za liker, s podstavkom servis za vodo servis za kompot doza za sladkor doza za maslo nastavek za sadje
Din 32.25 dalje	Razne	potrebščine:
milo	Din	0.50
Din 7,—	gumijaste	gobe	Din	2.75
ogledala za britje	Din	9.50
40 _ aparat za	britje	Din	7.
zobne ščetke	Din	2.50
kozarci za zobe, v barvah	Din	2.50
doze za milo	Din	2 50
?lavl?iki,„. '	Din	L50	dalje
žepni noži	Din	4—	d-die
nahrbtniki	za otroke	Din	lo" —
nahrbtniki	za moške	n;,,	at>'
manikire	n j,.	,0
18;—	razpršilniki	Dj
jedilni pribor za 6 oseb Din 159 Oblačila:
pe	Din	7 —
otroške obleke	Din	78 —
moške obleke	Din	221 -
Dih
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
55,—
Din 220. 35,—
1,—
12.75
Din 18.— 30,— 8 — 12.50 15,—
A a.	-	  ‘■■non.v	uničite	i)i„	221-
Anton Krisper, Ljubljana, Mestni trg 26, Stritarjeva 1-3
Hrvatov in Slovencev v eno državo, se ho I mestu, pri kateri bodo sodelovala javna vršila ob 7. uri manifestacija z obhodom po I združenja in društva.
Privatni nameSienci - Maribor, 7. decembra MIKLAVŽEV VEČER V NARODNEM DOMU
€•11«
»Slovenec« zafrkuje slovenskega fanta? Kakor smo poročali, je bilo na merodajnem mestu ugotovljeno, da Celje nima brezposelnih, vsled česar je tudi odpadla skrb za ogrevalnico. Proti pričakovanju pa je takoj na to objavil >Slovenec«, kako narašča tudi v Celju brezposelnost in navedel celo številke. Upamo, da takšnih klofut poročen fant ne bo mirno trpel, ampak bo skočil v svoj kroj, da bo napravil red. Težje vprašanje za znanega sitega fanta je brezposelnost, katere se pač ne more z neresnico nasititi.
Dobrota ja sirota. Inozemskega predavatelja, ki je pretekli mesec Celjanom predaval, se je usmilil g. K. L. ter mu nudil prenočišče. Ker pa gosta ni prijavil, je bil kaznovan z Din 50, za katero vsoto bi nemara dobil lahko v hotelu 2 sobi. Je pač hudo, v Celju, predavanja ne nesejo ...
Proda se dobro ohranjen gramofon z
več ploščami po nizki ceni Poizve se pri Božičnik, gosilna Baštevc, (laberje.
KINO DOM, CELJE
1.—3. decembra »PATRIOTI«; 4.—6. decembra »SAMOSTANSKI LOVEC«; 7.-9. decembra »SEDEM ZAUŠNIC«.
LaSko
Važno predavanje. Zveza rudarjev Jugoslavije, podružnica Huda jama sklicuje za v nedeljo, dne 5. decembra t. I. s pričetkom ob 9. uri dopoldne v gostilni Šket pri kolodvoru delavsko predavanje, na katerem bosta govorila ss. Eržen in Jelen iz Maribora. Delavci in delavke, udeležite se tega predavanaj v čim večjem številu!
Ulila
Premalo otrok. V naši cerkvi se večkrat sliši, da je vse premalo otrok. Vprašali bi vas, kdo ima več otrok, delavci ali gospoda? Bolj namestu bi bilo, če bi se pobrigali, da bi delavci dobili večje mezde in bolj redno izplačane svoje zaslužke. Je slučaj, da delavec čaka že od leta 1931 na svoj zaslužek So pa tudi šest- do sedemčlanske družine in delavec težko čaka, da bi bil vsaj en otrok že toliko dorasel, da bi bil zmožen prijeti za kakšno delo in pomagati družini. Pomislite, ali more biti taka mati srečna, ki ne more svojih otrok ne obleči ne nasititi, kakor se spodobi človeku. Naše geslo pa je, da je boljše imeti enega ali dva otroka, pa tiste zdrave, kakor pa štiri do šest, pa vse lačne, raztrgane in tuberkulozne.
Velika izbira razno-vrstnih daril za
MIKLAVŽA
L. U H L E R MARIBOR
Aleksandrova c. 13
DARILA ZA MIKLAVŽA
Bonbotijere, kekse, bonbone vsakovrstno najfinejše pecivo do priprostih medenih izdelkov
Vam nudi slaščičarna
Anton Mohor ■ Kranj
lin rt zimsko perilo, roka-“IBldllflCj vice, nogavice, perje za blazine itd. najceneje pri
„Lia“, Maribor
Alakiandrova cesta 19
Kran|
Veseloigro »Nebesa na zemlji« priredi »Vzajemnost« v sredo, dne l. decembra in v nedeljo, dne 5. decembra v dvorani rest. Semen. Začetek pri obeh predstavah ob 16. uri. Vstopnina: sedeži 1. prostor Din 6, II. prostor Din 5, stojišče Din 3. Med odmori svira tamburaški zbor društva »Vzajemnost« iz Smlednika. Pridite, da nas bo čim več!
Slovenska Bistrica
Masarykova proslava se bo vršila v nedeljo, dne 5. decembra t. 1. s pričetkom ob 9. uri dopoldne v hotelu »Beograd«. O Masaryku in delavstvu bo govoril s. dr. Reisman, o socialni zaščiti pa s. Petejaii. Nastopil bo tudi delavski pevski zbor. Zato, sodružice in sodrugi, pridite vsi!
Prvo delavsko kolesarsko društvo, podružnica Slov. Bistrica, priredi dne 4. decembra s pričetkom ob 8. uri zvečer Miklavžev večer. Na sporedu petje, burka »Pogodba« razdelitev daril, nato pa prosta zabava. Vabljeni vsi, ki se želite nasmejati.
Tesno pri Mariboru
Zborovanje kovinarjev. Delavstvo Splošne stavbene družbe na Teznu pri Mariboru ima v petek, dne .3. decembra ob 3. uri popoldne zborovanje pri Feliču. Dnevni red bo važen, naj nihče ne manjka! — Sa-vez metalskih radnika Jugoslavije.
Studenci pri Mariboru
»Vzajemnost« v Studencih ponovi dne 5. decembra veseloigro »Trije vaški svetniki«. Pridite vsi. Družnost!
trna pri Prevaljah
Podružnica Zveze rudarjev Jugoshvijs
priredi v nedeljo, dne 5. decembra s pričetkom ob pol 10. uri dop. v prostorih ge. Knez v Črni predavanje o kongresu rudarske zveze v CSR ter o socijalni zaščiti rudarjev. Predaval bo s. Arh, ki se je kongresa osebno udeležil. Predavanje bo zanimivo, zato pridite v čim večjem številu. Organizirani člani privedite s seboj tudi svoje tovariše. Torej na svidenje! — Družnost!
V ogledalu
Papež je dal »Slovencu« klofuto. Kakor znano, »Slovenec« že leto in pol očita vladi in voditeljem ljudske fronte v Fran-ciij vse mogoče zadeve, imenuje jih zločince, ničvredneže ne vemo kolikokrat je že proglasil ljudsko fronto za propadlo in podobno. Pa pomislite: pred nekaj dnevi pa je sam rimski papež Pij XI.. podelil naj višja svoja odlikovanja dvema radikalnima so-oialističnima voditeljema te iste ljudske fronte Daladieru in Delbosu. »Slovenec« je o tem poročal, ni pa citiral rrav nič svojega mnenja o teh dveh voditeljih. Klofuto, ki mu jo je sam papež dal, je kar mirno po-basal. Saj jih bo moral še več.
Ali si ie poravnal naročnino? Ako ie ne, izpolni svojo dolžnost!
N ajle p š a in najprimernejša
DARILA
dobite pri
Ivanu Lahu
špecerija in delikatesa Maribor, Glavni trg 4
Posteljno perje kg po Din 8 — 10
kemično čiščeno, čehano Din 20 —, 25'—, 30-— prvovrstno z roko čehano Din 43'— puh barvast in bel. P etanino lastnega Izdelka po meri za odrasle in otroke v veliki izbiri, najceneje pri tvrdki „L U N A“ samo Olavni trg Stav. 24
Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta 13
priporoča: ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike itd. kot zelo praktična
Mlklavieva darila
Naše največje ljudsko zavarovanje
„K A RITA S”
izstavlja v oddelku za posmrtnino jubilejno polico štev. 25.OOO
V nedeljo, dne 14. novembra 1937 je vodstvo zavarovanja KARITAS izročilo jubilejno polico	št. 25.000 trboveljskemu	rudarju Jakobu	Janežu,
očetu 9 nepreskrbljenih	otrok. S tem	dejanjem	je KARITAS na	najlepši
način izpričala svoje socijalno poslanstvo. — KARITAS nudi predvsem malemu človeku možnost ugodnega in tclidnega zavarovanja ter tako pomaga družinam ob smrti svojcev vsaj iz prvih gmotnih težav. — Na sliki vidimo rudarja-zavarovanca z družino. Treh otrok ni na sliki.
KARITAS, ki je v 6 letih postala nejvečje ljudsko zavarovanje v Jugo-slrviji, je s tam svoj prvi juibilej prav r&menvbno praznovala. Pri sedanjem razmahu pa lahko z gotovostjo pričakujemo, da bo KARITAS prav kmalu dosegla jubilejno številko 50.000. Tako more napredovati le domače, solidno in popolnoma varno zavarovan e, ki si je pridobilo zaupanje najširših ljudskih plasti.
Naj se širi in raste	KARITAS v	korist in	blagostanje posameznika,
družine in celega našega naroda!
Delavski pravni svetovalec
Služba v Belgiji (Ravna Reka)
Vprašanje: Glavna bratovska skladnica nam je sporočila, da išče neki rudnik v Belgiji kakih 1000 rudarjev iz naših krajev in da naj se interesenti prijavijo pri Glavni bratovski skladnici. Prijavilo se nas je veliko, pa se sedaj bojimo, da se skriva za vsem kaka prevara in da mogoče ne hi dobili službe v Belgiji. Ali nam lahko v teni oziru kaj svetujete?
Odgovor: Glavna bratovska skladnica se je v stvari očividno zadostno informirala, ker drugače najbrže ne bi pozvala rudarjev, da se vpišejo za Belgijo. Da pa bodo rudarji sigurni, bi bilo morda dobro, da zahtevajo od bodočega službodajalca v Belgiji, da sklene z njimi službeno pogodbo še predno se izselijo in da jim plača tudi v naprej potne stroške ter jim garantira tudi stroške za povratek za slučaj, da tam ne bi bilo dela za daljši čas.
Vzdrževanje mladoletnih bratov in sester (Selnica)
Vprašanje: Po očetu sem prevzela malo kočo z nekaj zemlje, na kateri je vknji-ženih več dolgov kot je koča vredna. Obenem so vknjižene tudi še v precej visokem znesku dedščinske terjatve mojih mladoletnih bratov in sester. Te terjatve moram svojim bratom in sestram jaz izplačati ob njihovi polnoletnosti, razen tega jih pa še obrestovati. Dohodkov nimajo moji bratje
in sestre nikakih in jih moram jaz vzdrževati s svojim bornim zaslužkom v tovarni, kjer zaslužim le po Din 80 tedensko. Obrnila sem se že na občino, da bi prevzela v svojo oskrbo moje brate in sestre, ker jaz za nje ne morem skrbeti, pa je občina mojo prošnjo zavrnila. Ali lahko občino radi tega tožim in kaj naj v stvari sploh ukrenem?
Odgovor: Občine ne morete tožiti iz takega razloga. Lahko pa predlagate pri sodišču. da Vas postavi za varuhinjo Vaših bratov in sester, ker jih Vi vzdržujete in ker se varuh za nje itak nič ne briga. Ko boste varuhinja, bodete lahko zahtevali, da občina poskrbi za Vaše brate in sestre, ker ste Vi presiromašni. da bi jih mogli vzdrževati. Ce bi občina Vašo prošnjo odklonila, se bodete lahko pritožili na okrajno glavarstvo.________________________________
Jesenice
Zvočni kino Radio predvaja v torek in sredo (drž. praznik) ob 8. uri zvečer (v sredo tudi .ob 3. uri pop.) velefilm po romanu Al. Dumasa ml. »Dama s kamelijami«. Petje in govor nemška. Kot posebna točka nastopi pri vseh predstavah tega filma osebno dvojica Perkinsov s svojimi atrakcijami na lestvi in s kolesi. Na to posebej opozarjamo. — Sledi velefilm »Njegova hčerkica je Peter«.
MALI OGLASI
Mail čltaiel ji U u p u -
jej« najcenefše pri
nnSlti limerentlbl
Franc Rormonnov nasLKarl Rum Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrač* vseh *t*L Nal-vačia izbira in nvboHii uakan	FRANC REICHER, MARIBOR TriaSka c. 18! se priporoča cen), občinstva* za izdela/vo oblek za gospode in dam« po najnižjih dnevnih cenah. Hitra in »olidaa izdelava. Bogata izbira modnega blaga.
Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVINA Delavski domi.z.zo.z. Maribor. Frankopan or* ulica 1.	Naročajte tiskovine v Ljudski tiskarni Maribor, Sodna ulica št. 20
iDMemlte oedno In pmd n in pecivo iz Delavske pekarne v Moto. I;
Telefon 2324
♦
ZA ZIMO
en par dobrih
Karo“čevljev
Za konzorcij Izdaja In urejuja Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.