155
Deželni zbori.
Deželni zbor Kranjski, (Dalje.)
Druga točka obravnav 8. večerne seje bilo je poročilo finančnega odseka o stavbi deželne norišnice v Studencu.
Predlagana sta bila dva nasveta, namreč nasvet večine in manjšine finančnega odseka.
Večina odsekova zastopana po poročevalcu dr. V. Zamiku nasvetovala je sledeče predloge:
1.  Ker vprašanje, kako bi se norišnica pod samostojnim zdravstvenim in upravnim vodstvom spravila^na Studenec, ostane prihranjeno sklepu prihodnjega deželnega zbora, al ker je blaznom nujno treba nekoliko novih zdelovanj, katera se v mestni bolnici ne dadč izvršiti, naj že leta 1877. in 1878. bodo v stanovanje pripravljeni ti-le oddelki na Studenci: a) obe postati nemirnih bolnikov; b) obe postati besnivih blaznov; c) vodnjak; d) vodotočje, kolikor ga ta zdelovanja potrebujejo; e) toplonosna kurjava in ventilacija zgoraj imenovanih postatij; f) dovod potrebne vode tem zdelovanj em.
2.   Zvrševanje tega dela naj se odda po javni konkurenci.
3.   Da se bode mogla plačati stavbarina, kolikor je prizadene to zdelovanje, ter bodo mogle pribaviti vse stvari, kolikor jih bo v opravo treba, pooblašča se deželni odbor, da iz stavbinskega zaklada blaznice same in iz založne imovine deželne za nekaj časa javnih obligacij zastavi toliko , za kolikor se dobode na posodo v gotovini do 100.000 gold., a ne več. Ako bi se morebiti obligacije stavbinskega zaklada blaznice same dale dobro prodati, naj se najprvo potroši iztržilo iz teh obligacij.
Temu nasproti je, po baronu Apfaltrernu zastopana manjšina nasvetovala, naj se zidanje norišnice v Studencu še opusti, in postavi naj se le na sedanjo norišnico v bolnišnici Ljubljanski drugo nadstropje; za to sme deželni odbor porabiti do 60.000 gold.
Razgovor o tej stvari je bil živahen, zlasti je baron Apfaltrern hvalil korist svojega predloga in z dr. Scbrevem vred narodni stranki po znanem strastnem načinu očital nevarčnost. Nasproti pa je dr. Bleiweis dokazal, da je stavba nove norišnice neobhodno potrebna iz zdravstvenih ozirov, a tudi koristna iz finančnega stališča; dokazal je po številkah, kako silno se o liberalni eri od leta do leta množi število ljudi, katerim se pamet meša, rekši, da pred kakimi 10 leti znašal je navadni dnevni stan blaznih v norišnici 40—50, zdaj je 110—115, — in da Apfaltrernov predlog bi deželi naklonil veliko ve če stroške zato, ker nova norišnica hote ali nehote" morala bi se vendar le v malo letih zidati in denar za začasno Apfaltrernovo stavbo bil bi ves zavržen brez ozira na to, da po Apfal-trernovem predlogu dobili bi v Ljubljanski bolnišnici le jetnišnico za nesrečne blazne, ne pa zdravilnice. Ko je še poročevalec dr. Z ar ni k zavrnil Apfaltrerna , ki po svojem predlogu zapravljati hoče tako veliko svoto, pričela se je specijalna debata, v kateri je dr. Blei-weis nasvetoval še nekoliko naprav, katerih je v načrtu pogrešal. Potem se je glasovalo o tem: ali naj predlog večine odsekove obvelja ali pa manjšine Apfaltrernovo. Za predlog večine z dodatkom Blei-weisovim so glasovali: grof Barbo, dr. Bleiweis, Dež-man, Grasselli, Horak, vitez dr. Kaltenegger, Kotnik, Kozler, Kramar, Kramarič, M. Lavrenčič, Murnik, Obreza, Pakiž, dr. Poklukar, Robič, Rudež, Schaffer, Tavčar, Toman in dr. Zarnik. — Zoper predlog večine toraj za Apfaltrerna pa so glasovali: baron Apfaltrern, grof Blagav, Braune, vitez Langer, grof Margheri, dr. vitez Savinšek, dr. Schrev, baron Tauf-ferer, grof Thurn in vitez Vesteneck.
Dalje seje potrdil proračun norišno-stavbe-nega zaklada za leto 1878 (s potrebščino 131.911 gold. 16 kr., zaklado 3747 gold., in s primanjkljejem 128.163 gold. 69 kr.), kateri je pokriti s tem, da se zadevni del obligacij iz norišno-stavbenega ter iz deželnega zaklada zastavi, slučajno proda.
8. seja 21. aprila. V imenu finančnega odseka je poročal poslanec Murnik   o sledečih občinskih za-
156
devah in sklenilo se je: Občini Moravski v davkarskem okraji Litijskem in Mir n s ki v davkarskem okraji Trebanskem se dovoli pobiranje 44% priklade od vseh direktnih davkov s tretjinsko priklado v letih 1877., 1878., 1879. in 1880. v vseh v šolsko občino sv. Križa poleg Turna všoianih vaseh. — Deželni odbor se pooblastuje, občini Polsnjik v davkarskem okraji Litijskem dovoliti pobiranje 44°/0 priklade od vseh direktnih davkov s tretjinsko priklado vred v letih 1877., 1878., 1879. in 1880. v vasi Brezovo, katera je všolana v šolsko občino sv. Križa poleg Turna, kedar se bode doticna utemeljena prošnja vložila. — Dalje se je pooblastil deželni odbor, da dovoli potem pobiranje 44% priklade na zemljišni hišno-razredni davek leta 1877. po vseh krajih v šolsko občino Zagorsko všoianih občin Zagorje, Kotredež in Režiše za poravnanje stroškov za zidanje šole v Zagorji, ko se prepriča, da so občinski odbori imenovanih treh občin pobiranje te priklade pravnoveljavno sklenili in razglasili, ter da zoper ta sklep ni bilo nobene utemeljene pritožbe. — Občini Kropi se je za poravnanje 1299 gold. 13V2 kr. dolga ža stavbe farovškega gospodarskega poslopja dovolilo skozi eno leto pobiranje tedenskih doneskov, in sicer od vsacega hišnega posestnika po 15 kraje., od vsakega posestnika žebljarnice brez lastne hiše po 10 kraje, od vsakega gostača z družino po 6 kraje., in od vsakega samskega gostača po 3 kraje, deželnemu odboru pa dal nalog, da zadobi Najviše potrjenje temu sklepu.
Potem se je pričela razprava glede poročila o deželn o-odbornem delovanji.
Grof Margheri v imenu dotičnega odseka predlaga: 1. C. k. vlada naj se naprosi, da bi zemljiški davek vsled preobloženja kmetijstva z davkom odpi-savala v vseh okrajih enakomerno po dejanskih razmerah. — 2. Vlada naj se naprosi, da se iztirjavajo davki o takem času, v katerem ljudje najlože plačujejo. — 3. Deželni odbor naj vloži tožbo pri državnem sodišču zarad doplačila letnih 1293 gold. 60 kr. v normalno-šolaki zaklad, katerega naučno ministerstvo plačati noče. — 4. Deželni zbor v varstvo nedotakljivih svojih pravic naj po deželnem odboru vladi izreče upanje, da mu bode prihodnjič dovoljen zadosten čas za zborovanje, po katerem mu bode mogoče, temeljito posvetovati se in sklepati o deželnih političnih, upravnih in denarstvenih zadevah. — 5. Okrajne blag a j niče naj ostanejo tudi še za leto 1878. — 6. Poročilo o de-želno-odbornem delovanji lanskega leta se vzame zadovoljno na znanje.
Poslanec dr. Poklukar vimenu dotičnega odseka poroča o imenovanji dr. Mrhala za uda c. k. deželnega šolskega sveta in predlaga: 1. Deželni zbor ponavlja svoje pravno prepričanje, da ima §. 35. postave o šolskem nadzorstvu od 25. svečana 1870. leta ta pomen, da mora minister za nauk in bogoČastje o predlogu za imenovanje uda iz vrste učiteljev za dež. šolski svet se sporazumeti s Kranjskim deželnim odborom, — 2. deželnemu odboru se naroča, v primerljeji takega žalenja deželne pravice na podlagi §. 3. lit. f državne postave od dne 22. oktobra 1. 1876. drž. zak. št. XIII. v pravem času pri upravnem sodišči vložiti pritožbo.
Dr. pl. Schrev v imenu finančnega odseka predlaga: Deželni odbor naj vnovič vloži pritožbo pri c. k. finančnem ministerstvu, da deželi ne bode treba najemnikom užitninskega davka povračila dajati za pobiranje deželnih priklad.
Vitez Gariboldi v imenu gospodarskega odseka naznanja, da mu ni mogoče poročati o deželno-odbornem delovanji glede deželno-kulturnih, zdravstvenih
in cestnih zadev,   naj   se   toraj   o teh rečeh obravnava v prihodnjem zborovanji.
V splošni debati se prvi oglasi vitez Vesteneck. On po svoji dveletni navadi zopet strastno napada po večini narodni deželni odbor in njegovo poročilo, in ker druge prilike ni imel, kakor je grof Margheri sarkastično rekel, kazati svoj ,.Rednertalent" (vitez V. ni bil namreč v noben odsek izbran in tedaj tudi ni imel o ničemur poročati). Zato je sam za-se ali kot organ nekaterih svojih tovarišev s trte zvijal surove napade na narodno večino ali posamesne zastopnike njene, v vsem kazaje, da nima pojma o tem, kar je prvi pogoj parlamentarne spodobnosti.
Dr. Bleiweis zato izreka začudenje, da ,,mladi" Vesteneck kar naenkrat se drzne učenik biti skušenim deželnim odbornikom, ki vedo, da imajo dolžnosti, a tudi to vedo dobro, da niso to, kar je kak kancelist nasproti okrajnemu glavarju. Deželni odborniki so poslanci voljeni od ljudstva in sedijo tudi kot poslanci v deželnem odboru, ki se ne dad6 vtakniti v birokra-tični regiment. Od kodi pa strastna Vesteneckova kritika deželnega odbora (to je, večine njegove) izvira, to je jasno le tistemu, kdor ve, da je deželni odbor prekrižal neki hokus pokus Vesteneckov o Sent-Vidski šoli na Dolenskem. Ce deželno-odborno poročilo, katero vitezu Vestenecku nikakor ni po godu, poroča, da se slovensko srbsko-hrvaški besednjak tudi zato ni izdal, ker se Se celo slovenski jezik vedno bolj izpodriva iz srednjih šol, je to istina, katera se ne da zatajiti. Mar smo res že tako daleč prišli, da ne smemo očitno povedati, da je ravnopravnost slovenskega jezika le zgolj beseda?
Poslanec dr. Zarnik v daljšem govoru prav objektivno razlaga zgodovino imenovanja dr. Mrhala v deželni šolski svet in navaja vzrok, zakaj vlada od deželnega odbora nasvetovanega profesorja g. S u kije-a ni potrdila, pa ga je vrh tega še kaznovala, da ga je prestavila iz Ljubljane; zato govornik vlado ostro šiba zarad postopanja v tej zadevi, konečno pa izjavi, da nobena stvar ne traja večno, in da bode tudi ta vlada, ki se ne drži tega, kar bi po ustavi morala in kar je izrekla oficielno, šla enkrat „ad patres conseriptos".
C. kr. deželni predsednik vitez Widmann je v dolgem govoru skušal, vlado zagovarjati ter jo opravičevati, zakaj da premladega profesorja Suklje a ni potrdila; prizadeval si je zbor prepričati, da je vlada postopala postavno in nepristransko in da ni stala na političnem stališču; konečno je zašel tako daleč, da je poslanca dr. Zamika, ki je le vladno sistemo kritikoval, napadel osobno, povdarjaje, da niti sedanja niti kaka prihodnja vlada se ne bode brigala za pohvalo dr. V. Zarnikovo. .
Dr. Bleivveis pravi, da tu gre za važni princip, za varstvo ustave, za katero bojevati se je poslancem dolžnost. Te metode, da vlada, če ji prvi nasvet ni všeč, kar naravnost druzega imenuje, ni bilo dosih-mal; če poprej vlada ni bila zadovoljna z odborovim, zahtevala je druzega, tretjega. Rekel je gosp. deželni predsednik, da je bil dr. Mrhal imenovan tudi zato, ker je dr. Wretschko inšpektor za Stajarsko in Koroško in kot strokovnjak realistični ne more se redno udeleževati sej šolskega sveta Ljubljanskega. Po takem — pravi dr. Bleivveis — je dr. Mrhal le bolj s up len t dr. Wretschkov. Da vlada v poslednjih letih ni stala zmirom na postavnem stališči, to kaže zgodovina inšpektorja dr. Wretschkota. Ko se je ustanovil deželni šolski svet, smo imeli v Ljubljani dva nadzornika, enega za humanistične, druzega za realistične predmete. To se je kazalo čisto nepotrebno in je prizadevalo le državi stroškov. Zato je dež. šolski svet sam predlagal
157
ministerstvu, naj se odpravi drugi šolski nadzornik. Ko je nastopilo ministerstvo Hohenwartovo, se je hipoma ta želja izpolnila; ko pajeHohenwart odstopil, brž je bil zopet Wretschko tukaj, ki je večidel prišel le takrat v sejo, ko je bilo treba kak naroden predlog podreti. Zato vprašam: Ali ni stala vlada tu zgolj le na političnem stališči? Vprašam pa tudi, zakaj pa je knezoškof, ki je za svoja dva cerkvena zastopnika zmirom tudi samo 2 nasvetoval, bil zmirom tako srečen, da ju je vlada brez ugovora sprejela? Gospod je vladi vselej take duhovnike nasvetoval, ki so jej bili po volji.
Bodimo tedaj odkritosrčni: vlada ima svojo politiko, mi pa svojo. Prava pa je le taka politika, ki spoštuje ustavo!
Dr. Zamik deželnega predsednika zavrača, ter se sklicuje na to, kako je poprejšnji predsednik baron Conrad vse drugače in pravo tolmačil to postavo. Gospod deželni predsednik je sicer rekel, da bi bili zdav-nej čas imeli, predlagati dodatek, kako naj se zadevna postava tolmači. Ali to bi bilo od naše strani pač prazno slamo mlatiti; treba bi bilo, da bi ravno vlada našemu predlogu pritrdila in ga priporočala v Najvišo potrditev. Gosp. predsednik je tudi rekel, da vlada tu na stranke ni ozira jemala. Al vpliven člen sedanje vlade, minister Unger, je izjavil v državnem zboru: „Wir sind eine Parteiregierung und halten die Partei."
Poslancu Deschmanu je bila zdaj prilika dana, javno pobratiti se z vitezom Vesteneckom , ki je po bričih vodil volitve za zbornico kupčijsko. Zahvalovaje se Vestenecku za njegove surove napade, prav gin-ljivo obžaluje skoraj s solzami v očeh, da se tako ^izvrstna moč", kakor je Vesteneck, ni volila v noben odsek.
Deželni glavar vitez Kaltenegger zavrne Ve-steneckove napade, ter konstatira, da se poročilo o deželno-odbornem delovanji sestavlja vedno po sklepih deželnega odbora, toraj ne, kakor Vesteneck trdi, po mnenji kakega uradnika.
Koneeno je še grof Margheri, sicer poslanec ustavoverne stranke, v tej zadevi izvoljen glavni poročevalec , ostro oštel puhlost viteza Vestenecka, ter dokazal, da je odsek storil, kar mu je bilo mogoče; da bi bil pa tudi cele foliante predlogov nasvetoval, vendar ne bi bila za Vestenecka dana bolj prilika, pokazati „izvrstni svoj govorniški talent", kakor o tej pozni uri, ko se zbor kmalu bode razšel.
V specijalni debati skušal je dr. Schrev prodreti odsekov predlog gledč Mrhalovega imenovanja ter prav po čudnem načinu, kakor so advokati že vajeni večkrat stvar tako ali tako sukati, tolmačil dotično postavo in naposled nasvetoval, naj se o tem predlogu preide na dnevni red.
Al dr. Z ar ni k ga zavrne izrekši, da je velika netaktnost, če se od nasprotne stranke vedno krona na pomoč kliče v debati. Ne krona, ampak ministri, ki kontrasignirajo imenovanje, so za to odgovorni.
Dr. Poklukar zavrača Dežmana, ki je govoril o neki „Faulnissu, ki vlada v zboru in se skliceval na volitve v odseke. Mislim — pravi govornik — da ima naša stranka toliko ozira pri voiitvi v odseke , kakor nasprotna nikjer ne. Sklicujem se na mestni zastop Ljubljanski, kjer se narodna stranka skoraj popolnoma prezira. Ce Dežman toži, da neke osobe nismo hoteli voliti v odseke, izrekam naravnost, da taka osoba, katera^ kakor vladni uradnik, postavo tako malo spoštujte, se nam dozdeva popolno nesposobna za čast prištevati se kakemu odseku.
Pri glasovanji se je dr. Schrevev predlog ovrgel, potem so obveljali vsi gori navedeni predlogi različnih odsekov.
Poročevalec M ur ni k po tej borbi poroča o mnogoterih peticijah. O prošnji B. Martina v Kočevji za podporo k plačam treh učiteljev za različna izdelovanja lesene robe se je deželnemu odboru dal nalog, naj prošnjo prav toplo priporoča pri c. kr. ministerstvu kupčijstva z dostavkom, da se v navedeni namen dala bode tudi iz deželnega zaklada primerna podpora. — Dalje je gosp. Murni k v imenu finančnega odseka poročal o prošnji kmetijske podružnice Novomeške zarad odpisa davkov vsied pozebline leta 1876. in predlagal, naj se prošnja ta s priporočilom izroči vladi, kar obvelja. — Prošnja kmetijske podružnice Novomeške za ustanovitev poskuševalnega vinograda se vsled predloga g. M urnik a kot poročevalca finančnega odseka vrne centralnemu odboru kmetijske družbe z dostavkom, da je zdaj ni mogoče rešiti definitivno. — Sledeče prošnje za podporo, o katerih je zopet gosp. Murni k ustno poročal, se niso vslišale: namreč Štefana Gvitkoviča v Crnomlji, Karola Lesarja, dijaka na Dunaji, podpiralnega društva „Asylverein" in podpiralnega društva za pra-voslovce na Dunaji. Frančišku Engelspergerju, učencu živinozdravniške šole v Ljubljani, se je enkrat za vselej dovolilo 50 gld. podpore. — O prošnji čebelarskega društva je poročevalec Murnik v imenu finančnega odseka predlagal, naj se prošnja izroči vladi, ta pa naj se ozira na-njo pri podelitvi podpor , katere so dovoljene v pospešitev kmetijstva. Dr. Bleiweis, razloživši važnost čebelarstva za deželo Kranjsko in potrebščine marljivega društva, nasvetuje, naj se čebelarskemu društvu takoj dovoli 200 gold. podpore iz deželnega zaklada; ta nasvet je obveljal pri glasovanji.
Poslanec Robič je v imenu finančnega odseka poročal o prošnji deželnih uradnikov za zboljšanje plač z nasvetom, prošinj ne uslišati, kar je tudi obveljalo. — Prošnja občanov iz Maledule za-volj neke obligacije se je izročila deželnemu odboru v obravnavo; prošnja Ljubljanskih branjevcev za odpravo prepovedi predkupa deželni vladi, — prošnja kraj nega šolskega sveta v Sturiji gledč pre-membe ponavljalnih šol pa deželnemu šolskemu svetu.
S tem so bile obravnave letošnjega zbora končane.
Potem je deželni glavar v daljem govoru jemal slovo od deželnega zbora, ki je danes sklenil dobo 6 letno, v kateri se je deželni zbor sešel 7krat. Govornik opominja na 3 dogodjaje presvitle naše cesarske hiše, namreč na slovesnost 251etnega vladanja presvitlega cesarja Franca Jožefa L, katero je tudi dežela naša praznovala po ustanovitvi Franc Jožefove ustanove za obrtnijske šole — potem pa na dva žalostna dogodjaja: smrt preljubljenega cesarja Ferdinanda in cesarice matere Kar o line Avguste. — V teku te dobe umrlo je 8 poslancev: grof Aleks« Auersperg, dr. Costa, Irkič, Jugovic, Koren, Pintar, baron Rastem in Franc Rude ž. Virilni glas je po odpovedi knezo-škofa Widmerja nastopil knezoškof Pogačar. Poslanstvu odpovedali so se gg. dr. Suppan, Svetec, V. C. Zupan in dr. Razlag. Zdaj govornik našteva postave od deželnega zbora sklenjene ter jih loči ozirom na ma-terijalne in duševne koristi, potem navaja, kaj je deželni zastop učinil v gospodarstvenem oziru, kako da je skrbel za povzdigo deželne kulture. Pri vsem tem se deželne priklade niso povikšale, deželno premoženje ni se zmanjšalo , temveč če se zaostanki v poštev vzem6, še nekoliko povikšalo; premoženje ustanov se je jako pomnožilo. Zraven tega je dežela dobila mnogo pravd pri državnem sodišču.   —   Potem se  deželni glavar za-
hvaluje cesarski vladi vzlaati tudi deželnemu predsedniku ter končd svoj govor s trikratnimi „slava"-klici Njih Veličanstvu presvitlemu cesarju in ves zbor navdušeno zakliče trikrat „slava" !
Potem ko je deželni predsednik vitez Widmann odzdravil ogovor glavarjev, poprime zadnji besedo dr. J. Bleiweis rekši: Končana je šestletna naša doba. Ločili se bomo na desno in levo, kakor smo v zbornici sedeli na desni in levi. Viharna je bila marsikatera debata in hudo je včasi vršelo v tej dvorani; al ločili se bomo danes vsaj edinih misli o tem, da , ko je bilo letošnjemu zborovanju žalibog dana ,,gebundene Marsch-route", smo težavno nalogo mogli izvršiti le s tem, da smo imeli moža na strani, ki je s svojimi dobrimi sveti in svojim neumornim delovanjem pospeševal naše delo. In to je prečastiti naš predsednik gosp. deželni glavar, kateremu smo dolžni iskreno priznanje in toplo zahvalo. (Splošna pohvala in dobro-klici.) Deželni glavar se za-hvaluje ginjeno za to priznanje ter zatvori zborovanje ob yal ure čez polnoči.
Deželni zbor Goriški.
(Dalje in konec.)
V šesti seji (v petek 20. aprila dop.) so se obravnavale na dalje te le reči: Advokatovska zbornica je bila predložila peticijo, da bi se ustanovila za Goriško okolico (slovensko) posebna okrajna sodnija in — dokler se to ne zgodi, naj bi se pri sedanji podružnici okroŽDe sodnije (pri preturi) osebje pomnožilo. To prošnjo (ki jo je mojstersko sestavil adv. dr. Frap-porti) je deželni zbor izročil deželnemu odboru, da naj jo — krepko podprto — pošlje ministerstvu za pravosodje. Izmed mnogih prošinj raznih občin in privatnikov je zbor nekatere zavrnil, nekatere pogojno uslišal, nekaterim pa ustregel. Gre pa v teh peticijah za cestne in druge občinske zadeve, pri zasebnikih pa po večem za podpore. Sedmim dijakom na pr. se je dovolilo po 50 gold. podpore , enemu gozdnarstvenemu dijaku pa 100 gold. Društvu podpornemu Dunajskih pravosloveev je dovoljenih 25 gold. Prošnjo asistenta kmet. šole, g. Kur alta, ima po deželno-zbornem sklepu od 6. okt. 1871. 1. rešiti deželni odbor. — Sedma (poslednja) seja je bila 20. aprila ob 5. uri popoldne. Cerkljanskemu županstvu se dovoli razdelitev nekih zemljišč. — Ena naj-važniših zadev v tej seji je bilo napeljanje Sočke vode po Tržiškem (Monfaikonskem) polji, — stvar, katero je že tudi državni zbor Dunajski razpravljal. Gre pa za to-le: Državni zaklad bi posodil društvu za namakanje Tržiškega polja 140.000 gold. s tem pogojem, da deželni zbor (deželni zalog) prevzame garancijo za povračanje omenjenega posojila; dežela pa naj ima pravico regresa društvu nasproti. Pravica regresa naj se zagotovi deželnemu zalogu v postavni obliki od dež. zbora potrjeni. Tako se glasi odsekov predlog. Cesarski namestnik baron Pino stavi nasvet, da naj bi se zarad nujnosti izpustile besede „od deželnega zbora potrjeni.*' Zagovarjali so ta popravek poslanci Dottori, Deperis in Winkler; proti njemu pa sta govorila Gorjup in Tonkli. Sprejet je predlog odsekov in je v manjšini ostal popravni nasvet Pino-tov. — O predlogu Kovačičevem — podanem v eni prejšnjih sej — zastran poprave Koroške ceste (skozi Sočko dolino) je skienii zbor, da naj se predloži ta reč vladi. — O priliki, ko se je razpravljala prošnja nekih Kraških vasi, ki bi se rade ločile od Komenske županije (poroč. Winkler), sklenilo se je, da naj si deželni odbor prizadene doseči od vlade načrt postave (za prihodnjo sesijo), po kateri bi se imele združevati vasi v nove županije. — Peticij ski odsek
je predložil veliko prošinj; nekaj jih je zbor izpolnil, nekaj ne. Cestni odbor Goriški je dosegel 1000 gold. za popravo neke ceste v Brdih; 5 učiteljskim kandidatom v Kopru je zbor dovolil vsakemu 50 gld. Cestn. odboru Komenskemuje dovoljenih 1000 gold. za cesto skoz Železna vrata. Loka in Kron-berg sta dobila 500 gold. za popravo ondašnje ceste. Za posušitev močvirja Kobariskega je zbor dovolil 2000 gold. podpore in dež. odboru naročil, da vzame še 4800 gold. v isti namen na posodo , pa proti temu, da dotičniki poslednji znesek povrnejo z obrestmi vred. — Cestn. odboru Cervinjanskemu je dovoljenih 2000 gold.; Tominskemu pa 2500 gold. za skladovni cesti v Idrijski in Bački dolini. — Zadnja točka dnevnega reda je bila volitev deželnih odbornikov, o kateri — kakor tudi o sklenitvi letošnje se-sije — so ,,Novice" že poročale.
158