v : ' . s rs^; A GLAS ODA. List slovenskih delavcev v Ameriki 47. 1ST , 13. 3'-ui_m_±j£L 1900 L©"tJO "VTTT Nesreče. Vlak povozil moža. V petek po noči je na Manhattan Ave. v Jersey City povozila lokomotiva Northern železnice nekega kakih 35 let starega črno oblečenega moža in ga na mestu usmrtila. V njegovem žepu so našli malo knjižioo z naslovom ,.Martin Connors, Seranton, Pa.44 Tudi je imel mrtvec na desni roki tetovirani črki ,,M. C.44 Na desni roki mu je manjkalo dva prsta vsled neke prejšnje poškodbe. V žepu je imel tudi britev in malo zrcalo. Truplo so odpeljali v mrtvašnico v Jersnv City. Vlaka trčila. Republic, Mich., 9. junija. Nedaleč od tukaj je trčil osnimi vlak iz £?t. Paula s tovornim v!a-k jm ; jedeo potnik je smrtno, trije služalmiki pa težko poškodovani, lahko ranjenih je petero potnikov. Van Wyck lažnjivec. Ne\vyorškemu majorju R. Van Wyck a je v njegovi mogočnosti kot mestni poglavar, opirati naCroker jev Tammany stroj, Slo predobro, zato je skušal (»bogateti po napačnih potih. To je hotel doseči z delnicami ledenega trusta, kterega sramotne mahinacije so vzbudile občno pozornost. Van Wyck se je moral zagovarjati predsodnijo, kjer je vse obstal kar so o njem govorili in pisarili. Ni mogel tajiti, da n: zlorabil svoj urad in poviševal vrednost deiuic človeški družbi in občini škodljivega trusta. Pri tej priliki je izpovedal stvari, ktere škodujejo drugim ljudem. Celo Crokerjevi pristaši trdijo sedaj, da j« Van Wyck lažnjivec. Varščina pred izkrcanjem. Emiiio Puig, ag^nt tvrdke Pratz A Co., posestniki paruika „Gran Autilla", kteri je minolo soboto dospel v New York z 1200 potniki, je moral v poudeljek položiti v naselbinskem uradu $10.000 kot varščino za vlado, da se ta varuje vsa-kake zgul»e, ktera bi utegnila nastati vsled izkrcanja teh naseluikov in Iti kdo izmed njih v prvem letu uteg nil nadlegovati dobrodelne zavode. Naselbinska oblast je to zahtevala in Puig je moral brzojaviti lastnik' >m gledfi varščine. Ustrelila hčer. Alfred Conyer iz Brooklyna ni živel s svojo ženo Marjeto v najboljši slogi. Dne 8. junija pasta se izvrstno razumela iu sklenila izlet na Coney Island. Toda tam sta s sopet skregala iu pozneje v hiši gospe John Trac^y, Conyevi tašči prepir nadaljevala. Gospa Tracey seje umešala, in ko je kouečno nastal pretep, zgrabila revolver in ustrelila na Couyera, toda zadela je svojo hčer in jo smrtno ranila. Gospo Tracey so zaprli, njeno h«Vr pa, ktera je še le 19 let stara, cd vedli v bolnišnico. Pretepu sledil umor« Tomaža Rocco, 37letnega Italijana je ponedeljek zjutraj ob 2 uri v gostilni 630 Grand Ave. v Brooklyn u zabodel rojak; ranjeni je kmalu nato umrl. Pred smrtjo je nave, del kot morilca 37 let starega Josipa Caimaue, kteri nema pravega doma in se okolu pouka. Pretep seje vršil v gostilni Mihaela Lingo. Ko je bil Ricc<\ra jm, je bežal in klical na pomoč, dospela ambulanca ga je sprejela, toda je na potu v bolnico umrl. Caimaue je bežal, a so ga vjeli in zaprli kakor tudi nekaj prič. Gostilničar zatrjuje, da sta oba pretepača imela v rokah nože iu bil Caimaue tudi na hrbtu lahko ranjen. Kraj kjer seje pretep vršil, je zgolj od vročekrvnih Italijanih obljuden. Požari. Velikansk požar. Velika žitnica tvrdka George E. Ketch um tfc Co. na West End Ave., je dne 11. junija zjutraj popolnoma pogorela. Žitnica je obstala iz več poslopij, ktera so obsegala skoraj ves blok. Ogenj je zapazil strojevodja kmalu po G. uri v kleti pod prostorom za stroje. Takrat je bilo v poslopju šest delavcev, kteri so hitro prijeli za gasilno orodje in poskušali dospeti v kl^t, toda plamen in dim je pognal vrlo kopico zopet nazaj. Nekoliko minut po zneje je dospela prva brizgaluica na pogorišče. M-d tem časom se j<-razširil plamen z veliko hitrostjo in pozvati so morali še tri gasilne oddelke. Vkljub nadnaravnemu naporu gasilcev se jn razširil ogenj na giavno poslopje, in v prime roioa kratkem času so zagrmele skupaj stene visocega poslopja. Gasilci so čudežno odšli štrašni oBodi, da jih niso pokopale razva-lifie. Malo ur po vzbruhtt požara ni ostali* diuzega, nego kadeče razvaline. Škodo cenijo na $100,000, ktero zavarovalni na popolnoma pnkrije. Ogenj v poslopju „Tribune'. V torek je kmalu po polunoči nastal ogenj v sobi št. 78 v t,Tribune' posl J.ju, kjer ima ,,Journal" čas nike in nasloveza izletnike shranjene. V sobi je l>il navzoč samo deček Cannolly in ta zagotavljal, da čul raiifetitl najbrže pa je kljubu prepovedi o garete pušil. Soba s> nahaja v ptem nadstropju, kter< je deloma pogorelo. Na p« žarišče je dospelo več oddelkov gasilcev iu so ogenj omejili. Škode je več tiBof-dolarjev. Najbrže prismojena. Niagara Falls, N. Y., 11. junija. Gertrude Roth iz Filadelfi.e, čedna, 25 1 t stara deklica je danes na kanadski strani skočila v slap Niagare in jo niso več videli. Uzrok samomora ni znan. Pr^d jednim tednom je to dekle skočilo iz okna druzega nadstropja njenega etan< -vanja, j^ p »tem ubežalaiu se drugi dan vrnila. £ena ustrelila drugo žensko. Syracuse, N. Y., 9. junija. V OBem milj oddaljenem kraju Baldwinsville je danes popoludne gospa Janina Small ustrelila gospo Louis Ostrander zaradi sina prve. I mor je ž- dalj časa nameravala. Gospa Small seje že nekaj tednov urila v streljanju, in ko so jo vprašali po uzroku, je odgovorila, da bode Oatrauder to kmalu zvedela. Poslednja je te dni uprav hišo osta-vila in govorila z n^kim znancem, ko se je gospa Small njej približala, je potegnila revolver in na gospo Ostrander iz bližine ustrelila. Ta je padla na tla in bila takoj mrtva. Morilko so zaprli. Tudi sina Jamesa so zaprli, ker se je izrazil, da ga to veseli in bi bilo bolje, ako bi 6e že preje zgodilo. Požigalci na delu. H i g h 1 a n d, Fall s, N. Y., 10. junija. V minolih dvajsetih urah se je tu pripetilo nič manj, nego štiri požigi, val^d česar vlada v mestu velikanska razburjenost Selaj nameravajo rsnovati skrivne stražo. Branilec svoje matere. Orala, Fla , 9. junija. Joe Pitts, zuau meščan in farmer s.- je .danes opil iu vsilil v hišo gospe Choppell. Mladi sin gospe jej je hitel na pomoč in bil oborožen s puško nabasano s zrnjem. Pitts je hotel mladega Chappella ustreliti, ta mu pa pognal ves naboj zrnja v prsa. Pitts ja umrl malo ur kasneje. Kri je tekla. Sedem žrtev štrajka v St. Louisu. St. Louis, Mo., 10. junija Sedem osob od oddelka štrajkujo čih 8'užabnikov pouličue železnice, kteri so se vračali od delavske parade v iztočni St. Louis, je bilo danes popnludne kmalu po G. uri od meščanske garde pred začasnimi barakami na Washington Ave. med Broadwayem iu 6. St. obstreljenib iu sicer so bile tri tako hudo zadete, da so bile takoj mrtve, štiri pa težko ranjene, jedua bode najbrže še umrla. Dva usmrtenih sta bila štrajkujoča služabnika; tretji pa je 65!etni meščan Fred. Bohem ko je stal pred svojo hišo. Oddelek me ščanske garde je kartja v en^dan streljal na mirne, neoborožeue me ščane in jih bilo več ranjenih. Drugi Hazleton. Sramotni zavratni umori St. Louiških deputyev. St. Louis, 11. junija. Sramotno streljanje na štrajkarje ki so se včeraj večer ob 6. uri vračali \7 piknika, skušajo seveda briči kapitalistov opravičevati. Tako je re ke[ Fred Smith, odvetnik šerifa Pohlmana: ,,Ako streljajo na deputy šerifa, kakor se j« tu zgodilo, pot^m je strejjauje šerifov opravi ^do." Pri tej priliki pa na tako-zvano meščansko brambo niso stre Ijali. pravi Mack Missick, tajnik Strajkarske unije in očividec sramotnega čina, in da so briči streljali brsz vsac< ga povoda. To je naj večje neod pusti ji vo hudodelstvo, ktero so kdaj učiuili v Zjed. državah. Dogodek v Hazletonu se s t"mu ne more primerjati. W. D. Mahon, mednarodui predsednik unije služabnikov poulične železnice je brzojavil Samuel Gom-persu v Washington: ,,Ko so se štrajkujoči delavci pouličue železnice vračali v nedeljo z večer iz piknika neoboroženi in mirno korakali za godbo, je tolpa bričev streljala na nje, kakor na pse. Hudodelstvo pri Hazletonu ni nič proti temu. Zavedni delavci Ame nke, bi morali to hudodelstvo na odločen način obsojati. Boj z divjo mačko. W i 1 k e s b a r r e. Pa., 10 junija Palrik Kedingtou, vozni k za grocer-sko prodaj al n i co v Pittstouu jeuple-nil tri mlade divje inačke po hudem boj u s staro divjo mačko. Ko se j* peljal skozi gozd proti Boston podrti ni, videl je pred seboj igrati tri male mačice. Ustavil je voz in stopil doli, toda v istem treuotku mu j« skočila raz drevo stara mačka za tilnik. Ko se je iste otresel, tekel je na voz, toda mačka je znova Bko-rtila nanj in mu razpraskala obraz in vrat. K onečno se mu je posrečilo z bičem ubiti besno žival. Tri male mačice je pri nesel domov, menil pa, da niso vredne ran, ktere mu je prizadela stara mačka. Sodnjjski „špas." Fort Wayne, Iu d., 11. junija. Ž 'garje iz Fort Wayne in Wheelinga je danes sodnik Bullermauobsodil v jeden cent kazni br^z stroškov, ker so v nedeljo žogo bili. A. H. Bit-tinger, odvetnik društva Good Citizens League je poskušal zatožence spraviti pred porotnike, toda oko -nost, da so se krivim zpoznali, je to navaruost odstranila. Pokvarjeno meso za vojake. Norfolk, Va., 8. junija. Kakor pravijo je vsled zaužitega pokvarjenega mesa v Norfolk Navy Yard zbolelo 80 pomorskih vojakov. Jedeu slednjih je v sredo "po noči umrl. Vpeljali so preiskavo. Umor in požig. Farmerska družina umorjena oropana. m West N e \v fi e 1 d, Me., 11. junija. Umor štirih osob in požig je vso tukajšnjo okolico razburil. Farmerja George N. Goodwina. njegovo 7G let staro mater, 20 let starega posinovljenca Sc »tt Good-wina iu farmerskega delavca Fred Bertha je eden ali več lopov umorilo, ko so jim s sekiro glave razbili. Zlodejci so potem hišo zažgali da bi odpravili sled zločina, kterega namen je bil najbrže rop. Ljudje govore, da je umorjeni Goodwin imel S2000 gotovine v hiši. Zločina sumljiv je farmerski delavec imenom George Champion, kterega je Goodwin pred kratkem najVl v delo; lopova marljivo zasledujejo. Ženitovansko posredovanje. Boston, 11. junija. Klepar M. H. Ross v Clevelandu, O., si je mislil, zakaj hi se neki amerikan-ska bogata dekleta možila z ubo žanimi evropski mlXplnmenitaši, ker ima lastna dežela dovolj snubačev. Otvoril je agenturo za ženit >van-sko posredovanje iu na Bt .tine naslovov pisal, da je odvetnik, in da hi rad omožil bogato nevesto Vsakemu pismu je pridjal sliko krasu' mlade deklice, češ to je ona bogata nevesta. Nekoliko sleparstva je hilo seveda takoj spoznati, kajt« vsakemu je tudi pisal, naj pošle $25 kot jamčenje resnega namena. 7olo veliko mož. posebno iz Bostona je poslalo ouih $25, da nekteri so poslali celo denar za ženitovaneke stroške. Nek star bostonski vdovec pa je slutil sleparijo in vso korespondenco poslal privatnemu oddelku poštuega urada. Med to korespondenco je bilo tudi pismo lekega nedolžnega otroka iz Brooklyna, ktera je pisala, da se namerava takoj po poroki podati na že-nitovansko potovanje čez London, Pariz, Palestino in okolo vsega sveta. „Brdeš še malo p ičakala-', si je mislil naš Bostončan in poslal njeno pismo poštnemu uradu. Roparski napadi. Chicago,III 11. junija. V za-patlnem delu mesta so cestni roparji za ta letni čas nenavadno živahni poBtali. Od minolega četrtka po noči je bilo napadenih nič manj nego dvana st osob, ne da bi policija zaprla jed nega samnga ro-parja. Policijski načelnik je poslal v oni okraj šestdeset detektivov, da bodo pomagali policajem. Policaji imajo povelje zapreti vsakega, kdor se po polunoči brez zadostuega izkaza pokaže na cesti in preiskati ga, ako ima pri sebi kako orožje. Gospa Dewey zgubila lišp. Detroit, 10. junija. Gospa Dewey se je udeležila s Boprogom tukajšnjin slavuosti, ktere so priredili admiralu na Čast. Med tem ko je prišla iz Fellowcraft klu^a in stopila v svoj voz, zgubila je de mantni lišp v vrednosti 88000 Nek zamorski deček je uašel lišp, iu ne da bi vedel kolike vrednosti je ga kazal istega ljudem. Posledica temu je bila, da bo mu prišli detektivi kmalu na sled in prinesli lišp" nazaj k gospej Dewey. Morilec streljal še na truplo. New Orleaus, 10. junija. Ako zasačijo zamorca po imenu Noa Prithard, kteri je brez uzroka v Duvall u umoril mladega belopolt-nega Ralph Marlerja, mu bode slaba predla. Prithard je po storjenem zločinu pobegnil v gozdove, toda minolo noč se je povrnil v Duvall, podal v hišo svoje žrtve id ustrelil večkrat \jL truplo, oziroma krsto, v kteri je isto počivalo. 4 mrtvi, 25 ranjenih. Vozova cestne železnice trčila. P r o v i d e n z, R. I , 10. junija. Dai ies opoludne se je dogodila v Warwick na predmestnej črti, l"ni-on Railroad Co.k4 velika nesreča, trčila sta namreč skupaj d/a voza. Štiri osobe so bile na mest i usmr-tene, 25 pa hudo ranjenih, <>d kte-nh bodo trije najhrže um'!i. Nesreča se je pripetila na ojstrem ovinku in je eden voz druzega d< petega sedeža preklal. Motormen v mesto vozečega vozu je dobil znamenje, daje pr ga prosta in v >zil svojo pot dokler ga ni nenadoma «adel nasprotni voz. Grozni prizori so sledili. Izpod razvalin j* bilo čuti jadikovanje in jokanje. Brzo so poslali po zdravniško pomoč in kmalu dospele na mesto ambulanc*1 in zdravniki ter ranjene odvedli v bolnišnico. Po nedožnem linčrna. New Orleans, La., junija. Minoli teden je bila mala U«iistina W'interstein na grozov it način umor jena. Danes zjutraj so linčali dva zločina sumljiva zamorca in v^č nemirov je pričakovati, ker pp-bi valci Harrison conutya z liučanjem nikakor niso zadovoljni. Odkar je l>ila imenovana deklica umorjena, so bili morilcem tik za petami in zaprli so tri zamorce p!, imenu Askew, R -^se in Franklin Ljudstvo je priredilo zborovanje, pri kterem je take zvaui boljši del prebivalstva Harrison count va glasoval, da se pravici pusti svoj tek. Drugi del prebivalstva pa s tem ni bil zadovoljen, češ da proti založenimi ne bodo zamogli dobiti dovob dokazov in radi tega vz^lo pravico v lastne roke. Šerif jp ujetnika Askew in Reese odpeljal i z ječe v Mis sissippi City v bližnjo kopel in postavil tam samo jed nega deputy* za Btražo. Temu je seyeda tolpa iahko iztrgala vjetnika, in ko je dospel šerif, bilo je že prepozno. Jedeu liučanih je bil brezdvomtr nedolžen, ker je jeden sam zamorec ceklico oskrunil in umoril. Ask. wa je linčarska tolpa pred nekterimi dnevi mučila, da bi priznal, toda zamorec je na tako odločen način trdil svojo nedolžnost, da so ga zopet peljali v j^čo. Evropejske in druge vesti. II a m b ur g, 10. junija. V Hamburgu je divjal požar, kt^ri je raz-djal Thoerlovo oljnato tovarno, Egerjev malin in Woegr-jeve vinske kleti. Škodo cenijo na 7,000 000 mark. Dunaj, 10. junija. Štajerski namestnik je razpustil graški mestni svet, ko se nemški -radikalci niso hoteli udeležiti glasovanja za županja. Razpisali bodo nove volitve za občinski svet; začasno hode gospodaril v nemškem Gradcu vladni komisar. K o n i t z, zapadna Prusija, 11. junija. Danes so sem poslali štiri sotirije pešcev in s temi pomnožili vojaštvo, da vzdrže red in mir, kterega so kalili antisemitska hujskanja; danes je proglašen izjemni stan nad mestom. Hanover, 11. jun. Kako surovo je policija in vo aštvo pri tukaj-oujem štrajku cestnih služabnikov s sabljami tolklo po ljudstvu kaže med drugim, da je 180 ranjeuih osob v boljšauici. Med ranjenimi jih je 30 tako hudo poškodovanih, da se je bati za njih življenje; ran:li so tudi majorja, kteri je uprav mirno prišel, ko so uniformirani suroveži napravili napad na ljudstvo. Malemu otroku, kterega je oče nosil na naročaju, bo roko odsekali. Ravno tako jedoemu delavcu, nekej ženi pa nos. Sodarna pogorela. Trije delavci usmrteni in osem poškodovanih. Pri požaru, kteri je dne 12. junija zvečer vpepelil Pavel W^id man novo sodarno v Williamsburgu, so bile tri osobe nsmrtene in osem več ali manj hudo poškodovanih, dva moža pa še pogrešajo. Požar je nastal v pritličju in predno so zamogli pozvati gasile«, bila je delavcem v gorenjem nadstropju vsled dima in plamena pot k rešitvi zaprta. Ko so dospeli gasilci viselo je več delavcev pri oknih iu marsikdo je padel dolu predno so zamogii postaviti lestve. Jeden sodarjev, čig.4r obleka je s plamenom gorela seje držal pri oknu tako dolgo, da so prišli rešitelji. Bi l je strašno ope-ČMti iu umrl pol ure pozneje v groznih mukah. P«'žar se j« širil zei„ bitro in v malo minutah je bilo vse poslopje v plamenu. Zaman so bili vsi napori gasilcev, kteri m konično ni druzega ostalo, nego braniti sosednja poslopja. Po dnevi je delalo v sodarni 400 »nož, ob času požara pa je bilo v poslopju primeroma le male število delavcev. Š je sin dospel do odprtine jame, zgrudil se jw vtjh-d d i in a neaavwdLen. Petnajst mož jc pr?gua:-no poskušalo rešiti mladeuiča, toda bilo je brez vspeha, k*-r so se kouečno sami le z veliko težavo rešili. Ali je rak ozdravljiv? Vsi zdravniški velikaši menijo, le/ni in vselej le s težavno in nevarno operacijo, ktere izid se aeposreči vselej. Ko se rak nekoliko bolj razširi, se ne more odstraniti i/ života, posebno ne i/ not rajnih organov, kamor ne seže no/ zdravnika. Vsa zdravila s., zaman in kdorkoli priporoča kako zdravilo /a raka, ueini vede sleparstvo: Kak v želodcu ali na kakem drugem notrajnem organu je zelo nevarna bolezen, ker zastrupuje kri. Toda sedaj imamo sredstvo, s kterim preprečimo prijemanje raka. Najboljše, najcenejše in najokusnejše vseh sredstev je I RINEKJEVO CiRKNKO VINO (Trfner's American Elixir of Hitter Wine), ktero že 10 let uspešno izdeluje JOZEE TRINER, 437 \V. [S. St.. Chicago, III. Grenko vino se je obneslo že v več tisoč slučajih kot izvrstno zdravilo za želodec, ktero čisti vse telo, toraj tudi um. Isto krepča mreno želodca in črev, ktero utrjuje proti škodljivemu upljivu prevroče ali premrzle jedi. ter ne dopusti prijem ifSka, kteri nastane dostikrat iz navedenih uznikov. Kazim tega Trinerjevo grenki) vino oživlja živce in i«ospešuje kroženje krvi. V tem je nedosegljivo zdravilo, posebno ob času velike vročine in vsak naj bi vedno imel pri rokah par steklenic, ter jemal redno za ohranenje zdravja. I'otem se mu ne bode treba bati, da bi dobil raka, ali kako drugo bolezen, zaprtje neprebavljivo.st, vrtoglavost, grižo, zlato žilo itd. pred kterimi ga Uide varovalo Trinerjevo grenko vino. JOS. TRINER, 437 \V. iS Street, Chicago, Illinois. Seveda... misliš vsako pivo je "obro — Večinoma je tudi .... Toda... ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lato je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. • - MICH. LAKE LINDEN. - PRODAJA SE POVSODI V SODCEKIH IN STEKLENICAH. Entered as second class matter at the Niw York, N. Y. Post office October 2 1893. „GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj iu u redu i »t: Published by F. SAK8KR. 109 Greenwich St. New York City. K a leto velja list za Ameriko $3.—, u pol leta..............$1.60, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol teta . . . . „ 3.60, t „ „ čatrt leta . . . „ 1.76 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki „Glas Naroda" izhaja vsako s^-edo in soboto. GLAS NARODA" („Voick ok the People") Will be isaed every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti ■e ne natisnejo. Desaruaj se blagovoli poslati po Mou »y Order. Pi • spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivnlišče naznani, da hitreje najdemo nasi ivuika Dopisom in pošiljatvam naredite uaslovom : „Glas Naroda ', 109 Greenwich St. New York City. Telefon 3795 Cortland. Lepa gospoda. Newyorški major Van Wyck je moral miuolo soboto povedati kako daleč je v zvezi z ledenim trustom. Možje mneuja, da ni nič nepravičnega, kar je napravil. Pa saj kaj druzega ni niti pričakovati, ker mož nema uiti pičice spodobnosti. Kdor bi o njem menil, da bi opustil kako dobičkanosno transakcijo z ozirom na njegovo stopnijo, ta ga ni dobro poznal. Mož ee smatra gotovim, ker je mneuja, ds je nemogoče mu dokazati vednost o prednosti, ktere je imel ledeui trust od prijateljstva mestnih uradnikov. A ko bodo zamogli majorju to vednost dokazati, mora to na dan priuesti nadaljevanje ne še končane preiskave. Seveda se to opira le na vprašanje, ako bodo sodnije zamogle priti do kože majorju aH governerju. Dokaz, da si je vedoma pridobil akcije korporacije, ktera je v zaupljivi trgovski zvezi z mestom, se ne more tako sestaviti, da bi opravičil njegoyo odstavljenje. Ali upamo, da se ne dobi kmalu človeka v mestu, da ne bi bil prepričan, da je major Van Wyck dobro vedel, zakaj je 5000 delnic dobil z izvan-redno dobrimi pogoji. Gospod Van Wyck je to tudi čutil in za to uplel opazko o družili velicih špekulacijah, ktere je pod-vzel. Nameraval je vzbuditi mnenie, da bo take transakcije pri njem vsakdanje. Zato je zagotavljal, du mu je potrebne novce v nakup delnic posodila Garfield National banka. S tem je hotel ta nakup karakterizirati kot pravo špekulacij sko podjetje. Žal, da je moral predsednik one baoke oporekati majorju, ker drugače bi si nakopal sitnosti glede prestopka bančnih postav in spravil banko v zadrego. Izkazalo seje, da je major Van Wyck dobil od predsednika ledenega trusta delnic v imenovanej vrednosti 6500.000 za $250.000 in na to svoto vplačal le 150.000, za ostanek kupne cen« pa dal menjico, ktero je predsednik Morse prodal banki, ta pa mu isto od Časa do časa podaljšala Samo četrtino od zneska je plačal major, $160.000 je še dolžan, a vleč^ že koristi od vse svote, on plača samo po šest odstotkov od dolga, dobiva pa po 10 odstotkov dividends od pol milijona dolarjev. To je $6000 na leto, ne da bi major izdal samo jede o dolar iz svojega žepa. Major Van Wyck prav dobro ve, da mu predsednik Morse ni k tej lepi kupčiji pripomogel le iz golega dobrega prijateljstva Rekel yi seveda, da ni vedel, da 'edeni trustdela kupčijo z mestom. Moral pa je biti 0 tem podučen, in moral bi tudi vedeti, da ima taka ponudba tudi svoje uzroke, in to tembolj, ker je vedel, da Carroll in drugi Tamma nyti delajo enako kupčijo. Ozka zveza med umazanimi Tam-manyti in ledenim trustom j« dokazala. Politična organizacija, kte-rase imenuje demokratična, in ima vedno polna usta, ako je govor o borbi proti trusti, je vendar najbolj umazana tolpa, ker deluje v družbi z najbolj sramotnim trustom, ki uajbolj teži siromašno ljudstvo v vročini — ko mu še hladno vodo obdačuje. Naj sodni j ) izrečejo ka-koršen koli odlok, razsodno ljudstvo pa že hudo obsoja to postopanje kakoršno pa ni nikaka novost pri plena lačnih in poželjnih Tam manytih; radovedni smo pa le, ako bodo newyorčani sploh še sedali tej uajbolj korumpirani stranki na 1 i man ice, in ako bode major Van Wvek še d.-Igo gospodaril v velikem New Yorku. Sesija kongresa. Prva sesija š>(j. kongresa je končana in oLjeajni komentar na prostoru. b< de se mnogo razločil od prejšnih. kajti glede obrambe, oziroma preži rauja socialnih interesov množice ann>rikanskega ljudstva, posebno delavcev, je jeden kongres drugemu čuduvito podoben. Značilno za dnlavce minole seBije j^, kar nek velikomeščanski čas >piu o njem pri] .znaluo pravi: ,,Jedna -ima je visocega interesa. Nitij. in-., samo uredijo niso skl emli, niti j- dno samo glasovanje se ni vršilo, ktero bi nasprotovalo napredku i roda na njegovem potu k razširjanju posestva." Z-drugimi besedami: imperialistični vel ki.kapitalisti so s sesijo kongresa \ jednem oziru prav zadovoljni, ker jih ista pri njihovem prizadevanju ni ovirala, temveč jim pustili proste roke. Manj zadovo'jni so s tem, da je kongres raznotera pozitivna dela pustil nerešena, na kterih rešitvi je bilo imperialističnim velikoka-pitalistom mnogo ležeče. Dobro pa je treba pomniti, da kongres predlogov ni odklonil, ampak pustil le ,,nerešene", to je pre pustii iste drugi sesiji, ktera se bode vršila še le po volitvah predsednika v konečno rešitev. To 6o vsi predlogi, kteri kapitalističnim politikarjem delajo mnogo preglavice, ker ne vedo prav, kako bi iste sploh in v kaki obliki zamogli dati ljudstvu v prebavIja-nje. Zato smemo s sigurnostjo trditi, da ima zakasnenje njihove rešitve s olitičiiimi oziri na predsedniško borbo mnogo opraviti. Sicer pa imajo veliki kapitalisti za to stisko svojih političnih lakajev nekoliko spoznanja in bodo potrpeli do prihodnje zime. Dotičui predlogi so : 1. Nicaragua predlog, kteri naj bi skrbel za kapitalistom neobhodno potrebno napravo vodne zyeze med iztokom naših držav in ..našimi novimi posestvi4' v iztočno azijskem morju Navskrižje vlada tu med svojeglav-mmi militarist!, kteri hočejo, da bi bil kanal močno utrjen iu izključno amerikansk in med trgovinskimi deležniki. 2 Zlogi asni Mark Hannov predlog za ladijne podpore, vsled ktere-ga naj bi amerikanskim kapitalistom, kteri se bavijo z gradenjem ladij, vrgli v nikdar nas.tljivo žrelo 20—30 milijonov dolarjev, da bi jim pomagali ustanoviti dobičkanosno obrt amerikanekega ladijne ga stavbarstva. Vkljub vsem okolo tej stvari obešenih narodno patrijo-tičnih znakov si večina kongresa ui upala izvršiti ta rop pred volilno borbo. 3. KaBel na Hawaj in Filipiue. Odločna posledica razširjanja po sestva. Sprejem predloga je izpod-letel radi različnega mnenja o vprašanju: državni kabel ali privatno podletje s pomočjo podpore, to je denarne državne podpore? Seveda v jednem kakor drngem slučaju tudi zopet le darilo kapitalistom. 4. Tudi predlog za preosnovo ar made se nahaja med nerešenimi zadevami. Bržkone so se bali voja ško struno preveč napeti. 5. Odložitev Spoonerjevega predloga, našim imperialistom ne bode delala mnogo preglavice. Ta zakon naj bi administracijo pooblastil na Filipinah svojevoljuo vladati dokler kongres o tem ne določi dotič-ne ustave. Nesprejeti predlog bode McKinleyovo administracijo težko oviral, tudi brez dovoljenja kon gresa kakor dosedaj, storiti na Fi lipiuah kar se njemu in njegovim slugam poljubi. Vs i ti kongresni predlogi so bili posvečeni interesom veliko kapitalističnega razširjanja posestev, kte remu večiua kongresa ni hotela nasprotovati, marveč bi mu podala obe roki k umetnemu pospeševanju — ako bi ne bili pred narodno borbo. Druga sesija kongresa bode zamujeno, oziroma nerešeno hlapče vanje proti kapitalistom brez dvoma nadaljevala, brez ozira na izid vlade, kajti sestava kongresa bode stara in McKinley še na krmilu. In na temu pol leta našim zmago nosnim kapitalistom tudi ne bode toliko ležeče. Homatije na Kitajskem. ,, Boxer ji" še vedno razsajajo. T i e n T s i n, 8. junija. Iz uradnih virov se poroča, da je 400O „boxerjev" včeraj med Lofo in Voug-Tsunom obkolilo 1500 kitajskih vojakov. Po slednjih poročilih je dauHg zjutraj še trajal boj. Trideset mož general Nichovega vojaštva je na Taku poti tri milje od tod zadelo na oddelek ,,boxerjev" in jih 21 usmrtilo. Iz Pao-Ting-Fu že tri dni ui nikakega poročila in položaj je tam najbrže zelo kritičen. Nekje blizu tam so bili baje kitajski vojaki hudo tepeui. Ne daleč od Pekinga so VBtaši razdjali most električne železnice. Oddelek kitajskih vojakov je bil navzoč, ko se je to pripetilo, toda so mirno gledali razdejanje. Nasproti pričakovanja britiško pomožno vojaštvo še ui odrinilo v Peking, ker kitajske oblasti istim ne dovolijo uporabo železnice, ako-ravno so bili Angleži pripravljeni lastnoročno izvršiti potrebne pri prave. V Tien Tsin je dospelo še več ruskih iu avstrijskih vojakov iu nemški križarki „Hansa4' in „Gefiou" sti odrinili iz Kiao Tschau proti Taku, kamor sti dospeli že francozski križarki ,,D'Entreca« s : x" in ,,Jean Bart" in ruska kri-žarka „Rusia". Vsi diplomatični zastopniki v Pekingu so Be zmenili prositi za avdienco pri cesarju in cesarici vdovi. Taoi stanujoči ino-zemci ae pripravljajo potegniti v Tien Tsin. Na dobrodejui dež, kteri je ravnokar padel, stavijo v Tien-Tsinu upanje, da bode isti oviral gibanje „boxerjev", posebno ker se bodo to gibanje podpirajači poljedelci najbrže vrnili domov k svojemu navadnemu delu. Ker ne zaupajo Rusiji. London, 9. junija. Glede Kitajske se mora kaj storiti! Tako pravi javuo mnenje, sedaj pa si diplomatje šepetajo na uho, da bi se z skupnim postopanjem oblastij dalo iztočno azijsko vprašaDje najbolje rešiti s prisilnim odstavlje-njem cesarice vdove in zopetnim vmeščeujem cesarja. To je prav lepo. Toda Rusija? Se ji li sme zaupati? Da, ako bi se Rusija prosto in odkrito pridružila zvezi oblasti, bi bilo to gotovo znamenje njene poštenosti. Toda bati se je, da bode Rusija to le navidezno storila in svoje poželjenje na severnem Kitajskem tudi še nadalje gojila. Celo Francoska tako sumi, akoravno ui minister zunajuih zadev dosedaj ni našel nikake prilike za ugovor Cesarska vlada podpirja „boxerje" Tien Tsin., junija. Glede potrjene istine, da cesarska vlada odkrito podpičja boxerje in daDes celo izdala razglas, v kterein kot ,,dobri meščani'^zuauim upornikom izreka naklonjenost prestola, generafa Nieh-Li-Chonga pa hudo graja ker je boxerje resno prijel, bodo najbrže obltfsti postopale na svoje roke ker jim tudi druzega ne kaže storiti. Njihov prvi korak v varstvo življenja in imetja inozem-cev bode morda prisvojenje nadzor-ništva Čez železnico v Peking. „Boxerji" nedotakljivi. Tien T s i n, 10. junija. General Niehova vojaštvo se bojuje onkraj Yang-Tsuna. General je brzo-javil vladi, da so ga „boxerji" obkolili iu toraj ni mogel drugače, nego braniti svojo kožo, radi česar ponižno proBi oproščenja. Posehni vlak je danes popoludne odšel Peking in temu je sledil pozneje drugi vlak s 600 možmi britiških ruskih, francoskih in japojskih vojakov. Železniški zvedenci menijo, da vlaka ne bodeta dospela v Peking pred ponedeljkom večerom. Iz brzojavov iz glavnega mesta je razvidno, daje položaj tam od dne do dne bolj resen. Sicer se ne zgodi Evropejcem nič žalega, tcda varni pa le niso. Pri britiškem poslanstvu kar mrgoli misijonarjev. Ame-rikance v Tung-Can so rešili baje amerikanski pomorščaki in jih spremili v Peking. Boxerji so ua-padli misijon minoli petek, toda Amerikanci so Be branili, dokler je prišla pomoč. Peking, 9 junija. Amerikanski misijonarji v Tung Chan, 13 milj južno od Pekinga so prosili poslanca Zjed. držav naj hitro pošlje vojake, kteri bodo ujih, njihove žene iu otroke spremili v Peking, kajti kitajski poveljnik Koki jim je rekel, da se na Kitajsko vojaštvo ni zaue-sti. Ker e je poslanec Conger bal, da bi se vsled tega tu nastanjeno amerikansko varstveno vojaštvo preveč ne zmaujšalo, zahteval je po Tsuug li Yamenu eskorto od podkralja. V Ten Tai iu Huang Tsund so umorili mnogo kitajskih spreobrnjencev. Cesarica pribežala k ruskemu po slanstvu v Pekingu. ^ 4000 Rusov pod orožjem Tien Tsin, 11. junija. Danes zjutraj so pretrgali telegraf lčno zvezo med tem mestom in Pekingom. Posebni vlak s 30 možmi britiških vojakov je odšel včeraj zvečer v Tong Shan, toda to število ne bode zadostovalo. Ako v Tong Shanu nastanejo nemiri, bode vsa železniška zveza severne Kitajske v nevarnosti. Ker podkralj ni dovolil tretjega posebnega vlaka v Peking, so naskočili inozemski vojaki vozove iu so odpihali z lokomotivami, zbrana množica pa je pričela trgati tir. Vojaki so nato z bodali razguali množico, in ko je podkralj dal konečno dovoljenje, pričel se je vlak s 500 možmi pomikati proti svojemu cilju. Na vlaku je bilo 350 nemških, 80 angleških in 70 francoskih vojakov. Tu kroži vest, da je cesarica vdova pri ruskim poslanstvu v Pekingu iskala zavetja. Tudi se je baje v Taku iskrcalo 4000 Rusov z 20 to povi, kteri sedaj korakajo proti Pe-kiugu. Pravijo tudi, da je Peking v plamenu, iu da vlada tam velika zmešnjava. Danes op~>ludne je odišnl Č«trti vlak v Peking. Isti je peljal 213 Rusov z dvema topovoma in 62 mož francoskih vojakov, razuu tega pa tudi provijaut in jeden top za angleško vojafitvo Iuozemci so sedaj v Tang Frangu, 40 milj od Petinga. Iz nai nrt kolonij. Pio del Pilar vjet. Manila, 9. junija. General Pio del Pilar, najvatrajnejši med filipinskimi vodji je pri Guadeloupe, š^st milj iztočno od Manile padel v reke iz domačinov obstoječe policiji. Slednja je obstopila hišo, v kteri je bival general, ga vjela in pripeljala danes zjutraj v Manilo, kjer so ga takoj spoznali. BODI previden na potovanju! Kupi tvoj parobrodni listek pri FR. SAKSERJU, 109 Greenwich St., ker ta te odpošlje s prvim dobrim parnikom, preskrbi ceno, dobro, stanovanje in hrano. Ako kdo v New York dospe na kak kolodvor in se ne ve kam obrniti, naj gre na postaji k telefonu in nas pokliče 3795 Cortland in slovensko se z nami zmeni. Pri 15 centih, ktere da za telefon prihrani dolarje! Vojna M Bcerci in Anglijo. Boerci prete v ozadju. London, 9. junija. General Forfstier Walker je brzojavil vojnemu uradu iz Kapstndta: ,.Kelly Kenny poroča iz Bloemfonteiua, da je v Rodevalu severno od Kroon-stada 2000 mož močan oddelek Boercev, kteri imajo seboj š^Bt topov, prprezal tel^gralično zvezo. Poslal je v Kroonstad pomoč iu tudi jaz sem poslal vojaštvo iz Kap-kolouije.'' Pret^uje Robertsovi vezni črti v Oranje državi tu zelo vznemiruja. Tudi ni znano od kod je prišlo onih 2000 Borcev v Roodeval. Pravijo, da je ta oddelek prišel iz Staudpr-tona z namenom prerezati vezno črto Angležev. Navidezno smatrajo na mestu položaj zelo resnim, ker niBo samo pomnožili posadko v Kroonstadu, ampak poslali tja vojake od zveznih črt v Kapkoloniji. Noodeva 1 j-* oni kraj ob Rhenosteru, kjnr je l.;rd Roberts na Bvojem potu v Pretorijo prekoračil reko in je močno utrjena pozicija, severno od Kroonstada bode delal generalu Kelly Kenny še preglavico, ako ga bodo Burgherji nadlegovali iu sicer tembolj, ker mu manjka konjiče, s ktero bi zamogel pretiti umikajočim Bercem. Kakor videti bode vojska še dolgo trajala in preds^d-n k Steiju zna v Oranje državi napraviti Angležem še mnogo sitnosti. Vsled poročil iz Kapstadta imajo Boerci v Lydenburgu pokrajini baje samo še za kakih osem t-dnov živeža in streljiva, razuu tega pa jim preti nevaruost tudi cd Kairov. Bullerjeva izpoved. Londou, 10 junija. Vojni urad je dobil dant-s od general sir Redvers Bullerja sledeči brzojav: ,,G lavni stan, Natal, 10. junija. Apropos brzojav dne 8. junija smo se včeraj ustavili, da spravimo našo prtljago fcez prelaz, kteri je zelo strm. Naletel sem na 2000 mož močnega sovražnika v zelo skrbno utrjeni poziciji, ktero je moral zapustiti le iz strahopetuosti. Umaknil se je 26 milj proti severo-zapadu. Kakor vidim so naše zgu-be večje, nego s^m mislil.'4 iJuller naznanja potem svoje zgu-be — dva mrtva in štirinajst ranjenih. V svojem prvem brzojavu je naznanil, da sploh ni imel nikake zgube. Polk zgubljen. Londo/U, 11. junija. General sir Frederick Forestier-Walker, poveljnik vezne črte v južni Afriki poroča o nesreči, ktera se jp pripetila Angležem dne 7. junija pri Roodeval u, kjer so jim Boerci prerezali zvezo. Čntrti bataljon Deby-Bhire polka je bil razun 6 mož po poluoma uuičen, to je dva častnika in petnajst možje bile usmrtenih, pet častnikov in dvainsedemdeset mož ranjenih in druzih petsto mož vjetih. K a p s tad t, 10. juuija. Kelly-Keney poroča danes zjutraj iz Bloemfouteina, da je bil Methuen z večjim delom svoje divizije dne 8. junija v boju deset milj južno od Heilbrona tam kjer je stala Co-loilleva brigada Highlanderjev. Methuen seje napotil dne 5.junija iz Lindleya s zadostnimi zalogami za sebe iu Colville oskrbljen in pustil Pageta za varstvo mesta. Kelly Kenney je dal Kuoxu povelje napasti prednje straže sovražnika, ker je mislil, daje moč Boercev pretirana. Sedaj je vse mirno. Od dne 6. juuija je severno od Kroon-stadta zveza petrgana. Angleži bodo trpeli pomanjkanje. London, 11. juuija. Vsled pretrgane vezne črte lord Robertsa se bodo njegove operacije v Trans-vaalu za nekaj časa ustavile, in ako Be mu ne posreči v sovražni deželi dobiti dober plen, bode njegovo moštvo kmalu trpelo pomanjkanje. O premirju, kterega je sklenil general Buller, so dospela sedaj iz Pretorije uatančneja poročila. Dne 2. junija ob 2. uri popoludue se je sedel Buller z še le 28 let starim generalom Christian Botho, bratom višjega poveljnika boerske armade, med Umquelo in Majuba Hill na prostoru, kjer so sklenili mir dne 4. maron 1^81. Spremljali bo ga general Ciery in drugi čast-uiki njegovega štaba. R sen in slavnosten pogovor jp trajal pol ure. Buller je skušal Both" prepričati, da je nadaljni up r brpz koristi. Slednji j- dal angbšbpuiu generalu razumeti, da mu je znano, da so Anglpži osvojili J< hanmsburg in Pretorijo, toda v Laings Necku imajo Burgherji še velike zab ge in zamorejo vstrajati še c-d mesec, radi t"ga neCe prevzpti odg vornosti za podajo. K r>nfprenca se jp zaključila s sporazuinljenjem o tridnevnem premirju. Pomanjkanje zveze. London, 12. junija General Robertsova telegrafična zveza je še vedno prerezana. Niti od njega, niti od vojnih poročevalcev ni bilo daues slišati besedice. Nnpad Boercev na angleško zvezno črto, posebno pa ponesn.-čeuje Derbyshire polka, ni vzbubilo tu nikakega prijaznega mišljenja. Edini, kteri o slednji nesrpči p«>n je general Forester Walker. Iz Pretorije se brzojavlja, da se 3500 vjetih AuglMŽ^v zopet nahaja blizu svojih tovarišev. Boerci s<> odvedli simo 00(1 vjetnikov v Nooitgedacht kjer jib imajo v ograji pod prostim nebom. Vj*-t-uiki imajo odejn in dob- udi za-dostuo hraiiH. Predsednik K-ii^-r biva še vedno v Macli;td >d<»rpu, kjer ga varuje H>0o Burgherj-v. Zaloga v>zijo iz Machadc d« rpa v Lydenburg kakor hitro je I.- mogoče Slednjega me^ta ne utrjujejo. V oj 11 a sreča se m 11 e n j u j e. London, 12. junija. Vojno uuiuisterstvo objavlja sb-de'*i l>r/o-jav general Bullerja: „Glavm stan v Natalu, 11. junija. l)an»s smo osvojili Almonds N-ck. S .vražnika je bilo veliko število, kU ri jh imel tudi več topov. L" pa m. da ho naše zgube kakih 100 mož." Od llobertsa ni dospelo dunps nič novic. V Oranje River koloniji kakor Oranje državo sedaj imenujejo so Boerci pri Roodevalu ob Rhpno^tn reki napadli A n t£ 1» že, j usmrtili 200 mož, 700 mož pa vjeh. I Razun tega 30 vplpnili B ^rci \e-'like množine strpljiva in 1000 Ivddit bomb Dp\Vet je vplenil 7000 uniform in odej. kt'-re so hp-žgali, ker jih niso mogli odpeljati. Kriiojerjevi pristaši v Machada-dorpu trdijo, da so Angleži skušal i s 875 000 podkupiti generala L> uis Botha in De I ara v, da bi izdala Boerce. Nadpjnjo se, da b. do tudi Kriigerja, Steiji.a in DeWeta skušali podkupiti, da bi vojsko kolikor mogoče po ceni dokončali, toda to se jim ne bode posrečilo. Kretanje parnikov. V New V o r k dospeli: ,,St. Louis", 9. junija i/. Southanip|i»nu -> 706 [votniki. ,,Campania", 9. junija i z i.i\\-q><>ola 105^ potniki. ,,Astoria", 9. junija i/ (ilazyova s potniki. ,,Georgia*-, 10. junija iz (Jenov- -> t,oi> jjotn. „La Gxscogne", 10. juniju i/, llavre s 693 potniki. ..Neustria", it. junija U Marseille* t .S<»; potniki. „Kaiser Krielirich tier (jrosse'% 12. junija u Bremena s I 132 potniki. ,,Batavia'\ 12. juuija i/ Hamburga l *6S potniki. ,,Ethiopia", 12. junija i/ (ilas^.m.i z 260 potniki. ,,Southwark", 12. junija U Aniuerpena l 902 potnika. ,,Spaarndam", 12. junija \l Rotterdam* z 64S potniki. Dospeti imajo: ,,Kaiserin Maria Theresia" iz Bremena. ,,Ems'* iz tienove. ,,Teutonic" i/ Liverp««>la. ,,1'atricia" iz Hamburga. ,, Augusle Victoria" i/ Hamburga. ,,La Champagne" iz Hayre. ,,Servia iz Liverpoola. O d p 1 j u 1 i so: ,,Lahn", 12. junija v Bremen. „St. l^iuis", 13. junija v Southampton. ,,«>ceanic", 13. junija v Liverpool. ,, Friesland", 13. junija v Antwerpen. O d p 1 j 111 i bodo. ,,La Gascogne", 14. junija v Havre. ,,k<"migin Louise", 14. junija v Bremen. ,,Columbia", 14. junija v Hamburg. ,,1'alatia", 16. junija v Hamburg. „Ems", 16. junija v Genovo. „Spaarndaiu", 16. junija v Rotterdam. ,,Campania", 16. junija v l.iverjMM>l, ,,Kaiserin Maria Theresia", 19. junija v Bremen. ,, Teutonia", 20. junija v I a ver pool. ,,Soulhwark", 20. junija v Antwerpen. ,,La Champagne", 21. junija v Havre. ,, Fried rich derGros.se", 21. juuija v Bremen. „Augusta Victoria", 21. junija v Hamburg* Parni>ki listki so dobiti po izvirnih cenah pri FR. SAKSER & CO., 109 Greenwich St., New York. Jugoslovanska Katoliška Jednota, tli Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: Jožef A«ni6, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pkzdirc, 1024 South 13th St , Omaha, Neb.; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota;! II. ,, John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 260, Ely, Minnesota. P R EG LE DO V ALCI KNJIG: John Hab.ian, Box 303, Ely, Minnesota; Johv PkkSikn, Box 2.^6, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blfjg »vohj't pošiljati na I. tajnika I v a n Govžeta, Box 105, Ely, Minnesota. Poziv. Društva, kt*-ra hm v jvevst z Jugoslovansko Katol. J^duoto, sedaj v K Iv, Mino , »»»i si bi »*r<>-uliio-izvliti d.-u.gar« za glavno zborovanje dne 4., 5. in 6. julija v Ely, Minn., iste naj uaznauiju prvemu tajniku Jugoalov. Kal 1. JeduoU', ua jih ta priobči v glasilu. ELY, Minn., 14. aprila 1900. Ivan Govže, I. tajnik. Društveno glasilo je „GLAS NARODA"- Dopisi. Sv Gregor na Kranjskem, 25. maja. Slavnemu uraduištvu „Glas Naroda" v New Yorku. I'ljudno podpisani prosi, da spr^jniHt« v prudaln svojega cenjn-n^ga lista naslednjo zahvalo: Po trudi dju bi vem prizadevanju rojakov J-rneja Pirnat in Urbana M o- tovarni*, jedna h- I k-v sv. Gregorija na Semenih na-imenuj** Udliug Mili. druga poslednji naši laraui in sosedje v Tin Mili ; v prvi dela 4 M» do 7 j Clevelandu, O.: Urban Modic*3; dnlavo. v, v drug^j pa 50»» do 600; Anton Modic, Anton Ogrinnc in dalj- ji* tukaj šh Chair Factory, j Vnt>n Levetek po 82: Matija Lev-opekarna in nekaj druzih malih Franc M (lic, Janez Levstek, tovarn. J««1ua teh družb je kupila | maž Modic, Janez Modic, Jernej farmo in odmerila na lote t'jr t napravila 2<)0, vsak lot velja $l \A in jih bodo lahko plačevali na sečne obrok«; na jednej teh b t ! hiša s h levom m drugimi poni in je vredno >2000. Kad r vse prazne lote prodali, bode kali za ono s hišo in gonj mest 'J' opji bodo sreč- darekimi VI ■ton j poslopji in oni sn-čui, kterega šte Ika bode vlečena bode dobil za L t-- merijo p- nker, k?dai bodo v«" h te prodali, gradili bod< tovarno (Steel Mili). Ako bi bil« kaj Teč naših rojakov tukaj, bi * j aj vec u: mislili ni nob. lahk. prit. se v dobi; mog« lahk PreU služi prav več. dela, marl delo domačij ■panje. pa ih. , kHl rarnn i tudi lahki kakih 10 pr -ci, in je delo i ali drugam. t> če v ljev, za štirunjst dni Poni k v« r, Matevž Levstik, Franc Adamih, Matija Malnar, Štefan Novak, Jernej (.'.ar, Janez Marolt, Fr učinka M i lavne, Anton Levstek, Anton Klave. Mihael Urbas, f Jernej Pirnat, vsi po SI; JanezBimšek, Janez Jelenec, Štefan Lovšin, Franc UI-, Jakob Jene, vsi po 50 centov; Jože Zabukovec, J.-»kob Lovšin, Matevž J. ne, Franc K >lar, vsi po 25 centov. V.- n darovalcem, posebno ma moja in farauov vala! <>pra v 11 i smo za » in eno uro molitve in 'edno, da Vas Bog va-telesne in dušne, 'rančišek Krumpestar, župnia. Brobnosti. Iz llihhin^a, Mirni-, nam poroča pa nabira; presrčna z Vas sv. mii l>r- simo še ruje nesree. jak. da mh rojakov lat drav vsem rojak' ie|, ■ lahk • je tudi 643 N. 2nd l> žič Cam I iridg^, O. Aurora. III., 4. junija Gosp.nl urednik, blagovolite sprejeti moj kratki dopis iz našega mesta, Baj že dolgo časa ni bih nič čit »ti iz našega kraja. Z il, ds> tudi sedaj nemam rojakom nič ve eelega poročati, pač pa žaloBtm VHst, da je tukaj umrla blaga ii poštovana gospa Ana Z m a j č, so proga Ivana Zmajča, rojena je bih leta 1872 v Črnomlju na Dolenjskem; v Ameriko je prišla prei desetimi leti in bila poročena osen let. Pokojnica je bila mirna ii zvesta soproga možu in pravi zgle< srečnega zakona ; bolehala je 2l mesecev, skozi jedno leto pa hud. trpela, v tem času je večkrat pre jela svete zakramente in so lep pripravila na smrt. Dne 26. map ob 5. uri zjutraj je izdihuib svojo blago dušo in se preselila \ večnost in pred neskončno pravične ga Sodnika, kteri jej Ikde gotove milostiv. Pogreb je bil d ne, 23. ma ja; pokopal jo Rev. Shmid z sv mašo, in imel jako lep govor; cer kev j^ bila zelo napolnjena in vsa komu so lepo besede govornika \ src« Begale. lila^a pokojnica z« pušča žalujočega soproga in dv. hčerk1, na Kranjskem pa očeta, ma ter in tri s-t-tre Druzega novega nemam kaj po-r čati; rojakom toplo priporočan naš list ,,Glos Naroda", kter«mi» želim obilo naročnikov iu podpor Bikov. Frank Lokar. tam obilo dela iu j* »biti, plača ali zaslu- J hn Maleri« * * * \ staro ninovino so se podali: Vna Knshinau iz Kankakee, 111., v Mokr- noix; Štefan Brozovich iz Culumeta, Mich., v Grosuplje; Anton Pib rnik, Frank Muhvič. Matija Benčina vsi iz Shreeveporta, La., v Oabar; John Jevnikar iz La ■^alle, III., v Kostanjevico; Marka Nemanič iz Braddocka, Pa., v Metliko; Frank Košmerlj in Aiidrej Nikolič iz I!ulville, Miss., v Travnik; Frank Anžlohar iz Rulville, M las., v R tvne. Dalje je aiinolo sredo dospelo v New York petero rojakov iz Pueble, Colo., in tu li tam kupili par obrodile listke; Indija je bila prepolna in iaostali so ter čakajo do četrtka co zopet odpljuje francoski paruik : tudi nam so vrnili moža, ali odbijal se jo še oni dan na Bremen m ni mu bilo treba čakati; francoska družba pa ni hotela nič vedeti 0 povrnenju denarja, ker so bil 1'stki kupljeni na zapadu, pa* lala po §"> 25 za hrano veakomu zn teden dni, to pa ne zadostuje iu j* treba dokladati in še je človek ne •'Voljen teden dni čakati. Zat» lemoremodovolj topi i priporočat' la naj r Jaki na zapadu in dru?ih krajih pn FR. SAKSERJU, 109 Greenwich St., New York listke duplji, ker ta jih lahko takoj drugim parnikom od pošle ker j oficijelnizastopnik raznih družb 1 udje hranijo novce inbrzo odpotujejo. Treščilo je 25. maja ob ±2 v Hru-šici pri Ljubljani v šolsko poslopje švigala je strela po veži, kuhinji, shrambi in v šolski sobi. Zid je okru-šen pri petih oknih in drugod na dvanajstih krajih. Šolskih otrok in žensk, ki so prišle zarad birme, j" bilo čez 90 v šolski sobi; a hvala Bogu, se ni nobenemu nič hudega zgodilo. Sama učiteljeva hčer je v kuhinji omamljena padla, in po nogah občutila bolečiue, vendar ji je kmalu boljši bilo. Euo žensko so tudi roke precej bolele, pa tudi t«j je kmalu odleglo. * * * Šlrajk v Vevčah. Vodstvo vevške papirnice postopa s kruto brezobzirnostjo proti štrajkujočim delavcem. Tirjatve delavc v so sicer pretirane ali potem obravnav bi se gotovo doseglo porazumljenje. In vevška papirnica bi bila toliko bolj dolžna, pogajati Be z delavci, ker je delavce dolgo let neusmiljeno zatirala. Manipulacije s kuverti a 1 kr., z bolniško blagajno, ki sedem let ni imela obč. zbora — kje pa je bila drž. oblast? — in druge so bile pač take, da je štrajk gotovo razumljiv in bi b lo torej na mestu pogajanje z delavci in dobrohotno njihovih zahtev. Toda ošabna vevška gospoda ni pri tem štrajku nič druzega pokazala, kakor najskrajnejši napuh. Pači Še nekaj je ta gospoda pokazala. Da ne zna samo delavcev zatirati, nego da jih zna tudi Bpravljati ob dober glas. Tovarna zahteva, da se morajo delavci brezpogoji o podvreči. 23. maja so delavce izplačevali. Vsakemu s« pravi, če se brezpogojno ne vrne na delo, da je stalno odpuščen. V varstvo uradništva je 120 mož vojaštva v Vevčah. Tovarna hoče najeti tujih delavcev, brščas Nemcev s Štajerskega. To bo seveda prebivalstvo do skrajnosti razburilo in nihče ne more reči, kaj se v teui slučaju zgodi. * * * Nezgode. Ogenj je upepelil 22. maja mlin Mihaelu Biirgerju v št. Vidu pri Brdu. Ker je bilo poslopje že staro iu s slamo krito, se je ogenj tako hitro širil, da ni bilo takoj na lice pog. rišča prihitelemu lukovi-škemu ognjpgasuemu društvu mogoče kaj rešiti. Zgorel je mlinarjev 61etni deček in več prešičev. Sumi da je zgoreli otrok, igral se zžve-plenkaini, zanetil ogenj, kateri je ijemu in stanšem postal tako osede-poln. — 16. maja pa je v Raholčah utonil v mali kapnici tik hišeotrok zidarju Fr. Tekavcu. ♦ * Dr/avno podporo v znesku 500 kron je poljedelsko miuisteretvo iovolilo kmetijski podružnici v Zagorju na Pivki v svrho naprave drevesnice. * • Srzona v Dolenjih Toplicah se je začela, in je letos pričakovati p sebuo veliko gostov, ker ee je kopališče prenovilo iu moderniziralo Že sedaj je nad 20 gostov v Toplicah Razen termalnih vrelcev imajo bolniki na razpolaganje tudi gorke in mrzle kopele v kadeh, kakor tudi blatne kopeli. Park je krasen in sta tako zdravniško kakor kopališko poslopje jako praktiško prirejeni. „Slov. Narod.4 * 4 * Ponarejeni vinarji krožijo po Ljubljani. 21. maja je nekdo izdal takega v neki gostilni. Dobil ga je d neke tuje, nezuane ženske. * * * Zverski čin vojakov. ;,Karlovški Glasnik" poroča: V nedeljo 13 ma ja ob 8. zvečer se je šetal neki kar lovški gospod s svojo mlado gospo na promenadi okoli Karlovca. Na poti proti vojaški bolnišnici, sta ju srečala dva vojaka Jelačičevega polka ter začela najnesramuejše atakirati gospo. Soprog je hotel že no braniti, a vojaka sta ga bila s pe strni in suvala z nogo. Videvši, da te preslab, je tekel gospod v novo vojašuico po stražo," a ondi so mu rekli —»pač Čudno! —uaj gre na glavno stražo v drtfgo vojašnico Gospod je tekel tudi tja in se vrnil ■t stražo, — žal, prepozno. Vojaka sta bila med tem gospo od nesla na travnike ter jo ondi posilila. T slučaj je zbudil silno razburjenost v vseh Blojih. Gospe se no upajo na promenado in vojakov se boji vsaka ženska že od daleč. Baj& so krivca I ostrejšo kazen. Naravnost neamev-uo pa je postopanje straže v novi vojašnici, ki bi bilo gospo prav lahko rešila, a je poslala gospod* brez pomoči dalje. • • * Strela.,,KurjerLwowski" poroča iz Podhajca, daje udarila Btrela v otidotno grško-katoliško cerkev, ko se je vršila cerkvena slavnost. Strela je ranila jako nevarno 22 oseb. * * * Kol i h o stan obisk pariške ivz-tave? Nekdo je izračnnil, da stan obisk vseh oddelkov in V6eh naj različnejših zanimivosti) na pariški razstavi 1200 frankov. Toliko bi bilo treba plačati vstopnine, ako bi si hotel kdo ogledati vse. Samo privatna podjetja so investirala okoli 60 milijonov frankov. Da so prebarvali E iff lov stolp, je bilo treha plačati 5 100.000 frankov. Porabili so pa 70.000 klg. barve. Manege Fe-rique stane milijoi, panorama Rim prav toliko. Stari Pariz 850.000, Atene 1.600 0C0 gledališče ,,Columbia" 1600 000. Vezuv v Parizu milijon, hipodrom 3 milijone, cirkus Palace 1.600 000, razni restavranti 2 milijona, velikanski globus 1.500.000, švicarska vas 3 000.000, panorama potovanje okoli sveta" 2 milijona, Benetke milijon, palača kostumov '2 milijona, palača ženske 600.000, plesna palaču 750 000, Tazne pano in diorame 3 500.000, veliko kolo 4 milijone, morska palača milijon, cesta v Kairo 1.500 000 in panorama pomorske bitke 1 milijon frankov. — To pa so le glavne za-uimivosti. Kdor Bi hoče torej dobro iu natanko ogledati svetovno razstavo v Parizu, naj vzame seboj drobiža, — a precej ! * * • 0 revoluciji na Bolgarskem —četudi bolgarska vlada strogo pazi na vso korespondenco, katera se tiče najnovejših dogodkov na Bolgarskem, vendar evropski tisk precej obširno poroča o uporih v Bolgariji. Vidite je na celem gibanju nekaj posebnega, kar nas spominja na leta 1875, 76., 77,78. V „Somost." je čitati par slučajev, ki so resen opomin za evropski mir. V okra u Trstenik je na nogah upornikov okoli 30 000, ki so minuli tadei porušili železnico Ruščuk-Trnov. iu se nedaleč od vasi Trstenik utaborili. Proti njim je bilo s prvi poslanih 3 000 mož vojske, pot«ro še 6.000. Boj je bil zelo krvav. Pal. je 250 kmetov ... Upor se širi pi celi severovshodni Bulgariji. Ljudstvo trdno veruje, da pride ruski car ter ga reši zatiralcev. „SoČa." * * * Raznotero.—V Milu i na otoku Braču je nastal dne 26. maja velik požar, kt*-ri je udušilo šele moštvi vojue ladije „Najade", ki je bila \ bližini. — Občni zbor družbe sv Cirila in Metoda za Istro se bo vršil dne 31. t. m. v prostorih društva ,,Zora" v Opatiji. RED &TA.R LIN B (prekmorska parobrodna cjružba ,,Rudeča zvezda") New Yorka v Antwerper Philadelphie v Ahtwerper vozi naravnost iz prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: ,,VATEELAND ', na dva vijaka. (se gradi),......12000 ton. .-JiESLAND", na tlva vijaka, 12000 ton. ,,KENSINGTON", na dva vijaka, S609 tU«. .,SOUTHWAEK", »a Uva vijaka, 8607 ton. ..FiilESLAND"*,......7116 ton. ..WSSTEENLANIi"..... 5736 ton. „NOCEDLaND",.....5712 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštet* vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujeju parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listKov seje obrniti na: International Navigation Company 73 Broadway, NEW YORK — 43 La Salle St., CHICAGO. — 30 Montgomery St., SAN FRAK CISCO. Third & Pine St.. ST. LOUIS, ali na njene zastopnike. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Ycrkom in Rotterdamom preko Be logne-Sur-Mer. Listnica uredništva Rojakom odpošljemo sedaj zii $20.42 100 kron avstr. veljave, pri dejati je še 20 centov za poštnin* ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Kje je? MARTIN KAPSH iz Kovače vasi. občina Stari trg; njegova brata Jože in Mike bi rada zvedela za njegov naslov: Mike Kap s h, Colorad« Springs, Colo. (16. jn.) KJE JE? FRANC MIHELCK*-, po domoče Kovačev, doma iz Brpjsta, fara Ig, okraj Ljubljana; njegov brat bi rad zvedel za ujegov naslov iu prosi rojake, da bi mu ga blagovolili na znaniti: Martin M i h e l č i 6, 501 E. 3rd St., Anacoud-, Mont. i K POTSDAM, partiik z dvojnim vijakom, 12500 tun. STATENBAM, parnik z dvojnim vijakom, 10500 ton. EOTTEEEAM, parnik z dvojnim vijal om, 8300 lou. Parniki: MAASDAM, SPAAENDA* in WXEEENDAM. teč" Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posel**') objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje p" Trstu, št. 7 Prosta luka Dunaju, I. Kolowratring 10. sa rne v Inomostu, 3 Rudolfstrasse Brnu, 21 Krona. Parniki odpljajejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako zjutraj. soboto ob 10. u r i Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO. 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. 109 Greenwich St.f New York. Kje je? ~ FRANK MAROLT, star kakih 23 let, doma »z Velikih Lašč štev. 65. pred jeduim mesecem je prišli 1/ Sparte, Minn., in moral od tam pobegniti, lukaj je ravno tako na-redil, ostal dolžan oa hrani in sta- vsake ^ sveže'"nasoljenein novanju in od vsakega vzel kar J1" prekajene ribe, ud Učen tov naprej, dobil; meni pa je iz kovček a vzel Po|enJoyka ^t.'kš) po i5cent. fant. con n.»f /v»nV»«1 r 1 <1 m rniutu na fu(r>. ,, ... Palace Meat Market, Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St.- Calumet Micb. M^d postom so pri meni dobiti S20, zato opozarjam rojake na tega ptička, da se jim enako ne zgodi. Naslov od tega uepoštenoviča rad zvedel: Jakob L o u s h e, 105 Harrison Ave., Leadville, Colo. Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl Miners Exchange —Saloon, 700 E. Cooper Av., Aspen, Colo. V njem točim i z v r s tu o pivt Denver Milwaukee, od te pivarue sem tudi agent, dalje vsakovrstna žgane pijače, fine smodke. dobiti so d o b r a jedi la4u prenoči S 6 e. V obilen obisk se priporočam fl.il ) MAT. MAUTZ, lastnik Za velikoročne praznike pa kupite pri mem prekajeno meso. Naša posebnost so kranjske klobase. Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Podpisani se priporočam VBem Slovencem in Hrvatom v Omahi in ikolici, da obiščejo p r vi sloven-i ki Ali si gluh? Vsak, kdor je gluh ali slabo slisi se sed:«j lahko ozdravi z našo novo iznajdbo, samo gluho rojeni se ne dajo ozdravili. Brenčanje v ušesih takoj preneha. Popiši tvojo bolezen. Preiskava in sovet brezplačno. Lahko se ozdraviš sam doma z malimi stroški. Dr. Dal ton's Aural Institute, že dobili. Nedvomno zaslužita oa]-1596 La Salle Ave., Chicago, m. Slovenci in Hrvatje na Ely, Minn,! § najcenejše mozke obleke, obuvala * in drage stvari dobite pri Markotu Zoreticu, El3r> Minn. R jaki podpirajte raje rojaka I nego tujce, saj g Zoretič je naše gore list. 9 1024 South 13. St„ Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen veakomn iobro postreči z dobro pijačo, fiuim vv h i s key e m in izvrstnimi amodkami. Tudi imam lepo urejena prenočišča; ako kdo sem pride in ue v§ kam, naj ee le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaja (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ. 1024 Sontb 13 St.. Omaha. NIKAKOR ui pretirano, ako pravimo, da pošlje FB. SAKSER, 109 Greenwich St.f ^ e w York Slovencem in Hrva-ton sleherni teden po40 000 do 50 000 krči v staro donaovino, in to zato ker to najceneje, najbolj vestno in najhitreje opravi. x - ~ .r Xjisi^olkz- Povestnik v sili. (Novelica. Spisala Pavlina Pa j kova.) Premoženje, ki je znašalo blizu eden milijou iu je bilo lastno ravno umrlej devetdesetletnej grofici Veroniki, razdelilo seje med dve rodbini obožanih plemičev, kojih roditelji bo bili daljui sorodniki pokoj noj grofici. Veličastna 6tara grajščina, najlepša med mnogimi poseBtvi pokoj nice, ni imela že več kot trideset let drugih stanovnikov kakor stare, do slednjega časa š^ krepke skope grofice Veronike in pa njene tihe družine, obstoječe iz samih starih ljudij. TemucgoBti gaji in pa krasni vrti, ki so ob dajali ponosu; grad, bili so brez sprehajalcev in uživalcev. Drobni skakljajoči ptički so edini uživali prijetni hlad senčnatih bukev in kostanjev; mnog >barvui metuljčki pa so bili edini občudovalci dišečih žlahtnih cvetic. Swdaj pa je bilo drugače. Že mesec dni je stari tihi grad kakor pomlajen po živahnem življenji, ktero drvi rued njegovim zidovjem. Glasno, vts^lo govorjenje je pre-kričalo ptičje petje v gaji. Cvetica niso negledane vfnele na svojih steblih, temveč v krasne šopke vezane, bšpale so z bogatim pohištvom ozalšane s< 'bane pogradu, ali pa aiužile v kratkočasilo zabavo brezskrbnej mladini, ki seje skoro celi dan mudila na prostem. Bil je vroč poletni popoldan. Soluca je pripekalo izza sivih r bla-kov, in nepr^nesljiva soparica j^ polnila zrak. Tiho je bilo pod drevjem okoli grajščine; kar jp živelo, pob»gnolo jr v hladne prosto-re grrijd, ker so bila okna od zvuuanje strani popolnoma z bršljanom in divjo ložo prerastena. V t^j idylličnej dvorani j*1 bila takrat zbrana družba mladih ljudij. Več goepodičen v lahkih oblekah je leno slonelo po naslonjačih, drže knjige ali majhna ročna dela v ro-kak. Ali videlo seje, da jih niti delo uiti čiunje nič kaj posebno ne veseli. Več mladeučev različne starosti je bilo med njimi. Ta je sedel na konci mizo in počasi pušil dragice-1 no smodko. Drugi jp jahal na stolu ; ali slonel na naslonjalu, navidezno zamaknen v časopis. Oni seje zopet i udal zdeh inju in čital iz knjiga. Rejen lovski ppg pa je ležal pod i mizo z na pol zaprtimi očmi in lent' I lovil muhe, ki so ga nadh govale. Krasni ptičuik z različnimi ptički pa so stali na posameznih okroglih mizicah polek oken, in njih skak-Ijanje je bilo edino, "kar je motilo takratno tihoto. Ptiči pa niso pre. pevali; saj so tudi oni, kakor mla- j da družba, čutili klavernost, ki! navadno prevzame človpka o velike; vročini. Oespodičue in p spodiči so bili bratje in s* ».tre, bratranci in «e strične; vsi sr- čni dediči bcgab nepoznanepratete srn fice Veroniko Uživali so za nekaj dnij v lastne grajščini poletni hlad 11, slast bogatega, brezskrbnega življenja. „Bodi tako prijazen in obrni s. drugam, brtranec Spiridijon ; tvoj dim me hoče zadušiti," oglasi et zdaj ena iznu-d g spodičen in mahi z batistnim prtičem po dimu, d* bi ga odgnala. Besede so veljale mladenču v nje-nej biiini sedečemu, ki jpj je po redno puhal dim v obraz. „11 vala i> gu, da se ju nekd< oglasil," odgovori omenjeni mlade ueč odloživši časopis, ktereera je čital, in odmaknivši ee nekolik-od aestričue. „Tako snio tihi, kakor v cerkvi. *4 „Ah, kako je vroče,44 vzdihuje nekdo v drugem kotu dvorane „Nič ne m Tem čitati; vročina me muči." i,Jaz tudi ne morem čitati; tudi mene muči vročina,44 odgovarjajo posamezni glasovi. ,,Najrajši bi danes celi v kopeli sedel,44 opazuje drug mladeneč in si odpenja zavratuik. ,,Koliko je ura?" poprašuje druga izmed gospodičeu. „Pol treh,44 bil je odgovor. „Bogl in pred petimi ni daueB niti misliti, da se da iti izpod stre-h''*, pritoži se nekdo v družbi. „Se dve in pol uri dolgega časa 1 Hvala, grem rajši epavat," tarnja drugi. Vi gospodiči ste pa kaj malo galantni," op' mni gospodična, ki je ves čas čitula neki illustrovan -•asopis. „Vas je petero in nas ženskih četvero. Ali nas res ne znate ive in pol ure kratkočasiti? Na vsakega pride pol ure, nič več. Med vami so eden jurist, eden filo-log, <-den častnik, eden doktor pravde —44 t" umolkne, a petem poprašuje precej poredno lepega mladenča, o kterem je vedela, da ni nikdar maral za mathematiko in za klassike, iu da se ima on le nepričakovan j dpdščini zahvaliti, da ni postal trgovski pomočnik, —„in ti, k;ij si pa li, Evstahij?'4 ,,Kaj sem jaz? — Kaj s<-m jaz?14 mrmra E vsi ah i j v zadregi in malo zarudi. ,,Zu j imam čast biti to, kar fte Vi drugi vsi : solastnik te grajščine in —44 Glasen srre-h vseh pričujočih mu pretrga besedo.--- .,Teod' zij, dehri naš stari Teodo-zij, nebesa sama so Vas &em poslala. Sedite k nam in nam pomagajte prenavljati ta dolgočasni popo) dan.44 Tako se nenadoma oglasi iz vseh grl, ko se dveri odpro in v dvorano st« pi prileten gospod. Teodozij, m ož kakih petinšestdesetih l«-t, d Ige sive brade in dolgih sivih las prijaznega obraza, živahnih očij iu gladkega lica, tako daje kazal mn< go let manj, nego jih je imel, bil je že nad štirideset kt grajščinski « skrbnik. Njpga edinega so obdržali dediči izmed vse družine pok jne grofice. Njegova dolg. 1< tna zvi stoha in udanost do rajnke jako si: ne grajščakinje, njegova pošten st, natančnost in raz-umnost v oskrhljevanji grajščinskih posestev in denarnice, vse to je bila njpgovanajl' Ijša nriporočba. Ostal ie tudi pod novimi gospodarji v prejšujej služi i. (D je prihodnjič.) Smešnice. D v a u z r o k a. A. : „Zakaj pa no pozdraviš Kosmača?14'— B.; ,,Prvič je bi i tri leta zaprt in drugič ima še od mene dobiti 3 gold. 1" Na v ž b a 1 i š č u. Korpora 1 (rekrutu): „Samo mge Vam še manjkajo in velblod bi bil gotov!" P o s t o p a n j p. Kukec: , ,Kaj pa dpJat~ prav za prav vpb dan?" — Luk 'c: ,,Dopoludne grem na epre-h d. pop iudne pa po navadi napravim k«k izlet.44 Vedno č i s t. Gost: ,,K vragu natakar, Vi ste palec v mojo juho namočili!" — Natakar: ,,0 to nič ne dene, saj sem si itak nameraval roke umiti?44 U 7. o r e n hišni k. Zakaj pa iimram že zopet več najVmščine plačati? To p;i<> ui primerna zali tova? ' — „Tako? Vi pač misLi«, da i e v-m, da so Vam plačo zvišali?44 * • Profesorjeva modrost. Slušatelj: „Proti tej bolezni je ra-biti 1 - tn.jp sredstev; prvo ni nik-j-r dobiti, drugo nemore nobeden človek prenašati, tretje pa nič nn P' m s ga 1" 1> o b r o u porabi i. Prvi vnuk : ,,Ali Že veš Lojze, da jp strica Ka-roia i.adnjič spomin popolnoma zapustil?" — Drugi vnuk (častnik) Tem bolje I Potem bode:.-dobrega moža šp danes sto goldi narjev na p? e ;do prosil !44 Pomislek. J tničar: „Nata- kar h te toraj po poklicu____potem bod -te kaznjencem delili jed". _ Kaznjenec (v zadregi)^ ^Žal, da neuiam fraka, gospod jetničar.44 Nepremišljeno. Stotnik (zapovednik sotnije skakaje pred vrsto iu opazi, da nek vojak ne najde svojega prostora): „Kaj pa še ta osel pred vrsto skače?" Vina na nrodaj. Dobra rndeea in eni a vina po 40 do 55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco Cal. Kje je? Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grooerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMOD:iE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. MARTIN MUŠIČ, doma iz Drago-vanje vasi, okraj rnomelj, pred pptimi. leti jp bil pri podpisan»-in na hrani in mi r.stal dolžan $(57 86 to ga priporoča kot dobrega rojaka Josip Smuk. Box'284, Ely, Minn., St. Lous, Čo, "t...... ■ ■■ » T ■ -ri' •"■qn—mii'-v Izvrstne vlrzinke kakoršnih dosedaj še ni nihče v Ameriki izdeloval, izdeluje s^daj Leonard Puh. 404 \V. 17 St. - CHICAGO, ILL.! Poskusite jih in prepričali se bo- det«, da za tako nizko ceno niste i še nikdar kadili boljših stnodk. Te viržinke so ravno tako izde-! lane kakor jih izdelujejo v Ljubila ni v tobačni tovarni. jflsF'" Naročila po pošti se nemu-j doma izvršujejo. - iijftr T^ ^ Francoska parobrodna dražba Slovenske knjige. K^r imam sedaj zopet popolno zalogo knjig raznih založnikov m so zaznameuovane v mojem ceniku in še mnogo novih, sp priporočam cenjenim roja k r m za daljna naro-ri čila. Cenik pošljem poštnine prosto. Datjp nrnd.oa'm tudi ŽEPNE URE :n VERIŽICE itd. pO zelo nizkih cenah. Dpnar naj si mi blagovoli n.iprej poslati, malp zueske se lahko p >šlje v p jštnih znamkah. MATH. P0G0RELC, 5102 Iiutlpr Street, Pittsburg, Pa. Otvorienje. Podpisani priporočam Slovencem v La Salle, 111., in okolici svoj saloon 9 kt^rega odprem dne 1. n>aja t. 1. v obilen obisk. Vpdoo l.odpm točil izvrstno sveže pivo, fino doma napravljeno vino, dober Whiskey m drugp likere, ter prodajal dobre smodke. Slovenci, obiščite me po-g< »sto. S spoštovanjem MATH. KOMP, 1003 Main St., La Salle, III. Direktna eita do H4 V RE - PARIS S VMM - LWSBRPK (Avstna). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob io uri dopoludne. Parniki oapljnjejo iz pristanišč* štv. 42 N'-rth River, ob Morton Street: La Gaseogne 14. juni 1900. La Champagne 21. „ 190O. L'Aquitaine 28. „ 1000. LaTcuraine o. julija 1000. La Lorraine 12." ,, 1900. La B re ta gu e 19. ,, 1900 La Champagne 20. ,, 1900. Novi brzoparnik na dv& vijaka ..La Lorraine" odpluje prvi« iz New Yorka 12. julija t. 1. Glavna agencija: 32 BROADWAY. NFW YORK pošil jaš cenjeni čitalec tvoje* v- s t a r o d o m o v i n o namenjene novce po FIl. SAKS H R, 10« Greenwich St , Nilpn obisk se priporočata J. GRAHEK in M. SUNICH, Cai.i mkt, Mich. KNAIITH, NAGKOO k KUEHNE No. 11 William Street Prodaja in pošilja na vse dele »veta denarne nakaznice, raeniice, in dolžna piRma Ifbuljje in ifterjnie xapn»čme in dol^ve. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik Gr. I^šr^Zšr POHEK sedaj nastanjeni zdravnik na Su. EastCor. loth & WalnutStr., in N. W. Central & l'arkSt. Kansas City. U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnosti j pri tamosnjern ljudstvu. _ Dli. Gr. IVAN POHEK sl> j.iiiios^a slovenskemu oWinstvu /a'zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjih lj<»le/.nij. Dr. G. Ivan Pohek s^ je pokazal izredno niiflarjeriega^v^zclravljtriijiL žensk iu otrok 5 v tem je ne kisegljiv. vsi oni - kateri neinorej". osebno j>riti, naj opišejo natanko svoj,) bolezen, koliko j.- stara bolezen, iu on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je Inile/en neozdravljiva, pove to dotični .isebi, ker neče, da bi kdo troSil po nepo- ^ trebnem svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni oil dr. G. I. POIIEKA : VSAKEMU KATEREMU PRIME V ROKE. C.-n:<-ni zdravnik : — Oslobodili ste rne h. hude liolezni in lepo se Vam zahvalim. Živeli še ilolija leta va pomo£ vseh rojakov, kateri se na \'as obrnejo. J. l.AVKIC, Joliet, 111. Sp^s.tv.ini gosjKnl: — Osvedočil sem sf, da Vasxret in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besetl, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trjie! 20 let. Velika Vam hvala. L. GLAV INK!, I.ead City, S. 1). Spoštovani gospod : da bi kaj zaslužil. Mnoga in mni^a Vam hvala. — Trjiel sem več let na notrajni bole/ni, tako, da nisem več mogel lelati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila,- sem bil zdrav za kratek čas. M. BANDULA, Omaha, Nebraska. Dragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potnišil sem dosti denarja, pa vse bre/ pomoči, ir]>el sem dolgo časa na naduhi (Asllmia) in VTi ste xne dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največjo hvalo. P. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans. y Dragi dr. Pohek : — Naznanjam Vam, da .je moja žena sedaj hvala Bogu in Vaši pomoči povsem zdrava in vesela. Mnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi ja/ siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrosil S»h> za. amerikanske zdravnike. — Kadar l>odem kaj potreboval, vem se na koga obrniti. S spštovanjem Vas M. LESIČ, Moyer, Pa. Svedočim, da pqz.nam dr. g. J. Poheka več kakor let. bil je moj domači zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASM4JSEN, Wamego, Kas-Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških sposobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega in financijeli/ega stanja: .".Dr. Pohefc brez vsake suinnje je jeden najl>oljših zdravnikov v Ameriki; on je st-njl za mene več nego kdo drugi v moji l>oIeziii." Poznam ga dolgo časa n priporočani. geo. Troi t, WamegH, Kas. Gosp. zdravnik P.ihek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodera brzo popolnoma zdrav. Vaš N. Barač, Roslvn, N. D. Spoštovani gos]v>i: Bil bi Vam pisal preje, pa'sem čakal, ako mi če biti bvljse: sedaj pa Vam naznanjam z zadovoljstvom, da so mi Vaša zdravila pomogla in sem popolnoma zdrava. Štffan Petkašek, Erugality, l'a. NASVETE DA1E ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za oeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev cenik itd. Standard Mfg. Co., 45 Vesey St., New York, T- O. Box 2S53. Dept. Gl. N. ■^i . .................. g, FRANC CD PEN, - I % trgovina z urami, srebrnino in zlatenino % LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovž^, -'UBLJANA S Priporoč;im rojakom sv<.jo pi.vandi znan«, hogato zalogo vsai (»vrstuih šviiarskili sleu> » žepnih ur, W verižic, nlw-no^ n: drug»h zlatih in sreluuib predme- W I tov po najnižjih cenah. Pri naročilih naj se denar naprej pošlje in eden W gold, več- za poštnino. Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine prosto. % S-fcooIkii Bremen Bahnhofgasse štv 29 Bremen. jedina slovanska tvrdka, kt' ra potnike \z Bremena v Ameriko ^^ samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje U" opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti d6spevši v Bremen v našnj pisarni, kj^r $\ denar uaji• ilj^ zine-11 jati za morete, t^r bodet-j na, najboljši način v domovino odpravij«ni. Ako hi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, t^daj jim pišite, da naj se «amo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikanska postava zahteva, da up bodejo vrnjeni in h tem denar zastonj zavozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo a-- v vseh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. Jacob Stonich f 89 E. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za dame z v dvojnim pokrovom ( Hods Cti-oj m v so najboljši pokrovi zlatom i>n>-0 t gujrjui (Goldfield) in jamčim za-^ »s je 20 iet; kolM»j')vje j« Elgin ali a W'altham ter velja samo b ^^SfflfefejP^ Dame, ktere žele uro kupiti se —, I377S 7 jim Kwnij pmui'a l«r>f» priložnost S/ Ta cena je le za nekaj časa. ^ Na zahtevanjr! p -:lj -m cenik i pošttmie pfr*eto. Dobra postrežba ^ in jaoistvo za blago, je moje geslo. Za obilo naroči« se priporočam z vgem spoAtovanjom i Jacob Stonich, SO EAST MAI'IBO.V STREKT, CincA<;o, III. JOHN VENZEL, izdelovalne KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK / a ; o J . j s o o va' s 3 t » s >a-33ea aoaaojoejo.. se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. CVhp bo pri-nn rno nizke, delodobro.in trpežno. Najnižja cena trovrstnih harmonik j. 18 do $35 in naprej. lzvrAu.^m tudi na (i m 8 glas^tv. Razpošiljam jih s pravico, da si jih !ihk«. v>ak ogleda na Express Oilice. Ulede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na : John Venze!, 30 Kino Cleveland, Ohio. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najtanjšim 3 glasnim od S'25 naprej in treba dati 85 „are". Boljše v TP te od Ho do $100. Pri naročilih od 850 do $100 treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantiran« in prve poprava brezplačno JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, IlliuoiB. Spričevala : Silvester Strametz, ravnatelj mestne godke {Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se ramoreio uporabiti pri vsakej godbi na iice, trobente ali piščali.