a b')4 A A 60100200 OSREDNJA K JJIČNICA PR.mutJSKI DNEVNIK Mostnina plačana » gotovini >•> OAn Abb. postale I gruppo LCDil oUO llf Leto XXXVI. Št. 185 (18.705) TRST, sreda, 13. avgusta 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DELEGATI ODBILI KENNEDYJEV PREDLOG O « ODPRTI KONVENCIJI» Jimmy Carter si je zagotovil zmago na konvenciji demokratov v New Yorku Po tem porazu je Kennedy umaknil svojo kandidaturo - Sedanjega predsednika čaka težko delo za združitev demokratov - Novembra spopad z Reaganom - Reakcije agencije Tass NEW YORK — «&ile predsednica Carterja so prepričljivo zmagate Sem realist in zavedam se, kaj 10 pomeni. Napori za moje imenovanje so s tem končani*. Tako sc te senator iz Massachusettsa Edvard Kennedy umaknil iz bitke za Predsedniško mesto in jo prepustil Jimmyju Carterju. Zgodilo se te kmalu potem, ko so na konven-v Madison Squadre Gardenu Carterjevi delegati s 1936 glasovi prte K 1391 zavrnili njegov predlog, da P* prvi krog volitev potekal »svo-■tedno*, torej da bi delegati ne bili Vezani na kandidata, za katerega J? bili izvoljeni na primarnih vo-ntvah. Z njegovim porazom je konvenci-te demokratov izgubila velik del razgibanosti, ki si jo je pridobila Prav na račun vztrajne bitke senatorja Kennedyja. Slednjemu se-ne preostane drugega kot da ®kuša utrditi svoj prestiž s tem, ?a se zavzame za enotnost v demokratski stranki, ki jo je nepopu-arnost sedanjega predsednika Carterja močno ošibila. , Kennedy ima 48 let in se bo lah-*° — po mnenju opazovalcev — skušal uveljaviti tudi čez štiri leta, P® prihodnjih predsedniških volitvah, fjtegova kampanja je letos potekate namreč precej medlo, saj v za-fazi ni pokazal tiste odločno-“ •*> zagrizenosti, ki je bila značilna za končni del, ko mu je na ra-un kritičnih ocen o gospodarski Puhtiki Bele hiše uspelo pridobiti Jerino v najbolj obljudenih državah, ~a katere je tudi značilna visoka Jteonja industrializacije in torej veleti družbenih problemov, saj prav lih najbolj pestita inflacija in re-,efilja. Prav z volitvami v teh dr-tevah se je dokopal do 1239 dele-°at°v, kar je bilo seveda premalo 7® večino na konvenciji, vendar uvolj, da mu je dopustilo nekaj u-Sedaj je, kot rečeno, zaigral ?uujo karto, a je izgubil igro. S J~rn Pa ima sedanji predsednik ma-hiatdčno gotovost, da ga bodo ju-i imenovali za demokratskega kan-st«ata' Vendar °b tej resnici takoj tepi na plan drugo vprašanje: kaj novembrske volitve? 4. novembra Z® bo moral namreč Carter spojiti z republikancem Reaganom, ni 29 .^aj uživa simpatijo pretež-eJa števila Američanov. £ln prav v tem grmu tiči zajec: j aTter bo moral svoja nasprotja h , ennedyjem zatreti v iskanju e-tne fronte, ki naj bi pregazila v 'Pnega nasprotnika. Kennedy je v tem zavezništvu izredno pomem-mjb saj ima velik politični vpliv likbi SOv Primarne dokazale) v ve-^km državah severo vzhodnega pre-^.. a. Amerike. Te države, med nii-1 Je tudi Kalifornija, so odločil drga pomena za končno zmago. Z uge strani ie nekak sporazum JU cU — * agencija vname ricsa» jc x om fočk~Kraj gotovo P°PPstili na dveh stan predlagal, naj bi sklicali med ^n: recesija in inflacija. Car- Carterjem in Kennedyjem nehal81^11' sai bi si senator sam sto-* Po prstih če bi svoj antagoniste do Carterja privedel do take b9re. ki bi posredno pomagala ea6anovi zmagi. t-^bveščeni krogi že govorijo o pte^etnih temah,, o katerih bodo {J~tekala pogajanja. Gre brez dvo-for Za P°btično in gospodarsko plat-k teo, ki j0 bo demokratska stran 2 Podstavila svojim volivcem. , Rerjevi privrženci bodo Kennedy- dvel teZ'.'*“; recesija in inflacija. Car bj Se bo moral obvezati, da ne kj fPvejel protirecesijskih ukrepov, brc”* ’meb kot posledico večanje .j^PRselnosti in da bo njegova lijtemistracija investirala 12 mi-vihr« dolarjev za ustanavljanje no-9 delovnih mest. sovieteko tiskovno agencijo ko„ ’ ki je poročala o demokratski "pteenciji, je Kennedyjev odstop C^vni dokaz, da se z ZDA po-ig n?bni politični problemi rešujejo h0st Ubsami * »Carterjeva popular-Pqv1 te zaradi industrijske recesije, »Bili ane brezposelnosti, škandala sbinljrgate» in zunanje politike Wa-Ces gt°na, ki se ne zavzema za pro-pred P°Puščanja napetosti, ampak Padi em za oboroževalno tekmo, a Pod raven, ki nima primere.* ^rivelSe *°* ~ Povod® TASS — »je dele? 29 Postedico nezadovoljstvo Vanj 'ov in predlog, da se glaso-teai-n °a konvenciji ne veže na pri-”amne. Volitve. Toda, kot vedno v krat ,5. demokraciji”, so tudi to-kuijg^odali strankarski voditelji za ^Nomination» ali kako se zabavajo Amerikanci ^ Y0rk — Oči Amerikancev dni neposredno, ali pa s po-Upr/g oštetih televizijskih kamer Squq Pred in za zidove Madison ba Je Gardena, generalnega Sta-niet^^kratske stranke. Le nakaj krni: V str“n se nahaja Broadway, je spektakla, ki kakor da SPze,f jS.n° spremenil svoj naslov. stQnt °dt homoseksualcev, manife-«0 .za Kubo. feministk in o- Jenih oporečnikov se gibljejo pod velikimi barvnimi transparenti. Pomešani so med stojnicami, kjer lahko kupiš razpoznavni znak ali čepico, ki izpričuje tvojo pro-cartersko ali prokennedgjevsko razpoloženje. Ko zmanjka svežih, gredo dobro v promet tudi simboli z volitev 1976 in 1972. Skupine posedejo po pločnikih, spektakel se začenja. Zvočniki na odprtem tovornjaku zatulijo, glasnemu orkestru pritegne množica, prepričana v svoje pevske sposobnosti. Drugi zaplešejo, držijo se za roke, vsakdo je dobrodošel v krog prepotenih človeških teles te umaknil, potem delegati zavrnili nje gov predlog o odprti konvenciji (AP) BOLOGNA — Preiskovalci še vedno molčijo: vtis, ki so ga imeli novinarji na včerajšnji tiskovni konferenci namestnika državnega prav-dnika Peršiča v Bologni je bil, da je sodstvo vendarle odkrilo nekatere okoliščine v zvezi s strahovitim pokolom na bolonjski železniški postaji, da pa o teh okoliščinah ne govori.^ Dr. Persico je bil namreč tudi včeraj zelo skop z dajanjem informacij. Dejal je, da so preiskovalci prepričani, da «francoska sled* ni odločilna, ampak je le ena od poti preiskave. Seveda pa preiskovalci ne izključujejo mednarodne povezave črnega terorizma pri pripravah in izvedbi atentata ....................................................... ZA REŠITEV KRIZE, KI TRAJA ŽE VEČ KOT SEDEM MESECEV Pakistanski predlog za konferenco v Afganistanu Sodelovali naj bi tudi obe velesili - Med ramazanom spopadi niso pojenjali KABUL — Kot poroča tiskovna agencija »France Press* je Paki- narodno konferenco z omejenim številom udeležencev, ki naj bi poiskali rešitev za afganistansko krizo, ki traja že več kot sedem mesecev. Poročevalec AFP se pri tem sklicuje na intervju, ki ga je za agencijo dal pakistanski zunanji minister Aga Šahi in v kateri med drugim pravi, da bi morale na konferenci sodelovati obe velesili, tri stalne članice varnostnega sveta, sosede Afganistana, nekatere neuvrščene države in predstavniki režima v Kabulu. Kaže, da so Karmala že uradno seznanili s tem predlogom, sedaj pa vlada v Islamabadu čaka na odgovor Kabula, ki jasno ne more biti hiter, saj se mora neobhodno prej posvetovati z Moskvo. Kot izhaja iz šahijevih besed naj bi bila politična rešitev v Afganistanu «v skladu z interesi Sovjetske zveze, ne da bi spodkopala njenega prestiža in da bi upoštevala narod nostne pravice afganistanskega ljudstva ter interese in varnost Pakistana in Irana*. Medtem pa se upori v samem Afganistanu niso še polegli, čeprav po mnenju opazovalcev zgubljajo na jakosti. Oboroženi spopadi so se okrepili le v petih ali šestih provincah, še zlasti pa v Kunarju, ki velja za glavno oporišče upornikov. V ostalih predelih pa so uporniki slabo oboroženi in nesmotrno organizirani ter se med njimi pojavlja čedalje več »prestopnikov*, ki vzbujajo pri krajevnem ljudstvu nejevoljo. S svoje strani pa niti K&rmal ne utegne obdržati nadzorstva nad režimom in kljub sovjetski podpori ne more odgovai jati za nikakršno notranjo rešitev v svoji državi. V teh dneh, ko ves islamski svet praznuje ramadan, je še zaostril varnostne ukrepe v samem Kabulu in v okolici, saj se je v Afganistanu prav včeraj pričelo štiridnevno praznovanje. Nadzorstvo je še bolj ojačil prav zaradi slutenj, da bodo uporniki med tem največjim islamskim praznikom z orožjem posegli med prebivalci. Egipt zavrača izraelske obtožbe KAIRO — Egipt je odločno zavrnil izraelske obtožbe, da ne spoštuje sporazumov iz Čamp Davida. V pogovoru z novinarji je podtajnik v zunanjem ministrstvu Ussa-ma Al Baz, ki je vedno sodeloval v pogovorih med Egiptom in Izraelom, poudaril, da bodo pogovori zamrznjeni dokler ne bo Izrael »napravil odločne korake* za preklic sklepa o aneksiji arabskega dela Jeruzalema. Kljub temu si bo E-gipt še naprej prizadeval za mir na Bližnjem vzhodu. V Rimu dve žrtvi uživalca mamil RIM — Včeraj v večernih urah sta bila v rimski četrti Tuscolano ubita dva moška, medtem ko sta vstopala v mestni avtobus Dogodek je še nepojasnjen, po besedah očividcev pa gre za dramo pobesnelega uživalca mamil. Aldo Cola, morilec, ki ga je policija kmalu izsledila, svojih žrtev ni poznal. Potem, ko si je vbrizgal močno dozo kokaina — nekaj doz mu je policija našla tudi v žepu — je vstopil v mestni avtobus in začel razgrajati, ker mu prejšnji ni ustavil. Medtem ko se je avtobus u-stavljal, je izvlekel pištolo in začel streljati v neznanca, najbrž Južnoameričana, nato pa je pokosil še vstopajočega 32-letnega Antonia Pinno, ki je verjetno skušal o-nemogočiti podivjanega narkomana. Pravniki z vsega sveta o novi mednarodni gospodarski ureditvi BEOGRAD — Osrednja tema 29. konference svetovnega združenja za mednarodno pravo, ki bo pod pokroviteljstvom ZIS od 17. do 23. t.m. v Beogradu bo nova mednarodna gospodarska ureditev. S tem vprašanjem se poleg številnih specializiranih ustanov OZN od lani ukvarja tudi mednarodni odbor za pravne vidike nove mednarodne gospodarske ureditve pri svetovnem združenju za mednarodno pravo. Poglavitna področja, ki jih odbor že proučuje so osnovna načela nove med narodne gosoodarske ureditve, nad nacionalna združenja, prenos tehnologije, mednarodna trgovina, novo oomorrko pravo in suverenost nad naravnimi bogastvi. Več kot 600 najbolj uglednih univerzitetnih profesorjev in teoretikov mednarodnega prava, pravnih svetovalcev v zunanjih ministrstvih in drugih uglednih pravnikov bo o dosežkih na teh področjih seznanil glavni poročevalec mednarodnega odbora za pravne vidike nove mednarodne gospodarske ureditve Milan Bulajič. Nujnost po spremembi mednarodne gospodarske in pravne ureditve v šestdesetih letih so v glavnem občutile in vzpodbujale države v razvoju, medtem ko se danes s tem strinja tudi večina razvitih dežel. Zato je tudi enotno stališče, da je trpba na tem področju ne le spremeniti obstoječa pravila, ampak za- gotoviti nove uzakonjene odnose. Do zdaj je bilo sprejeto več resolucij in deklaracij, katerih cilj je spremeniti odnose v svetovnem gospodarstvu: deklaracija in program OZN o dejavnostih pri vzpostavitvi nove mednarodne gospodarske ureditve, listina OZN o gospodarskih pravicah in dolžnostih držav in več resolucij UNCTAD. Prehod priporočil v obveznost je zelo pomemben za dosledno izvajanje novih odnosov v svetovnem gospodarstvu. Prav v tem je tudi vloga prava, katerega uporaba bi po mnenju mednarodnega odbora za pravne vidike nove mednarodne gospodarske ureditve lahko dala pomembne rezultate. (dd) ' ' v Bologni; dopuščajo jo, kot dopuščajo druge možnosti. Kot običajno torej: pomembne vesti ne prihajajo od informacij, ki jih daje sodstvo. Za včerajšnji dan lahko rečemo, da je najpomembnejša vest, ki jo bo objavil tednik L’Espresso v prihodnji številki, kjer ugotavlja, da je na bolonjski postaji neki taksist, ki smatra, da je prepoznal atentatorja. Imenoval naj bi se Franco Calamelli, delovni tovariši pa ga kličejo Bubu. Izjavil naj bi, da je na dan atentata prepeljal nekega lepo oblečenega mladeniča iz Ul. Savona v Ul. Savena Antico; tu je mladenič izstopil, odšel v neko poslopje in sc vrnil z dvema kovčkoma. Eden od dveh kovčkov je bil zelo težak in Calamelli je vprašal mladeniča, če nosi knjige: slednji mu ni odgovoril. Prepeljal ga je na postajo in nekaj minut kasneje je prišlo do eksplozije. Vest ni potrjena, pa tudi zanikal je ni nihče. Prihodnji dnevi bodo verjetno pokazali, če je na tem pisanju kaj resnice. Če se sedaj povrnemo k tiskovni konferenci preiskovalcev, lahko dodamo izredno zaskrbljenost zaradi obširnega poročanja tiska o dejavnosti francoske policije in o poteku preiskave v Franciji. Italijansko sodstvo ima vtis, da onstran Alp kdo namenoma širi vesti, da bi bili ljudje, ki so kakorkoli že vpleteni v atentat stalno obveščeni o poteku preiskave v Franciji. V zvezi z dejavnostjo neofašista Paula Duranda je prišlo tudi včeraj precej vesti iz Francije. Durand sam je v intervjuju z novinarjem nekega pariškega dnevnika potrdil, da je bil julija v Italiji, kjer se je srečal z nekaterimi »političnimi prijatelji*. Durand je dejal, da je prišel v Bologno 12. julija zjutraj in da je odootoval iz Bologne 14. julija zvečer. Bil naj bi tudi v drugih italijanskih mestih. Kar pa zadeva a-tentat je francoski neofašist kategoričen. Dejal je, da je treba najprej ugotoviti komu ta atentat koristi, in da je povsem jasno, da ne koristi desnici, ampak, da je delo kake tajne službe, italijanske ali tuje, ter da gre gotovo za provokacijo. Duranda so baje ponovno zaslišali. Policija sicer to zanika, vendar kaže, da so ga poklicali na zaslišanje kar na notranje ministrstvo in ne na poveljstvo pariške policije. Seveda ni znano o čem so na zaslišanju govorili. O vsej zadevi se je v Franciji razvnela velika polemika. Medtem ko prihajajo iz Italije le bežne in nepotrjene vesti, saj italijanska policija ni potrdila niti Du-randovega potovanja po srednji Italiji, pa se je v Franciji razvnela prava polemika ter napredni tisk in politične stranke zahtevajo od oblasti naj pojasnijo vse okoliščine. Francozom očitno ne prija sum, da bi bil atentat v Bologni zrežiran na njihovem ozemlju. Tu di tu na bo treba počakati še nekaj časa, dokler ne bodo pojasnjene okoliščine,' oziroma' morebitna vloga, ki naj bi jo imela Affati-gato in Durand (ter morda drugi francoski neofašisti) pri atentatu v Bologni. In končno še ena tragična vest. Število žrtev bolonjskega atentata je včeraj naraslo na 81. V glavni bolnišnici je umrl 86-letni Antonio Montanari. Včeraj so tudi identificirali zadnje truplo: gre za 24-letnega študenta Maura Di Vittoria iz Rima. Bil ie namenjen v London in je v Bologni čakal na zvezo. Včeraj so ga identificirali starši. Še vedno pa ni nobene vesti o 24-letni Mariji Frezum. ženski, ki .je ob eksploziji izginila neznano kam. je še, da so ZDA, SZ in Anglija izvedle v zadnjem desetletju 481 jedrskih poskusov. SZ ostro obsoja novo strategijo ZDA MOSKVA — Sovjetska časopisna agencija Tass je včeraj ponovno ostro napadla »novo ameriško strategijo*, ki je zasnovana na omejeni uporabi jedrskega orožja za vojaške in ne za civilne cilje. Tass poudarja, da so ZDA od 1. 1946 do 1. 1975 uporabile, ali grozile s silo kar v 215 primerih V 30 primerih so grozile z jedrskim orožjem. Carterjeva direktiva o selektivni uporabi jedrskega orožja dokazuje, da nameravana namestitev izstrelkov tipa «cruise» ni odgovor na sovjetske izstrelke, temveč poteza, ki bi omogočila preventiven napad na Sovjetsko zvezo. Toda to spreminja vso zahodno Evropo v jedrskega talca Pentagona. BONN — Ob 10. obletnici moskovske pogodbe med ZRN in ZSSR ter začetka zahodnonemške »Ostpo-litik* je zahednonemški kancler Helmut Schmidt poslal Brežnjevu poslanico (kot odgovor na poslanico sovjetskega državnika), v kateri poudarja pomen normalizacije odnosov med obema državama. Poslanico Brežnievu je poslal tudi bivši kancler Willy Brandt. Povezava med desničarji in francosko policijo? MARSEILLE — Marsejska policija že dva dni išče krivce ponedeljkovega atentata na tiskamo, ki ga je izvedla skupina pripadnikov neke desničarske organizacije. Kot znano je eksplozija ranila 11 ljudi, katerih je 6 v življenjski nevarnosti. Iz francoskih krogov se j« izvedelo, da je policija med svojim posegom včeraj zaplenila znatno količino letakov, ni pa povedala kakšne narave so. Medtem pa francoski dnevnik »Liberation* polaga veliko važnost povezavi meri tem atentatom in »afero Paula Duranda*, bivšega policijskega inšpektorja in s« sprašuje o možnih povezavah med desničarskimi organizacijami in samo francosko policijo. RIM — Po obisku na Kitajskem bo italijanski predsednik Pertini baje že konec septembra sprejel Ceau-sescovo povabilo in obiskal Romunijo. To je izjavil romunski veleposlanik v Rimu, Jan Margineanu, na tiskovni konferenci pred romunskim državnim praznikom, ki bo 23. avgusta. IIIUIIIIIIIIIIIIIIUIIIHIimiMIIIUlllllllllHHItMlimitlimimilNIIIIIIIHHIUlinilllMIlimilHIHIIIlOMVIIMIMIIMV NA SPREJEMU OB KONCU RAMAZANA Homeini za razširitev islamske revolucije Radžai sestavlja novo vlado narodne enotnosti - Spopadi v Kurdistanu TEHERAN — Iranski verski voditelj Homeini se je včeraj sešel z novoizvoljenim ministrskim predsednikom Radžaijem, predsednikom Ba-nisadrom in z veleposlaniki islamskih držav, ki so mu prišli voščiti ob zadnjem dnevu muslimanskega praznika ramadana. V pogovoru z muslimanskimi veleposlaniki je ajatulah Homeini govoril o potrebni enotnosti med muslimanskimi narodi in njihovimi vladami. Šiitski voditelj Homeini — I-ran je edina država, v kateri imajo šiiti večino — je opozoril verske voditelje sunitskih držav, da posredno tli neposredno podpirajo ve lesili. Ajatulah je tudi vprašal, zakaj suniti ne ukrenejo ničesar proti egiptovskemu predsedniku Sadatu. Nato je poudaril potrebo, da bi se iranska revolucija razširila na vse muslimanske države, da bi njihova ljudstva lahko pridobila vse pravice, V omenjenem srečanju z veleposlaniki iz islamskih držav je Homeini tudi pohvalil Banisadrovo religioznost in s tem je verjetno hotel povedati, da še naprej zaupa sedanjemu iranskemu predsedniku. Le-ta je po včerajšnjem enournem srečanju z verskim voditeljem izjavil, da mu je Homeini svetoval, kako naj ublažijo notranja nasprotja v Iranu in naj sestavijo vlado narodne enotnosti. Prav tako se je tudi Radžai po sestanku z ajatulahom zavzel za vlado, ki bo izraz enotne ljudske volje. Medtem ko novi ministrski predsednik sestavlja vlado, se v Kurdistanu nadaljujejo spopadi. Teheranski radio je včeraj sporočil, da je iranska vojska pobila 155 oborože- nih upornikov, ki so napadli neko vojaško postojanko. Rešila pa se je zadeva menihov salezijancev, ki jih je iransko sodišče osumilo sodelovanja s tujimi obveščevalnimi službami. V razgovoru med apostolskim nuncijem Ka-pudžijem in Banisadrom, se je iranski predsednik zavzel za sožitje med pripadniki posameznih verstev. Skoraj istočasno je tudi preiskovalni sodnik umaknil tožbo proti salezijancem zaradi pomanjkanja dokazov. ETA pripravlja nove atentate MADRID — Baskovska teroristična organizacija ETA načrtuje večjo teroristično akcijo proti vojaškim postojankam v Kataloniji. To vest je objavil včeraj na prvi strani španski časopis »Diario 16». ki se sklicuje na vire vojaške obveščevalne službe. Teroristi naj bi pri tem atentatu uporabili eksploziv, ki so ga ukradli v skladišču mornarice pri San-tanderju. Baskovski teroristi so si v tej akciji prilastili kar 7 ton industrijskega eksploziva. NEW YORK — Članice varnostnega sveta so na zadnji seji sveta sklenile prenesti razpravo o Jeruzalemu na petek. Kot poročajo tiskovne agencije so razpravo odložili zaradi muslimanskega praznika ramadana, konvencije ameriških demokratov in zaradi nekaterih evropskih članic varnostnega sveta. TRŽAŠKI DNEVNIK * ZA OBLIKOVANJE NOVE POKRAJINSKE VEČINE Stranke se pripravljajo na skupno preverjanje političnega položaja Delegacije KPI, KD. PSI. SSk in PSD! se bodo predvidoma sestale že v teku prihodnjega tedna Mesec dni po izvolitvi predsednika pokrajine, kateremu je skupščina poverila poizvedovalni mandat v u-panju, da bi našel primerno rešitev vprašanju oblikovanja nove pokrajinske večine, je vsaka možnost za rešitev tega zapletenega vprašanja še vedno zelo oddaljena. Lahko celo rečemo, da je v trenutnem stanju povsem nemogoča sestava večinske koalicije, ki bi pokrajino u-pravljala v prihodnjih petih letih. Križani veti in prejudicialne zapore med tremi številčno najmočnejšimi strankami, Listo za Trst, KPI in KD, ki imajo 11, oziroma vsaka po sedem svetovalcev, onemogočajo o-blikovanje trdne večine, kljub dolgi fazi dvostranskih posvetovanj in pogajanj med delegacijami zainteresiranih strank. Napori predsednika Carboneja, ki mu vsi priznavajo velike pogajalske zmožnosti, pa tudi prizadevanja delegacije socialistične stranke, ki je sprejela tako odgovorno nalogo, niso doslej požela pričakovanih rezultatov, zaradi česar se vse bolj odpira možnost za oblikovanje manjšinskega odbora, ki bi ga sestavljali izključno svetovalci Liste za Trst. Slednja bi na tak način prevzela tudi pokrajino pod svojo u-pravo, potem ko ji je to že uspelo na občini. Pri tem se lahko vprašamo, kakšne posledice bi taka rešitev imela za mesto Trst in njegovo pokrajino; ne gre namreč pozabiti, da so vse politične sile, z izjemo neofašistov in indinendeotistov, ob številnih priložnostih negativno ocenile dejavnost Liste za Trst, ki še zdaleč ni kes številnim družbenim in gospodarskim problemom, s katerimi ss mora soočati tržaška stvarnost. Kljub skoraj enotni negativni oceni o dejavnosti LpT pa se demokratične stranke ne morejo sporazumeti o alternativni večini, ki bi listo prisilila v opozicijo. Vsekakor pa so za oblikovanje take večine še vedno odprte nekatere, čeprav majhne možnosti. Po veliko-šmamskem premoru se bodo posvetovanja nadaljevala, pozornost zainteresiranih političnih sil pa je predvsem uprta v skupni sestanek med delegacijami KD, KPI, PSI, Petru in Radotu družil bratec ALJOŠA je pri- Maji in Pavlu Fondi prisrčno čestitajo sorodniki. Petru in Radu Fondi se je pridružil bratec ALJOŠA Srečni družini iskreno čestitajo prijatelji SSk in PSDI, ki sta ga predlagala pokrajinska tajnika komunistične partije in socialistične stranke Tonel in Pittoni na zadnjem medsebojnem sestanku. Predvidoma naj bi se delegacije omenjenih strank sestale že v teku prihodnjega tedna, ko se bedo počitnice končale tudi za politične predstavnike. Skupni sestanek bo moral predvsem razčistiti dvoumna stališča nekaterih strank, ki se doslej še niso jasno izrekle o možnih koalicijah, predvsem pa niso jasno opredelil'; svojih odnosov do Liste za Trst. Skupni sestanek bo torej ena zadnjih priložnosti za oblikovanje nove pokrajinske večine, ki so ga izidi zadnjih upravnih volitev še otežkočili. Nedvomno je, da so si stališča treh najmočnejših strank še zelo oddaljena, če že ne povsem nasprotujoča. Krščanska demokracija je že v volilni kampanji napovedala, da ne bo podpirala nobenega odbora, v katerem bi ne bila tudi sama neposredno soudeležena; predvsem pa je poudarila, da ne bo sklepala nobene oblike sodelovanja s komunisti. Predlagala je sestavo odbora, ki bi ga poleg njenih predstavnikov sestavljali še socialisti, socialdemokrati in Slovenska skupnost; tak odbor bi moral seveda uživati zunanjo podporo Liste za Trst, ki so jo predstavniki KD že zahtevali ob številnih priložnostih, ko so ostale politične sile, predvsem pa LpT, pozvali, naj pokažejo enak čut odgovornosti, kot ga je sama pokazala pri glasovanju o drugem občinskem proračunu, ko je omogočila nadaljnji obstoj Liste za Trst na občini. Komunisti in socialisti pa so že od vsega začetka opozorili na nevarnost takega sporazuma med LpT in KD, predlagali pa so obnovitev levičarskega odbora, ki je pokrajino upravljal v zadnjih treh letih; sestava takega odbora bi bila možna le z zunanjo podporo KD, ki pa je slednja ne namerava nuditi v nobenem primeru. Položaj je torej še vedno na mrtvi točki, s tako situacijo pa se lahko okoristi le Lista za Trst, ki s svojimi 11 svetovalci, katerim bi se pridružila še dva neofašista, nemoteno izvoli svojega predsednika in svoj odbor. IIHIimiMIHIUIIIIIHIIHIHIIimilHHIIIIIHIHlIlllllIMMlUllimitlSlUmilltltlllltlHIItllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM S SINOČNJI SIJI TUDI MILJSKI OBČINSKI SVET ZA PREMESTITEV CONE S KRASA Miljiani se bodo izrekli z kolikor bi jo premestili Potem ko jt tržaški občinski svet od italijanske vlade zahteval, da poseže pri jugoslovanskih oblasteh za premestitev proste industrijske cone, ki jo predvideva gospodarski del osimskih sporazumov s Krasa, je enako stališče zavzel tudi miljski občinski svet, ki je sinočnjo sejo v glavnem posvetil le temu vprašanju. V razpravi je namreč bila resolucija občinskega odbora, v kateri so občinski upravitelji poleg vprašanja industrijske cone na Krasu in gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, obravnavali in zavzeli svoje stališče do ljudskega posvetovanja, ki ga bo treba izvesti v miljski občini, kolikor bi itali* janska vlada ne dala zadostnih ga: rancij o premestitvi cone s Krasa. Z izjemo tega zadnjega dela, kjer se govori o jamstvih vlade in o ljudskem posvetovanju', ki je bil odobren le z večino 3 glasov, ker se je vzdržala le svetovalska skupina KD, je bil ostali del resolucije soglasno sprejet. Resolucija občinskega odbora izhaja iz pozitivne ocene nedavnega obiska jugoslovanskega zunanjega ministra v Rimu in ocene skupnega dokumenta, v katerem je poudarjena pripravljenost obeh part- ZARADI NEUREJENEGA POLOŽAJA ŠOFERJEV JUTRI 3-URNA STAVKA MESTNIH AVTOBUSOV Avtobusi ne bodo vozili od 8.30 do 11.30 Jutri skupščina osebja konzorcija za prevoze Avtobusi konzorcija za prevoze jutri ne bodo vozili od 8.30 do 11.30. To je sklep sindikalnih organizacij, ki s tem začenjajo predvidoma dolgo verigo stavk na omrežju javnega mestnega prevoza. Odločitev sindikatov je bila nujna, saj podjetje za prevoze ne namerava po njihovem mnenju zadovoljivo rešiti težkega položaja šoferjev avtobusov mestnega prometa, ki se zaradi neurejenega delovnega razmerja nočejo zaposlovati pri konzorciju za prevoze oziroma predlagajo celo odpust. Niti včerajšnje dvakratno srečanje med predstavniki šoferjev, sindikatov ter upravnega sveta in vodstva ACT na drugi strani ni dalo zadovoljivih rezultatov. Sindikalisti so obema organoma podjetja obrazložili svojo platformo in vzeli na znanje protipredloge vodstva konzorcija za prevoze, s temi pa bodo seznanili skupščino osebja podjetja, ki bo jutri zjutraj vzporedno s triurno stavko. Položaj je torej izredno resen in bo prizadel predvsem uporabnike mestnih avtobusov. Če pa bo jutrišnja skupščina osebja konzorcija za prevoze sodila, da so predlogi podjetja za rešitev položaja pomanjkljivi ali neustrezni, se bo kriza še bolj zaostrila. Sindikati CGIL, CISL in UIL ter predstavniki konzorcija napovedujejo namreč še stavke šofer,jev, ki naj bi bile 20. t.m. za šoferje, ki vozijo na progah bivše ACNA, 21. t.m. za šoferje avtobusov v mestnih garažah in 22. t.m. za šoferje, ki vozijo avtobuse iz garaž na Proseku in Opčinah. Poleg tega pa se bodo vsi šoferji vzdržali nadurnega dela 16., 17., 23. in 24. tega meseca. Kaže torej, da bo jutrišnja tri- urna stavka le uvod v zaostrovanje položaja, ki bo privedel najbrž do popolne paralize mestnega prometa Smrt na plaži Na barkovljanski plaži blizu gozdiča se je včeraj kopal 57-letni Bruno Fragiacomo. Moškemu je nenadoma postalo slabo. Nekdo je poklical rešilni avto, ki je naglo pri-brzel, toda za Fragiacoma ni bilo ljudskim posvetovrnjem. na področje pri Orehu nerjev za okrepitev medsebojnega sodelovanja. Poudarjena je tudi važncijt osimskih sporazumov in skupnih prizadevanj za njihovo izvajanje v duhu prijateljstva in sodelovanja. V resoluciji miljskega občinskega odbora je tudi poudarjena važnost industrijskega razvoja Trsta, ki naj bi celotni pokrajini zagotovil aktivno gospodarsko vlogo na državni in mednarodni ravni, poleg tega pa se v njej še podčrtuje pozitivna vloga gospodarske kooperacije med Italijo in Jugoslavijo, ki jo predvidevajo osimski sporazumi, Zaradi tega se poziva italijanska vlada, da bi sprejela vse tiste pebude, ki bi premaknile z mrtve točke sedanji industrijski položaj na Utajevni ravni; poleg tega se v resoluciji poziva italijanska vlada, da bi vzela na znanje tako oceno o vprašanju lokacije industrijske cone, s katero se strinja večina prebivalstva celotne tržaške pokrajine ter da bi čim prej odgovorila krajevnim skupnostim pokrajine o pobudah, ki jih namerava sprejeti v zvezi s tem vprašanjem. V resoluciji so tudi omenjene nekatere govorice, po katerih naj bi industrijsko cono namestili na področje pri Orehu. V zvezi s tem je rečeno, da morajo o tem vprašanju najprej razpravljati miljski občinski svet, pristojni rajonski svet in vse prebivalstvo, ki bo dalo svoje mnenje, če bo potrebno, z ljudskim posvetovanjem. V ta namen bo ustanovljena posebna komisija, ki jo bedo sestavljali načelniki svetovalskih skupin in ki bo imela posebno nalogo da sledi razvoju pogajanja z Jugoslavijo o premestitvi proste industrijske cone s Krasa. Kot rečeno, je bila resolucija skoraj v celoti soglasno sprejeta po dolgi razpravi, ki je bila sicer zelo umirjena. V svojem posegu je župan Bordon med drugim poudaril, da bo treba na vse načine preprečiti, da bi ljudsko glasovanje, v kolikor bi do njega prišlo, ne postalo razlog za nove strumen! ali-zacije in demagoške posege. Vsekakor pa so vse svetovalske skupine poudarile važnost osimskih sporazumov, ki so po tolikih letih dokončno zapečatili vprašanje meja, kar je predvsem v interesu vsega prebivalstva. PREDPRAZNIČNO VZDUŠJE V TRSTU Trgovci so na dopustu: veliko trgovin zaprtih Kljub temu pa ni nevšečnosti za priložnostne kupce - Ze sedaj popusti pri nakupu poletnih oblačil in predmetov Spuščene navojnice, prazne ulice, redki sprehajalci, v glavnem turisti. Takih prizorov smo že dolga leta vajeni gledati v vseh italijanskih mestih in tudi v Trstu za veli-kešmarnski praznik, dan, ko se vsi odpravijo z doma na daljše in krajše izlete, da bi tako ohranili staro tradicijo: nihče ne sme ostati sam med štirimi zidovi. Tudi v teh predpočitniških dneh ni v mestu veliko življenja, vsaj dopoldne in v zgodnjih popoldanskih urah ne. Navojnice marsikatere trgovine so že zdaj spuščene in se bodo dvignile komaj prihodnji teden ali celo kasneje, saj se tudi trgovci niso mogli upreti skušnjavi in so se odpravili v dopustniške kraje ali pa so, skromneje, ostali doma. Mestne ulice pa še niso docela prazne. Gospodinje se kot običajno odpravljajo po vsakodnevnih, nujnih nakupih, včasih nekoliko dlje, kajti trgovina za vogalom je zaprta. Na srečo težave le ni"j prevelike, vsaj kar se tiče trgovin z jestvinami in nujnimi potrebščinami. V nekaterih mestnih rajonih so razmere boljše, marsikateri meščan odločil za Cenejšo Jugoslavijo, da se tako izogne dragim italijanskim turističnim storitvam in predvidoma se bo tudi v petek kopica ljudi podala na izlete v Jugoslavijo. Urnik trgovin za praznike Združenje tržaških trgovcev obvešča, da bodo v naslednjih dneh poslovale trgovine po sledečem urniku : Danes: trgovine jestvin, drogerije in cvetličarne bodo lahko odprte tudi v popoldanskih urah. Jutri: vse trgovine bodo odprte. Petek: vse trgovine bodo zaprte. Sobota: tudi trgovine, ki imajo na soboto obvezni tedenski počitek, bodo lahko odprte. Prof. Salam o težavah miramarskega centra za teoretsko fiziko Abdus Salam, direktor mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Miramaru in Nobelov nagrajenec je v intervjuju za milanski «Corie-re della Sera» izjavil, da se je mi-ramarski center zelo razvil in povečalo se je tudi število študentov. V začetku je vlada letno financirala center z 280.000 dolarji, medtem ko so tedaj v ZDA podobnim centrom zajamčili 70.000 dolarjev letno. Sedaj se je to razmerje spremenilo. Če italijanska vlada ne bo ustrezno zvišala finančnih prispevkov, bodo morali zapreti miramar-ski center. Abdus Salam je kot dokaz, da je center solidno delal, poudaril ponrfen priznanja, ki ga je dobil. BALETNI KONCERT V GLEDALIŠČU R0SSETTI Enkratna Carla Fracci Ob njej je nastopil francoski baletni mojster James Urbain in 14-članski baletni zbor Med mnogimi povprečnimi prireditvami letošnjega tržaškega pole tja končno tudi nekaj vrhunsko u-metniškega: Carla Fracci z baletno skupino štirinajstih plesalk in plesalcev. Nastopila je v ponedeljek in sinoči v gledališču Rosset-ti (namesto na Gradu) s programom klasičnih baletov v režiserski postavitvi njenega moža, izkušenega scenskega mojstra Beppa Me-negattija. Gledališče je bilo nabito kot za velike priložnosti in tudi umetniški užitek je bil na ravni svetovnega slovesa te izvrstne italijanske umetnice in njenih renomi-ranih partnerjev. Uvod v njeno gostovanje (vendar brez nje) je bila koreografska 'e-legija «Chopiniana», v kateri je sloviti ruski plesalec in koreograf Mihail Fokin povezal v en sam splet več nesmrtnih skladb velikega poljskega komponista Friderika Chopina. Baletni zbor z vodilnimi baletkami Margherito Moro, Marino Perrone in Roberto Voltolino ter baletnikom Gheorghejem lancujem jo je podal z izrazitim romantično zasanjanim navdihom, s fino plesno nežnostjo in akademsko izvajanimi elementi. Sledil je balet tOthello» v koreografiji Johna Butlerja na glasbo Antonina Dvoraka iz njegove uverture op. 63, za katero je češki kom- Carla Fracci ponist dobil navdih v Shakespearovi umetnimi. Carla Fracci je znala suvereno uveljaviti vse dramatične izrazne možnosti. Desdemoni-nega tragičnega lika, njeno nežno .................. V PETEK ZVEČER PO ZAPLETENI PREISKA VI UJV Na Škofijah odkrili pol tone hašiša Mamilo je bilo skrito v kolesih praznega tovornjaka - Vrednost hašiša se suče okrog 21 milijard starih dinarjev - Doslej največje odkritje na tem mejnem prehodu v drugih je treba pešačiti nekoliko več. Obžalovanja vredno pa je dejstvo, da so vse zanore trgovin prepuščene volji in izbiri posameznikov, ta-l.o da ne moremo nikier zaslediti neke "a oreudamega načrtovanja, ki bi včasih lahko preprečilo marsikateremu meščanu kako neprijetnost in slabo voljo. Marsikdo pa se prav te dni odpravlja tudi po drugih nakupih. Izložbe obratov s konfekcijo namreč že krasijo nalepke s popusti in privabljajo tiste, ki hočejo priti ceneje do poletnega oblačila. Veliki popusti pa se bodo vsekakor začeli šele po teh mirnih prazničnih dneh. Q nakupih bomo torej razmišljali nekoliko kasneje, važno je le, da lahko pridemo do najnujnejšega kot je hrana in seveda, da najdemo odprto lekarno, če so nam potrebna zdravila. Hkrati bomo tudi za veliki šmaren le našli odprto gostišče, če se bomo odločili za kosilo ali večerjo nekje izven mesta. Pri tem naj še omenimo, da so kampingi v okolici polni in da se je obmejni promet povečal, saj se je tlllllllllllUlllllllllllllllinilllUIIIIIMMIIHiIMMIIfllllllMiHMMUnillllllllHIItmilllllimilllllllUIIMIIIIIIIMIIIIIt V OKVIRU TABORA Izredno uspešna akcija jugoslovanske carine je zadala hud udarec prekupčevalcem z mamili. Organi javne varnosti koprskega kriminalističnega oddelka so pred nekaj dnevi zaplenili na mejnem prehodu pri Škofijah 426,9 kg hašiša, ki na črnem tržišču velja okoli 7 milijard lir. To je doslej največji uspeh koprske uprave javne varnosti na tem področju. Tovor mamil je prihajal iz Sirije, veliko zaslugo za njegovo odkritje pa ima pes, ki je mamilo zavohal. Mamilo je bilo skrito v kolesih tovornjaka, ki ga .je trajekt Soča pripeljal iz Tartousa v Koper. Trajektna proga med sirskim mestom in Koprom je bila uvedena pred kratkim. Ker pa gre za eno izmed dežel, po kateri potujem mamilo z Vzhoda na zahod je jugoslovanska policija poostrila kontrolo nad Danes praznujeta srebrno poroko ROŽA in MIRKO FEČENIK Obilo sreče in zadovoljstva v nadaljnjem skupnem življenju jima želita Miran in Magda Na Opčinah bodo razstavljali beneški in furlanski obrtniki RaziLava bo priložnost, da se pobliže spoznamo z njihovimi izdelki Društvo beneških umetnikov, ki združuje poleg likovnih ustvarjalcev tudi vrsto beneških ljudi, ki se u-k var ja jo z umetnostno obrtjo, je na Opčinah že drugič prisotno. Pred dvema letoma so se tu predstavili zlasti slikarji (ti so pred kratkim razstavljali tudi v Slovenskem klubu), tokrat pa je društvo poslalo na ogled predvsem obrtne izdelke: gre po eni strani za tradicionalno beneško obrt, kot je zlasti izdelovanje košev in podobnih pletenih predmetov, med katerimi so nekateri nobene pomoči več. MIIMIUIIIIIMHIIHIIMUtlllllll.um.................................................. Štiri dni veselja in razvedrila v Ricraanjih OBVESTILO Jutri, 14. avgusta, bomo za- prli redakcijo predčasno, zato obveščamo bralce, da bomo razne objave, obvestila in po- dob no sprejemali samo 13. ure. do Šagra PD Slavec iz Ricmanj se bo pričela jutri zvečer, trajala pa bo polne štiri dni, saj so vmes tudi velikošmarni prazniki. Ricmanjcl so za letošnji praznik pripravili bogat in zabaven program. Med drugim bo v petek tekmovanje plesnih parov v tangu, v nedeljo pa bo tekmovanje v valčku. Kot vsako leto so morali tudi letos prireditelji temeljito pripraviti prireditveni prostor. Naša siika prikazuje požrtvovalne Ricmanjce na delu, tako d« bo v četrtek vse steklo v najlepšem redu. mindaturizirani in torej lahko opravljajo zlasti dekorativno funkcijo, pa tudi izdelovanje in rezljanje lesnih predmetov, po večini dokaj uporabnih za vsako stanovanje; po drugi strani pa gre za nove veje obrti, s katerimi se ukvarjajo zlasti mlajši in predvsem dekleta: poleg kvačkanih izdelkov bodo na razstavi prisotni tudi sodobno zasnovani tkalski izdelki. Gre torej za zelo raznoliko dejavnost, ki najde skupni imenovalec prav v človeku, ki se z njo ukvarja. Izdelovalci teh predmetov se namreč ukvarjajo z umetnostno obrtjo zgolj ljubiteljsko, iz lastnega navdu šenja in oblikovalne strasti. Prvič pa bo na letošnjem Taboru prisoten konzorcij furlanskih obrtnih zadrug «Arte Friuli» s svojevrstnimi izdelki iz koruznega ličja. Večina teh zadrug je nastala takoj po potresu, ko so se furlanske žene in dekleta začele ukvarjati to obrtjo, predvsem zaradi pomanjkanja delovnih mest. Tako so s po močjo občin in gorskih skupnosti na stale prve tri zadruge, katerim se je leto kasneje pridružila še četrta. Danes so njihovi izdelki, od preprostih dekorativnih predmetov pa do košaric, torbic in lestencev poznani širom po svetu, morda še najmanj pri nas. Tabor na Opčinah je priložnost, da se pobliže sezna nimo z rezultati njihovega dela. Z avtomobilom v drevo Včeraj, okrog trinajste ure so na ortopedski oddelek tržaške glavne bolnišnice sprejeli 49-letnega Oscar-ja Liprandija s Furlanske ceste 67. Liprandiju so zdravniki ugotovili zlom desnega komolca in udarce po čelu in desnem kolenu. Zdraviti se bo moral 40 dni. Malo prej se je hčerko, 24-letno Marijo, peljal avtomobilom fiat 127, katerega je upravljala hči, po cesti za Repen-tabor. Na nekem ovinku je voznica iz še nepojasnjenih razlogov zavozila na levo stran cestišča in trčila v obcestno drevo. Na krej ilesreče so prihiteli bolničarji Rdečega križa, ki so v bolnico odpeljali tudi Mario, a so jo na oddelku za prvo pomoč samo obvezali in jo odpustili. vozili in potniki trajektov, ki plujejo na tej relaciji. V petek popoldne se je z omenjenega trajekta izkrcal tovornjak z zahodnonemško registracijo, ki ga je vozil 36-letni Jurgen Braumvart iz Emmendorfa pri Hotchstadtu. Braumvvartu se je pri izkrcanju zelo mudilo; čim sc je s kolesi dotaknil trdih tal je naglo zapeljal proti bloku na Škofijah. Voznikovo obnašanje je vzbudilo sum agentov, ki so obvestili koprske kriminaliste, ki so Braun-warta pričakali na mejnem prehodu. Tu se je začela operacija, ki je privedla do velikega odkritja. Tovornjak je potoval v Nemčijo prazen, zato je imel zadnja štiri kolesa dvignjena. Prav tu je policijski pes zavohal mamilo, nato pa še v dveh rezervnih kolesih. Vsega skupaj je bilo v gumah 540 večjih in 611 manjših vrečk hašiša. Braunvvarta so pri priči aretirali, tovornjak in hašiš pa zaplenili. Na dlani je, da so koprski kriminalisti na sledi močno razpredeni in dobro organizirani tolpi za prekupčevanje z mamili. Eden izmed njenih členov je že za zapahi, preiskovalci pa bodo šli še dalje, kajti ugotoviti bodo morali, ali je Jugoslavija samo prehodno področ-,e ali če je del mamil, ki prihaja z jutrovega, namenjen tudi notranjemu tržišču. V tem primeru bi moral nemški šofer imeti tudi na jugoslovanskem ozemlju vrsto «sode-lavcev. Skratka, paleta vprašanj, ki se s petkovim odkritjem velike količine mamila odpira, je široka. Naloga preiskovalcev ne bo lahka, pomemben korak pa je bil že storjen. Jutri v štivanski papirnici tiskovna konferenca tovarniškega sveta Tovarniški svet štivanske papirnice, kjer se je 2. avgusta pripetila huda nesreča, v kateri so izgubili življenje tri delavci, je sklical za jutri zjutraj tiskovno konferenco, na kateri bo novinarjem orisal delovne pogoje in varnostne ukrepe v obratu. Na konferenco vabi tovarniški svet vse delavce, demokratične sile in občane. Po nesreči, katerih vzroke ugotavlja sodstvo, je tovarniški svet skupno s pokrajinsko sindikalno federacijo postavil upravo podjetja na zatožno klop «ker ni ukrenila ničesar za varnost na delu». Sindikati namreč ugotavljajo, da so se v preteklosti že večkrat pripetile nezgode ob čiščenju cisterne z lesom in ke mikalijami, zaradi česar so delavci zahtevali zaščitne maske in jeklenke s kisikom. Podjetje pa je bilo doslej gluho za te zahteve in ima po mnenju sindikatov precej odgovornosti za nesrečo. Prav zaradi tega se bo sindikalna federacija prijavila kot prizadeta stranka v sodnem postopku, ki ga je začel dr. Brenči. Jutri bo pogreb Alessandra Ago-stinella, delovodje, ki je preminil v ponedeljek na oddelku za oživljanje tržaške bolnišnice. Zdravstveni položaj ostalih dveh delavcev, ki sta se zastrupila s hlapi strupene brozge pa se je nekoliko zboljšal in vse kaže, da nista več v življenjski nevarnosti. je dejstvo da je Kodilija zanikal, da je streljal iz ljubosumja. V tem primeru, bi bil njegov položaj veliko resnejši. Tako pa se bo izmazal z nizko kaznijo, čeprav ga je dr. Brenči obtožil namernega poskusa umora. Skoraj gotovo pa je, da bodo sodniki na procesu upoštevali o-lajševalne okoliščine. Dr. Brenči je zaslišal tudi Kodilijevo ženo Tereso Stefanelli, ki pa v bistvu podaja isto verzijo kot mož. Maša zadušnica za pok. prof. Sergijem Radovičem bo v župnijski cerkvi v Nabrežini danes, 13. t.m., ob 19.30. * M * Od 17. ur« bo na. sedežu SPD Igo Gruden odprta žalna knjiga. ljubezen, njen srh pred pošastno ljubosumnostjo Othella in njeno smrt. Ustvarila je enkratni lik plastične elegance in prepričljive izraznosti v skladno ponazorujoči so-zvočnosti s svojim soplesalcem Jamesom Urbainom, ki je zelo prepričljivo tolmačil Othellove notranje duševne muke. Jaga je plesal George Jancu v popolni skladnosti z glavnima akterjema. V drugem delu programa smo prisostvovali izjemno lepi izvedbi baleta «Romeo in Julija» Prokofjeva v koreografski priredbi Johna Cranka in Roberta Fascille. Prokofjev je glasbo ža ta balet napisal v letih 1935-36 po svojem povratku iz ZDA, Nemčije in Francije v Sovjetsko zvezo in sodi poleg «Pepellce» (1940-44) med njegove najbolj izvajane balete. Tragedijo veronskih zaljubljencev je prelil v čudovito dramatično intenzivno glasbo, koreograf Cranko pa j* njeno močno ekspresivnost prenesel v ustrezajočo plesno dinamiko, v kateri vsak gib plesalcev ustreza intimno doživljanim ljubezenskim čustvom. Carla Fracci je plesala Julijo z izjemno umetniško občutljivostjo, s suverenim obvladanjem plesne tehnike in sproščenostjo, kt je lastna samo velikim interpretom baletne umetnosti. James Urbain je kot Romeo prav tako izpričal svoj velik baletni talent in umetniško izraznost. Vlogo Parida }f tolmačil lancu. sodeloval je baletni zbor v zelo ubrani koreografski zasnovi. Občinstvo je priredilo Carli Fracci in njenim soplesalcem prave ovacije in oder dobesedno zasulo s cvetjem, (jk) Ob izgubi očeta izreka Društvo Slovencev miljske občine svojemu članu Silviju Pecchiariju in svojcem globoko sožalje. Sošolci, učiteljice ter starši izrekajo Adrijanu Turcu ter družini najgloblje sožalje ob izgubi dragega očeta Graziana. Družina Liliane Bontempo in delovno osebje gostilne «Pri Pošti* sc pridružujejo žalovanju družine Preši. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi STOJAN PRESL Pogreb pokojnika bo danes, 13. niče glavne bolnišnice v cerkev v t.m., ob 13.30 iz mrtvaš-v Bazovici. * Žalujoči: brat Oskar z ženo Nedo in drugo sorodstvo Namesto cvetja in vencev prispevajte v dobrodelne namene. Bazovica, 13. avgusta 1980 Dne 11. t.m. nas je prerano zapustil GRAZIAN0 TURC0 Pogreb bo danes, ’3. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Boljunec. žalostno vest sporočajo žena Emica. sin AdrijRn in hči Ana, bratje, sestre in drugo sorodstvo Prisrčno se zahvaljujemo prof. Gobbatu, dr. Petroniu in celotnemu oddelku medicine dela. Skedenj, Boljunec, 13. avgusta 1980 Dr. Brenči zaslišal moža ki je streljal na ženo Namestnik državnega pravdnika dr. Brenči je včeraj zaslišal Antonia Kodilijo, zapriseženega čuvaja, ki je v nedeljo popoldne streljal na ženo in jo, k sreči, le lažje ranil. Kodilija se je zagovarjal na vročino, na stres, ki ga povzroča njegova služba, na brezmiselno kreganje z ženo Tereso, ki mu je šla po cigarete in nehote zamudila. Kar pa je bistveno za obtoženca, VI Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma, zapustil naš dragi mož, oče in nono TELESF0R PECCHIARI PEČARIČ Pogreb dragega pokojnika bo danes, 13. avgusta, ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Milje. Žalujoči žena Bernarda, sin Silvio z ženo Danilo, vnuk Boris in drugo sorodstvo Milje, 13. avguste 1960 Obmejni prehod pri Lipici obnavljajo! . **: 78-letna Anna Trampuš vd. Ser-Si, 79-letna Maria Bruni - Scopi-hich, 681etna Maria Sepeich por. Gastellan, 76-letni Lucianu Sumim, ®6-letna Beatrice Gobis vd. Giu-jiani, 76-letni Andrea Gjonej, 71-letna Carmela Konjec, 81-letna Anja Mikosch vd. Crisnich, 83 letna Maria Spiz vd. Radin, 73-letna Ma **ia Comicioli vd. Clagnan, 65-letna Antonia Coretti por. Gulli, 891etni Rletro Cociani, 68-letna Giovanna Rubnich vd. Dodich, 51-letni Romalo De Vittor, 42-letni Alessan-mb Agoštinellp, 81-letua Giuseppi-'Kenda. ROletna Dometiiča*'Bu-mein vd. Sponza, 79-let.na Giovanna Leoni vd. Taverna, 69 letni Matteo Rrtbaz. dnevna služba lekarn (od 8.3« do 20.30) T Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. ,• Stock 9, P.le Valmaura 11. '°£ 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8. UT. Beloosrfio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. Gledališča VERDI V okviru operetnega festivala bo danes, 13. t.m., ob 20.30 v gledališču Verdi sedma in zadnja ponovitev Costove operete «Scugniz-za». Orkester in zbor gledališča Verdi vodi Guerrino Gruber. Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za no-cojšno predstavo in za zadnjo predstavo «Rože iz Stambula*. Kino Ariston 21.30 «Guerrieri dalTinfer-no». N. Nolte, T. Weld. Barvni film Prepovedan mladini pod 14. letom. Naziouale Zaprto do 23. avgusta. Rilz 17.30—22.15 «Roba che scottas>. Barvni film za vsakogar. Eden Zaprto. Excelsior 17.00 «Prendi i soldi e scappa». W. Allen. Gratiacielo 16.00 «Lo chiamavano Buldožer*. Barvni film za vsakogar. Fenice 17.00 «Dita di fuoco*. Barvni filnp Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 15.0(1-22.00 «La spada nella roccia*. Barvili film. Eilodramniatico Zaprto do 23. 8. Moderno 17.00—21.45 «Agente 007 al servizio di Sua Maesta*. Barvni film. Aurura 17.00,^Mezzogioroo e- mezzo di fuaco». Barvni film,- :. < . Cristallo 10.^0,«Ag,ente „007, Thunder-ball» (Operazione tuono). Vittorio .Veuet« 17.00 «L‘adultera». Barvni filtri. Prepovedan mladini pod 18 . letom. Capitul 17.00 «Felicity (Sexy adole-scenza)*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Izleti SPDT javlja, da je odhod avtobusa za večdnevni izlet v Kamniške Alpe v petek, 15. avgusta, ob 6.15 pred sodiščem (Foro Ulpiano). Združenje UNION priredi dva e-nodnevna izleta in sicer: dne 15. avgusta v Trbiž - Belope.ška jezera s kosilom v Kranjski gori in 17. avgusta v Castelnuovo del Friuli (Spi-limbergo). Obenem združenje javlja, da se lahko vpišejo za izlet v Beograd, kot smi že govorili na sedežu združenja. Izlet se bo vršil dne 6., 7. in 8. septembra 1980 in sicer: Beograd - Titov grob - Djerdap (romunska meja). Za vse informacije na sedežu v Ul. Valdirivo 30, tel. 64 455, v torek, sredo in petek od 17. do 19. ure. Šolske vesti S ndikat slovenske šole sporoča, cla je rok za vpis v tečaje «150 ur* zn dosego diplome nižje srednje Tule podaljšan do 20. septembra 'i ftčaji so odprti vsem odraslim od 16. leta dalje, Vpisovanje se vrši na vseh Slovenskih nižjih- srednjih šolah v tržaški pokrajini. Razna obvestila Pokrajinsko združenje rejcev obvešča svoje člane, da bo urad zaprt do vključno 14. _ avgusta. TRŽAŠKA kjigarna obvešča prijatelje ter cenjene odjemalce, da bo zaprta zaradi dopusta do 18. avgusta. I.EKARNF V OKOi.lU) Bol junec: tel. 228 1 24: Bazovica' Jjk 220165: Opčine: tel. 211001: J.oosek: tel 225141: Božje polje £8onik: tel 225 596; Nabrežina: tel , ,121: Sesljan: tel. ’09 197, Žavljp 213 137; Milic: tel 271124 Prosveta Danes, 13. avgusta, bodo v Prosvetnem domu na Opčinah vaje vseh treh folklornih skupin, najmlajše ob 17. uri, ostalih dveh ob 18. uri. ČDKAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8 ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure in praznična id ” do 30. ire -el 68441 ŠPORTNO DRUŠTVO ZARJA BAZOVICA Priredi 14., 15., 16. in 17. avgusta 1980 TRADICIONALNI ŠPORTNI PRAZNIK na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici SPORFD: ' JUTRI, 14. avgusta ob 16.00 — odprtje kioskov; mednarodni balinarski turnir v PETEK, 15 avgusta ob 9.00 — med dvema ognjema mednarodni balinarski turnir v SOBOTO, 16. avgusta ob 14.00 — mednarodni balinarski turnir v NEDELJO, 17. avgusta ob 9.00 — tek po vaških klancih finale mednarodnega balinarskega turnirja ob 21.00 — nagrajevanje zmagovalcev Vsak večer od 20. do 24. ure ples ob zvokih ansamblov TAIMS in GALEBI. Delovali bodo dobro založeni kioski s pijačami in specialitetami na žaru. Vabljeni ! PD SLAVEC Ricmanje - Log Priredi 14., 15., 16. in 17. avgusta 1980 TRADICIONALNO ŠAGRO PROGRAM:' JUTRI, 14. avgusta, ob 18. uri odprtje kioskov PETEK, 15. avgusta, ob 15. uri odprtje kioskov ob 18. uri kulturni program Zvečer tekmovanje v tangu SOBOTA, 16. avgusta, ob 18. uri odprtje kioskov NEDELJA, 17. avgusta, ob 15. uri odprtje kioskov ob 18. uri kulturni program Zvečer tekmovanje v valčku. Delovali bodo dobro založeni kioski z domačim vinom in specialitetami na žaru Vsak večer od 20, do 24. ure ples z ansamblom «POMLAD» VABLJENI PRODAM fiat 128 letnik 1972 - karavan. Telefon 212-823. DRUŽINA štirih oseb nujno išče žensko za nekajurno vsakodnevno likanje v Miljah. Telefonirati od 19.30 do 21. ure na telefonsko številko 274-069. PRODAM motorni čoln Ilver (4,20 m) 1977, motor evinrude 35 KM (1979) prikolica ellebi (1977). Telefon 815-047. OSMICO je odprl Rudi Košuta, Sv. Križ 44. Teči belo in črno vino. KOMPLETNO, moderno, skoraj novo dnevno sobo prodam zgradi selitve: Telefon 825-050. ,. PRENOSNI otroški sedež za avto prodam. Telefonirati na tel. št. 228-382 od 9. do 17. ure. PRODAJAM polovico dvonadstropne stare -hiše v Ul. San Cilino (tri stanovanja in vrt). Telefonirati na št. 734 698. PRODAM fiat 128'SL coupe letnik 73 — prevoženih 73.000 km v odličnem stanju. Telefon 227284. OSMItO je odprl Miro Žigon — Zgonik 30. Toči belo in črno vino. KANTE ALOJZ - Praprot 18 je od pri osmico. Toči belo in črno vino. PRODAM AVTO FIAT 127 C, bele barve s tremi vrati. 6 mesecev star. Telefon 229 242. ZP 11 REVLON je učinkovit proti prhljaju. Parfumerija - Kozmetika 90 Opčine. UNIVERSALMACCHINE Dolina 195 prodaja traktor 21 HP na 4-po-gonska kolesa znamke ISEKI po zelo ugodni ceni. Tel. (040) 22R-190- HJIPEh a mm 12. 8. 1980 Ameriški dolar 841.- Funt šterling 1992,50 Irski funt šterling 1780.— Švicarski frank 508.— Francoski frank 202,50 Belgijski frank 29.- Nemška marka 469.- Avstrijski šiling 66,- Kanadski dola- 725.— Holandski Forint 430.— Danska krona 151.— švedska krona 201.— Norveška krona 171.— Drahma 20.— Mali dinar 29,50 Veliki dinar 28,25 PODOBA KMETIJSTVA V GORIŠKI OBČINI Na področju Pevme, Oslavja in Štmavra veliko več mlajših kmetov kot drugje Samo na tem področju so na večini posestev ljudje, ki se ukvarjajo izključno s kmetijsko proizvodnjo ■ V Podgori po se ljudje lotijo kmetijskega dela šele potem ko so končali delati v tovarni ali v trgovini MENJALNICA vseh tujih valut tudi neobdelane zemlje (nekaj manj kot tretjina vse neobdelane zemlje v občini). Trava rase na približno eni petini kmetijske površine na tem področju. V času, ko so lani in predlanskim izdelovali to anketo, so zabeležili 66 traktorjev na 47 posestvih; seveda so bili ti stroji pretežno na posestvih, kjer se lastnik; ukvarjajo pretežno s kmetijstvom. Poleg tega imajo še celo vrsto drugih kmetijskih strojev Na tem področju so tudi zabeležili 98 glav goveje živine, precej pa je bilo tudi kokoši in drugih manjših domačih živali, vendar kar se tega tiče poprečno manj kot pri drugih kmetih v občini. Drugačna pa je podoba kmetijskih pridelovalcev v Podgori. Tu imajo 79 manjših posestev, večina (66) se tu s kmetijstvom ukvarja Goriška okolica je še do pred nekaj desetletji bila pretežno kmečko področje, ljudje, ki so tam bivali, so se ukvarjali skoro izključno s kmetijstvom. V zadnjem času pa smo tudi pri nas opazili splošni pojav urbanizacije, kmečki sinovi s podeželja so si poiskali delo v tovarnah ali trgovinah ali v administraciji v veliko večjem številu kot nekoč. Zaradi tega se je tu di število kmečkega prebivalstva zmanjšalo. To velja za vse države, tako na Zahodu kot na Vzhodu. Poleg tega pa se je kmečko prebivalstvo tudi postaralo. Skoro povsod je bil temu kriv premajhen zaslužek, medtem ko si v tovarni ali na drugem delovnem mestu dobil več plače in ta je bila tudi bolj gotova. kajti za tovarniškimi zidovi ni bilo svojčas nevarnosti, da bi toča ah suša uničila ves pridelek. Danes morda opažamo nekak povratek na kmetijo. V številnih panogah industrije je kriza, kriza, ki je ne bo mogoče tako lahko odpraviti. Zaradi tega so posebno v naših krajih srečni tisti, ki so se sicer zaposlili v- tovarnah, ohranili pa so kmečko hišo in tudi majhno posestvo. Marsikdo se je že vrnil na zemljo. To še posebej v naših Brdih, kjer se je pokazalo, da je pridelovanje grozdja in prodaja vina precej donosen posel. Zato o-pažamo tudi. da so v naših Brdih precej mladi kmetje, medtem ko je v drugih predelih mesta in pokrajine nekoliko drugače. V štan-drežu npr., kjer so že pred leti določili, da bodo gradili obmejno in tovorno postajališče ter industrijsko cono, so mladi skoro pravočasno izbrali drugo pot. Pred nekaj leti je goriška občinska uprava naročila neki družbi izdelavo ankete o kmetijstvu na področju občine. Zbiranje podatkov in njih predelava sta se zakasnila in v prejšnjem občinskem svetu smo večkrat culi proteste na račun odbora, češ da noče sklicati občin ske konference o kmetijstvu. Sedaj so podatki razpoložljivi, občinska uprava je tudi izdala skoro dvesto strani debelo knjigo. Skušali bomo vsaj nekatere med temi podatki posredovati našim bralcem. Na področju Pevme, Oslavja in štmavra je 92 kmetijskih posestev (t.j. 13' odstotkov vseh posestev v občini), Z razliko od drugih kraje* v občini je tu večina posestev takih. kjer so lastniki tudi neposredni obdelovalci, to se pravi, da je njihov poklic kmetijstvo. Takih posestev je 65, medtem ko se na ostalih 27 ljudje ukvarjajo s kmetijstvom le posredno, potem ko so končali svoje delo na drugih delovnih mestih. Kar četrtina poklicnih kmetov živi in dela na področju teh treh slovenskih vasi. Tudi kmetje so sorazmerno mlajši kot v drugih predelih občine. Srednja starostna doba kmetov na tem področju je med 41 in 55 leti, poprečna starost v občini dosega šestdeseto leto. Kar 198 ljudi je direktno zaposlenih v kmetijski dejavnosti. To je petina zaposlenih v .kmetijstvu na področju vse občine. Z razliko od drugih krajev, prevladujejo tu moški nad ženskami. Kmetijstvo je v teh krajih uspešno, saj je le malenkostno število članov kmečkih družin zaposlenih v drugi dejavnosti. Tudi površina posameznih posestev je poprečno večja, kot v drugih predelih občine. Posestva zavzemajo 334 hektarjev, velika večina je last kmetov, ki tam Živijo, le deset hektarjev imajo v zakupu. Ker so ta zemljišča skoro v celoti na gričevnatem predelu, je tu največ vinogradov, še več gozda in sadnih dreves, kar precej pa je NI UMAZANO SAMO MORJE Voda v bazenih Albatrosa ni primerna za kopanje? Menda bo županitvo v Tržiču že danes odredilo začasno zaporo Še do nedavna je prevladovalo mnenje, da so umazane in neprimerne za kopanje samo javne vode, morje, jezera, reke in drugi manjši vodni viri. Dogodki zadnjih dni pa dokazujejo, da postane neprimerna za kopanje tudi voda v zaprtih bazenih, To je primer turističnega naselja Albatros v Marini Julii v Tržiču, kjer bodo odredbo o začasni zapori po vsej verjetnosti izdali danes. Včeraj je namreč na županstvo prispelo nujno sporočilo pokrajinskega zdravnika o neugodnem rezultatu analize vzorca vode, ki so ga vzeli v omenjenem turističnem naselju. V zadnjih dneh je namreč pokrajinski laboratorij za higieno o-pravil vrsto pregledov vode v bazenih. Vzrok in stopnja okužbe nista znana. Sicer pa so na področju Marine Julie že prejšnja leta imeli določene težave glede neoporečnosti pitne vode. Vodovodno omrežje v tem kraju je namreč ločeno od tržaškega omrežja in ima tudi posebno zajetje. So morda okuženi že vodni viri? le občasno. Večina ljudi, ki se tu ukvarjajo s kmetijstvom, je precej stara, poprečna starost je pri šestdesetih letih. Kmetijske površine je v Podgori za 102 hektarja, polovico jo uporabljajo ljudje, ki so drugod zaposleni. Skoro petina vsega zemljišča ni obdelana, na velikem delu kmetijske površine raste divje ali sadno drevje. Na polovici zemljišč, ki jih obdelujejo polkmetje so vrtovi, večina posestev je manjša od pol hektarja. Le devet od skupnega števila trinajstih kmetijskih posestev, kjer se lastniki ukvarjajo izključno s kmetijstvom, je večjih od treh hektarjev. Tu imajo le deset traktorjev, poleg teh pa še nekaj manjših kmetijskih strojev. Le v osmih posestvih imajo 16 glav goveje živine, manjše je število kokoši in manjših domačih živali. STARI GORIŠKI MOSTOVI NA PRILOŽNOSTNI KOLAJNI -.„ Pod pokroviteljstvom goriške hranilnice ter v priredbi društva Grup-po marciatori iz Gorice, bo 21. septembra četrti mednarodni pohod, manifestacija, ki se uvršča v sklop kulturnih, športnih in rekreacijskih prireditev «goriškega septembra*. Pravzaprav bosta tega dne na sporedu dva pohoda na različnih progah, na desetkilometrski ter na 28-kilometrski. Zanimanje za zdaj že tradicionalno prireditev je precejšnje, tako med domačimi ljubitelji peš hoje, kakor med društvi in skupinami iz sosednje Slovenije. Prireditelj bo poskrbel tudi za kovanje posebne spominske kolajne, ki jo bodo podelili vsem udeležencem. iiiiiiMiiiniiiiiiiiimimiiiimiiiiifiiiniiitMiiiiiiiiiMiMifiiiiiiiiiiitiiiiiiinHiiiitiiMiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniimiiiiHiiiiiimiiiiiiiMiimmiiiiiiiiiiiiimiimiiiii POSVETILI GA BODO ZAŠČITI OKOLJA V Koprivnem konec tega tedna nekoliko drugačen praznik Unita Tri dni bedo demonstrativno čistili hudournik Birsa • Prizadevanja za onemogočanje povodenj V prvih dneh letošnjega julija je izredno narasla voda raznih potokov, ki prihajajo iz Brd, poplavila nekatere predele Krmina, Koprivnega, Morara, Medeje, Mariana in Romansa ter tudi drugih manjših krajev. Domačini se takega več kot štirideseturnega naliva ne spominjajo in marsikje ni voda poplavila le polj in travnikov ali cest, na katerih so promet nekaj ur prepovedali, marveč je vdrla v kleti in tudi v pritlične prostore nekaterih stavb. Škode je bilo kar precej, saj so v Koprivnem ponekod zabeležili celo 90 cm vode. Lahko razumemo torej, da so bili ljudje precej zaskrbljeni in da so se tudi potem svojih občinskih uprav zavzeli, da hi jim škodo vsaj delno povrnili. Dežela se je .zares nekoliko pozanimala, nekaj pomoči.'je prišlo, druga bo morda prišla z ohiiij)jno j birokratska , počasnostjo: prav pred nekaj dnevi jč"'deželni odbornik za javna dela Biasutti i-mel sestanek z nekaterimi občinskimi upravitelji. V Koprivnem, kjer je bilo škode največ, so opozicijski svetovalci KPI in PSI vložili interpelacijo, prav pred nekaj dnevi jim je župan odgovoril rekoč, da bo dežela priskočila na pomoč. Da je voda prestopila bregove je delno, samo delno, krivo dejstvo, da niso potokov in kanalov že več let očistili, kot bi bili morali. To niti posamezniki, še manj pa občine in druge javne uprave. Ko bi bili kanali očiščeni in «bi se torej voda hitreje odtekala, bi bili lahko imeli 50 ali 60 centimetrov vode in ne 90 kot so jih zabeležili. Za čiščenje kanalov so se zanimali samo kmetje in še to na svojem ožjem področju, marsikje, kjer ni zemlja obdelana, pa so kanali zapuščeni. Tudi razni strokovnjaki se ne držijo stoletja veljavnih pravil. Ko so n.pr. pred leti asfaltirali pot skozi Preval in so morali urediti tudi kanalizacijo pod to cesto, se niso držali prejšnjih pravil in so postavili take odtočne cevi, ki niso bile primerne. Le po protestu nekaterih kmetov so ponekod ozke cevi morali zamenjati s širšimi. Ko so v Koprivnem pred nekaj leti zgradili vrsto stavb v neposredni Se poletje že poslavlja? Se poletje poslavlja? Vremenoslovci sicer obljubljajo, da je vremen- ska motnja, ki je včeraj dosegla naše kraje, prehodnega značaja in da se vreme še ne bo skvarilo, oziroma prevesilo v jesen. Uako ali drugače, osvežitev je le prišla^ prav. Posebno pa so s padavinami, čeprav niso bile kdove kako izdatne, zadovoljni kmetovalci. Moče potrebujejo v tem obdobju predvsem travniki in koruzna polja. Za vinograde na gričevnatem področju pa bi prišlo bolj prav obdobje lepega in toplega vremena, saj bo sicer trgatev letos precej zakasnila. Od petka do torka zaprte brivnice Kdor si bo v prihodnjih dneh nameraval urediti pričesko, bo moral to storiti do četrtka, sicer pa bo moral počakati do naslednjega tedna. Brivnice in frizerski saloni bodo ob velikem šmarnu zaprti kar štiri dni zapovrstjo. Po rečnem delovnem urniku bodo strigli še v četrtek, potem pa bodo delavnice ponovno odprli šele v torek, 19. avgusta. Tako sporoča pokrajinsko združenje obrtnikov. bližini železnice, so, delavci gradbenega podjetja izkopano zemljo e-nostavno vrgli v kanal ob žetezni-.;em nasipu in ga napolnili. Nihče, niti gradbenik, niti vodja, niti delavci, se niso zmenili za dejstvo, da morajo biti ob nasipih odtočni kanali. Še bi lahko nadaljevali s takimi primeri. Očiino pa je tudi, da je delno za to poplavo krivo tudi prekomerno spreminjanje podobe Brd. Povsod, tako na jugoslovanskem/ kot na italijanskem delu, so izruvali tisoče sadnih dreves in povsod zasadili trte. Seveda dajejo danes .vinogradi več zaslužka, vendarle je rezultat take nenačrtne spremembe v plazovih na vseh koncih in krajih, ponekod so bile celo hiše v nevarnosti, da o cestah sploh ne govorimo. In,sedaj je prišla še poplava. Več, inačrljkriti' in skladne- spremembe ■ »okolja bo treba v bodoče. . , Zaustavili snxr: se - ob- -teh vprašanjih, ker bodo vsebino letošnjega praznika komunstičnega tiska v Koprivnem posvetili vprašanju zaščite okolja. Ne bo samo plesa, bifejev in briškole, kot se dogaja na podobnih prireditvah, kjer vsej tej rekreaciji in zabavi dodajo le desetminutni politični govor in kako razstavo naprednega tiska, Tu bodo dali poseben poudarek zaščiti okolja. Domačine in tudi druge vabijo na tridnevno delovno akcijo v dneh 16., 17. in 18. agusta. Čistili bodo hudournik Birša (Versa) na področju Koprivnega. Za akcijo so dobili ustrezno dovoljenje gori-škega državnega urada za javna dela. Očiščevalna akcija bo seveda simboličnega značaja, kajti specializirano podjetje bi lahko v nekaj tednih s stroji in delavci popolnoma očistilo ves tok tega hudournika. Očiščevalna akcija bo torej v soboto, nedeljo in ponedeljek, od 8. ure zjutraj dalje. Zbirališče bo na športnem igrišču v Russizu, za gostiščem Baita, kjer bo v večernih urah tudi praznik Unita. Tudi večerna razstava knjig bo posvečena knjigam s tematiko o ekologiji in zaščiti okolja. Prodajali pa bodo ob tej priliki tudi tri grafične liste Sergia Altierija (tiskal jih je Giorgio Valvassori) na temo povodenj. Ulica Marconi zaprta za promet Zaradi nujnih del na vodovodnem omrežju, bodo danes zaprli za ves promet Ulico Marconi v Gorici. Dela bodo predvidoma opravili v teku današnjega dne. Čistilnice: biti ali ne biti Časopisi, radio in televizija v teh dneli posvečajo posebno pozornost poletju, vročini, ki je v tem času na višku in pesti širom naokoli; veliko se govori o turističnih krajih, ki so gosto obljudeni; poslušamo navodila, kako se je v teh dneh pasje vročine treba ravnati. Poletni čas pa je tudi doba dopustov, kolektivnih in osebnih. Veliko tovarn je zaprtih, več je tudi trgovin in drugih trgovskih obratov, ki so prav sedaj razobesili tablice, ki obveščajo o zapori zaradi dopusta. Vsega tega- smo sicer že navajeni, saj se to pongvlja iz leta v leto. Navajeni smo, da se moramo v mestu in njegovi bližnji okolici poštena potruditi, preden dobimo odprto gostilno ali restavracijo. Nekdo bi nam lahko pristavil, saj tudi gostilničarji imajo pravico 'do dopusta. Pravilno! Toda, če se mora človek potruditi, preden najde odprt lokal, naj to poskusi v teh dneh s čistilnicami. Ne bo mu uspelo. V Gorici posluje štirinajst čistilnic (vsaj toliko jih ima telefon). V teh pasjih dneh pa si sploh ne smeš dovoliti umazane obleke, razen če si je ne znaš sam očistiti. Vseh štirinajst čistilnic je namreč istočasno zaprtih. Po televiziji reklamizirajo čarodejen prah, ki ga natrosiš po obleki in nekaj minut kasneje, madeža ni več. Nismo, pa vsi vraževerni, tako da raje nesemo obleko v čistilnico .... ki je zaprta. Kaj storiti. Ali počakati z umazano obleko do konca velikošmamjh počitnic, ali pa poiskati odprto Čistilnico v gori-ški okolici. In verjemite nam, vsekakor to ni lahka zadeva. Mestni avtobusi za «ferragosto» Mestne avtobusno podjetje obvešča potnike, da bodo upoštevali v dneh od petka, 15. avgusta do vključno ponedeljka, 18. avgusta praznični urnik avt9,bnsoy, ker rezultati prejšnjih let kažejo, da je v teli dneh zelo malo potnikov na mestnih avtobusnih progah. Le v ponedeljek, 18. avgusta, bodo vožnjam, predvidenim v prazničnem urniku, dodali še vožnjo z odhodom z železniške postaje ob 6,45, iz; Standreža ob 7.10 in 7.45 ter s Svetogorske postaje ob 6.55 in 7.30. Poleg tega bo v ponedeljek odpotoval še avtobus iz S. Rocco di Luz zinis proti mestu ob 8. uri. Osnutek zanjo je izdelal furlanski umetnik E. Driutti, ki je upodobil stare goriške mostove ter splav na Soči. Podobne kolajne z imenom mesta Gorica v štirih jezikih, je društvo GMG izdalo tudi že prejšnja leta. Objavljamo posnetek obeli strani priložnostne kolajne, ki bo imela premer 40 milimetrov. Spoštumo naravo in zasebno lastnino Te dni smo kar precej pisali o prometni gneči na cesti, o različnih nevarnostih, o tem, kako moramo bili previdni predvsem sami. Manj je bilo govora o drugi nevarnosti, ki sicer ni tako očitna, s katero pa se v pomladnih in poletnih mesecih soočajo predvsem kmetje in ljudje na deželi nasploh. Gre za invazijo meščanov na podeželje, ki bo v prihodnjih dneh prav gotovo dosegla višek. Med množico je prav gotovo veliko poštenjakov in omikanih ljudi, precej pa je tudi takih, ki si ped izgovorom iskanja svežine, čistega zraku in razvedrila, dovolijo marsikaj, kar ni popolnoma v skladu s pravili omikanega sožitja. Nekatera županstva so te dni že objavila vsakoletno odredbo n prem vedi dostopa neupravičenim rukibuM na polja v času zorenja priaHkob Ukrep se bo marsikomu zdel za starel, neprimeren in nepotreben za današnji čas, ko je v sleherni trgovini pravzaprav mogoče kupiti skoraj vse. Kmetje, ki bivajo ali imajo njive na bolj osamljenih krajih vedo v zvezi z nedeljskimi izleti povedati marsikaj zanimivega. Spoštovanje tuje lastnine je načelo, ki ga take vrste izletniki bolj slabo poznajo, ali pa ga namenoma ignorirajo, zavedajoč se pri tem. da jim pravzaprav nihče ne more stopiti na prste. Občinske uprave po navadi ne razpolagajo z osebjem, ki bi bilo zadolženo samo za preganjanje tovrstnih kaznivih dejanj, orožniki se po navadi izgovarjajo, da pre-_ ganjanje izletnikov z zasebnih .zemljišč ne sodi v njihovo pristojnost, zatorej kmetje pomagajte si kakor veste in znate! s. Posebno vprašanje predstavljajo požari v gozdovih. Že nekaj dni imajo gasilci opravka z gašenjem suhljadi. Kako bo v prihodnjih dneh, ko se bo množica ljudi razpasla vsepovsod? Koliko hektarov gozda bo spet pogorelo? Lani je bilo samo v naši deželi■ za okrog šesto milijonov lir škode ... IZKOPAVANJA VODIJO STROKOVNJAKI TRŽAŠKE UNIVERZE Zanimiva arheološka odkritja v kraju Pozzuolo v Furlaniji Začetki naselbine segajo v drugo tisočletje pred Kristusom Našli so tudi ostanke starodavne lončarske delavnice Pozzuolo, kraj v Furlaniji, približno na pol poti med Palmanovo in Vidmom, je bil doslej znan bolj kot prizorišče hude bitke v prvi svetovni vojni, po zlomu pri Kobaridu. Zdaj bo ta kraj sredi furlanske ravnine znan tudi kot pomembno arheološko najdišče iz bronaste in železne dobe ter iz rimskih časov. Izkopavanja, ki jih vodijo strokovnjaki tržaške univerze, v sodelovanju s padovskim nadzor-ništvom za spomeniško varstvo, so namreč že do zdaj privedla do zanimivih in v nekem smislu nepričakovanih odkritij. Prvotno so zgodovinarji in arheologi mislili, da imajo v Pozzuolu opravka samo z izkopaninami iz rimske dobe, na o-snovi najdenih predmetov sodeč pa gre za izredno staro naselbino, ka tere začetki segajo v drugo tisočletje pred našim štetjem. Arheologi so do zdaj izkopali precej bronastega in železnega orodja, odkrili pa so tudi ostanke starodavne lončarske delavnice iz predrimskih časov. Ker se najdišče razprostira na zelo obsežnem prostoru, bodo izkopavanja po vsej verjetnosti trajala še precej časa* V bližini so namreč odkrili tudi sledove dveh utrjenih naselbin ali gradišč, lokalizirali pa so tudi , staro grobišče. Skratka gre za pomembno odkritje, ki bo pomagalo pojasniti izvor in način življenja starih ljudstev na področju današhje Furlanije ter povezavo med temi plemeni in sosedi severno in vzhodno od Alp ter v Padski nižini. Pobuda za razvoj goratih krajev Na drugem mestu poročamo o le tošnjih- poplavah na Goriškem. Problem hidrpgeološke ureditve je o-čitno važen na vsem deželnem področju in deželna uprava namerava izdelati večletni načrt za ureditev tega vprašanja. O tem je bil govor včeraj v deželni palači v Gorici, kjer je deželni odbornik za krajevne uprave in razvoj goratih področij dr. Tripani imel sestanek i na- čelniki raznih sektorjev deželne tt-prave. Preučili so seveda okvirne potrebe na tem področju, ugotovili, da morajo sestaviti načrt v sodelovanju z gorskimi skupnostmi in zatem najti ustrezna sredstva v deželnem proračunu. Naš komentar temu je seveda: bolje pozno kot nikoli 1 Razna obvestila Danes od 13. do 17. uri ne bo električnega toka v Sovodnjah in sicer nr odseku med upepeljevalni-kom in šolo. Prekinitev je potrebna zaradi del na omrežju. Občinska knjižnica v števerjanu je zaradi počitnic zaprta do 23. avgusta. Kino (jnrfet. VERpi Zaprto. CORSO 18.00-22.00 «1 giganti di acciaio*. Y. Solomin in I. Aku-Iova. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «La moglie eroticissima*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržit EXCELSIOR 18.00 - 22.00 «H gio-cattalone». PRINCIPE Danes zaprto. IVo ra Cnriru in okolica SOČA 18.00-20.00 «Trenutek za trenutkom*. Ameriški film. SVOBODA 18.00 - 20.00 «Sherloch Holmes in Jack razparač*. DESKLE 19.30 «Karamurat — bojevnik iz Anadolije*. Angleški film. DEŽURNA LEKARNA V GORILI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine ■ Trg sv. Frančiška. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicold, Ulica 1. maja, tel. 73328. Dr. Ernest Petrič: Mednarodnopravni položaj slovenske manjšine v Italiji po Osimu Ce se v luči teh splošnih mednarodnopravnih izhodišč, nastalih kot mednarodno običajno pravo, kodificiranih v dunajski konvenciji o pogodbenem pravu, ki sta jo ratificirali tako SFRJ kot Italija, stališč, ki so potrjena tudi v mednarodni judikatu-n in doktrini, ozremo na osimske sporazume, konkretno na določila osimske pogodbe v preambuli in čl. 8 o manjšinah, moremo ugotoviti naslednje: Za tolmačenje teh določil je merodajen prvenstveno tekst osimske pogodbe, konkretno njegov francoski izvirnik. Uvodni del osimske pogodbe (preambula) je vsekakor del celote teksta osimske pogodbe, del pogodbene celote in ga pri tolmačenju, torej pri ugotavljanju pogodbene volje strank, ni moč prezreti. Čl. 8 osimske pogodbe in določilo o preambuli o manjšinah (4. odstavek preambule) tvorita med seboj povezano celoto in ju je tolmačiti v medsebojni povezanosti. Celoto osimske pogodbe, poleg teksta, čigar del je, kot smo videli, tudi preambula, bi tvorili še morebitni dodatki k pogodbi, sporazumi, sklenjeni v zvezi s pogodbo, listine (pravne), ki jih je sprejela oz. izdala ena ali obe stranki pogodbenici ob sklenitvi pogodbe in za katere pogodbenici soglašata, da so v zvezi s pogodbo. Morebitne nejasnosti teksta osimske pogodbe bi bilo potrebno tolmačiti v skladu z občim mednarodnim pravom. «Travaux prčparatoires» bi bilo smotrno uporabiti le v primeru nejasnega, absurdnega besedila teksta osimske pogodbe. In, če ni očitno razviden drugačen namen pogodbenih strank, osimska pogodba zavezuje vsako stranko pogodbenico glede njenega celotnega ozemlja. 13. Vsebina čl. 8 osimske pogodbe Nobena od obeh strank pogodbenic ni doslej izražala dvomov o jasnosti teksta preambule ali člena 8 osimske pogodbe. Iz samega teksta čl. 8 je dovolj jasno razvidno, da je njegova vsebina v funkcionalni zvezi z dotlej obstoječim Posebnim statutom (priloga II Memoranduma o soglasju). Stranki pogodbenici se namreč v čl. 8 osimske pogodbe zavezujeta, da bosta ohranili (maintiendra) v veljavi notranje ukrepe, ki sta jih sprejeli za izvajanje Posebnega statuta in da bosta v okviru svojega notranjega prava zagotovili (assurera) isto raven varstva (niveau de proteCtion) pripadnikom zadevnih manjšin (members des mi-norites respectives), kot izhaja iz vsebine Posebnega statuta. Očitno je bistvo vsebine čl. 8 osimske pogodbe mednarodnopravna obveza obeh strank pogodbenic, da bosta ohranili to, kar je bilo na temelju Posebnega statuta v prid pripadnikov manjšin že sprejeto oz. storjeno in, da bosta z notranjimi ukrepi uresničili tudi še morebitne neuresničene pravice iz Posebnega statuta. Z drugimi besedami: na osnovi čl. 8 osimske pogodbe se pravice, ki jih je vseboval Posebni statut, ohranijo kot mednarodno pravno določena raven pravic pripadnikov slovenske oz. italijanske manjšine, ki sta jih pogodbenici dolini uveljaviti v svoj notranji pravni red potem, ko jc z uveljavitvijo osimske pogodbe Posebni statut kot mednarodnopravni akt prenehal veljati. Poudariti velja, da o tem, da je čl. 8 mednarodnopravna obveznost Italije, tudi na italijanski strani ni dvomov. Vendar z omejitvijo, da se čl. 8 osimske tero je veljal Posebni statut, torej le na Slovence v tržaški pokrajini. Čl. 8 osimske pogodbe je torej nesporno recipročna mednarodnopravna obveza osimskih pogodbenic. Ne da bi osporavali, da se čl. 8 osimske pogodbe — že zato, ker je funkcionalno vezan na dotedanji Posebni statut, in če ga gledamo izolirano, brez ostalih določil osimske pogodbe, zlasti brez 4. odstavka preambule — prvenstveno nanaša na Slovence na območju bivše cone A-STO, velja opozoriti na nekatera dejstva. Najprej je potrebno ugotoviti, da v čl. 8 in še manj v preambuli ali kjerkoli drugje v osimskih sporazumih, ni nič zapisanega, da se vsebina osimskih sporazumov nanaša le na ozemlje bivšega STO oziroma na tisti del pripadnikov manjšin, ki živijo na ozemlju, za katero je veljal Posebni statut ali kaj podobnega. Govor je v čl. 8 o »pripadnikih zadevnih manjšin« (members des mi-norites respectives) in v preambuli o ‘državljanih pripadnikih manjšin« (citoyens appartenant aux minorites), pri čemer je jasno in je bilo vedno jasno, da obe ti »zadevni« manjšini, slovenska v Italiji in italijanska v SFRJ, živita tudi izven območja bivšega STO. Torej tudi izven območja, za katero je veljal Posebni statut. SFRJ in Italija sta imeli v svojih dosedanjih medsebojnih obravnavanjih manjšinske problematike vseskozi pred očmi tudi položaj manjšin izven območja STO. Dodati velja, da kolikor je že danes mogoče razgrniti genezo nastajanja osimskih sporazumov, je dokaj jasno, da pogajajoči se strani nista svoj pogodbeni interes ne v začetku pogajanj in ne kasneje med pogajanji omejili le na položaj manjšin na območju bivšega STO, kot se tudi v drugih vprašanjih, ki jih urejajo osimski sporazumi (npr. vprašanje meja), nista omejili le na tisto problematiko, ki bi izhajala samo iz derogiranja Memoranduma o soglasju. V čl. 8 osimske pogodbe je govor po eni strani o »ohranitvi« (maintiendra) tega, kar sta pogodbenici že storili pri uresničevanju Posebnega statuta v prid manjšin, in po drugi strani o «zagotovitvi« (assurera) v svojem notranjem pravnem redu tiste »ravni« (niveau) manjšinske zaščite, kot jo je določal Posebni statut. Že sam izraz »zagotoviti« nakazuje, da je nekaj potrebno šele zagotoviti in ne le ohraniti to, kar je že. Konec koncev bi tudi, če bi bil čvrst namen osimskih strank pogodbenic glede manjšinske problematike ostati striktrttf le “V "WRViW' teritofThtfte veljavnosti Posebnega statuta, bi bilo bolje uporabiti kak drug izraz in ne «raven». »Raven« (niveau) je namreč očitno najbolj naravno tolmačiti v smislu vsebine, obsega pravic, nikakor pa ne o smislu določanja terito-. rialnega območja, na katero se čl. 8 osimske pogodbe nanaša. Videti v uporabi dikcije «raven zaščite« omejitev manjšinske zaščite v teritorialnem pogledu le na območje, za katero je veljal Posebni statut, bi bilo dokaj svobodno interpretiranje teksta čl. 8 osimske pogodbe. To še zlasti, če ' imamo v spominu v času pogajanj glaspo izražena pričakovanja same manjšine na obeh straneh, zlasti pa Slovencev v Italiji, ki se nikakor niso omejevala le na varstvene ukrepe območja bivšega STO, pa tudi javno mnenje in kontinuiteto stališč SFRJ, ki je vseskozi imela pred očmi položaj celotne manjšine v Italiji. V KOLONIJI ITALIJANSKIH ŠOLARJEV IZ ISTRE Vsebina 20-dnevnega počitka: izleti, zabava, šport, kultura ■v le enajsto leto odhajajo šolarji italijanskih šol na počitnice v gorske kolonije, da si utrdijo zdravje in da pridejo v stik s krajevnimi vrstniki V teh dneh se je zaključila že enajsta zaporedna zanimiva pobuda, ki sta zanjo dali pobudo Italijanska unija za Istro in Reko in tržaška Ljudska univerfa. V gorskem kraju Fondo Grande di Folgaria na višini 1355 metrov nad morjem, obdanem od gozdov v čudovitem predelu, ki ga obdajajo gore. Lessini, Pasubio in Adamello je preživelo svoje prijetne poletne počitnice kakih 60 šolarjev iz višjih razredov osnovnih šol z italijanskim učnim jezikom iz Rovinja, Pulja in Buj. Tu so preživeli 20 zdravih dni, da bi v prirodnem ambientu o-krepili svoje zdravje in se odpočili od napornega dela med šolskim , letom. Dnevni red v Fondo Grande di Folgaria je bil, kot v vseh dosedanjih počitnicah, ki sta jih isti ustanovi v preteklosti organizirali v krajih Cansiglio in Nevegal, proučen in do potankosti določen. Budnica je bila vsako jutro že ob 7 ali pol osmi uri. Ob pol deveti uri so se šolarji že zbrali pri mizi pri zajtrke Zajtrku je sledil ali daljši sprehod ali izlet. Nakar je sledilo kosilo, po navadi ob 13. uri. Od dveh pa do štirih je trajal popoldanski, počitek. V popoldanskih urah, po dnevnem obveznem počitku, pa so bile na vrsti športne, umetniške in druge dejavnosti, ki so se razpotegnile vse do večerje. Po večerji je sledilo prikazovanje, oziroma gledanje filma, ob 22. uri pa je zavladala tišina, šolarji so'morali v posteljo k počitku, kajti naslednjega dne jih je čakalo spet novo delo, to se pravi izleti, daljši sprehod, šport in vse, kar je k povprečnemu življenju v počitni- ški koloniji spadalo. Letos so bili šolarji z italijanskih šol iz Izole in z reškega področja enajstič na počitnicah. Tokrat so bili, kot smo rekli, v Fondo Grande di Folgaria. Počitnice so organizirali v treh krajih in sicer v hotelih «Monte Maggio» in «Crjstallo», kjer so sami šolarji in njihovi vzgojitelji iz prvega turnusa organizirali in uredili tudi novo nogometno igrišče, ter v gostišču »Conca d’oro», kjer so šolarji iz Vodnjana, Reke in Kopra uredili košarkarsko igrišče. Lastnika hotelov «Monte Mag-gio» in «Cristallo* sta pokazala izredno razumevanje za to svojevrstno poletno počitniško kolonijo, ki so jo sestavljali šolarji italijanske skupnosti iz Jugoslavije in njihovi vzgojitelji, ki jih je vodil prof. Emilio Zamola, ravnatelj teh počitniških kolonij, ki že polnih enajst let uspešno izvaja odgovorno nalogo, ki mu je bila poverjena. V času svojega bivanja so šolarji italijanskih šol iz Rovinja, Pulja in Buj napravili vrsto zanimivih ekskurzij v razne kraje in sicer v Camini, Limone, Folgaria, Serranda in vse do kraja Ri-va del Garda. Učno osebje,, ki je šolarje spremljalo, se je močno potrudilo, da bi tem počitnicam dalo tudi ustrezno vsebino, da bi se počitnice ne omejile izključno na počitek. Mnogim igram so dali pečat tekmovanja, vendar pa ne tekma, v kateri bo ta ali oni prvi oziroma zmagovalec, pač pa v smislu tekmovanja posameznikov s samim seboj, tako da je vsak šolar dobil svoje osebno zadoščenje. Z druge strani so organizirali tudi številne umetniške UtllimillHIIIIIIIIIIIimilllHIIIIIIMIIIIIIIIIIHIMMIimillllllUHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIMIIMItlllllllllllllllllllll Jubilejni iestival folklore v Beltincih Sodelovale so tudi zamej‘ske folklorne skupine iz Gorice, iz Železne Kaple in iz Sakalovec na Madžarskem - Dokaz slovenske odprtosti Prizadevni člani kulturno - umetniškega društva Beltinci v Pomurju so zelo uspešno izvedli jubilejni 10. folklorni festival. Prireditve v beltinskVfoi 'phrku so se vrstile od petka do nedelje, za vse sta bila značilna zelo dobra organizacija in velik obisk, ki je ha vseh prireditvah presegal število deset tisoč obiskovalcev. V petek zvečer so na celovečernem nastopu zaplesali člani folklorne skupine KUD «Ivo Mikac* Sobotni nastop je bil namenjen domačim folklornim skupinam iz Pomurja in gostom iz zamejstva. Tokrat se je občinstvu prvič predstavila nova folklorna skupina iz Motvarjevec, ki skrbi, da ne u-tonejo v pozabo madžarske ljudske pesmi in plesi med pripadniki madžarske narodnosti v tem delu občine Murska Sobota. Me3 najbolj atraktivne prireditve letošnjega festivala je nedvomno sodilo tekmovanje v stari pastirski ljudski igri blinckanju ali pockekešu. Zato so prireditelji sklenili, da bodo finalne tekme v starih ljudskih igrah vključevali vsako leto v program festivala. Sklepna prireditev je bila v nedeljo, kateri je prisostvovalo nad pogodbe nanaša Le na tisto ozemlje, za ka- ..............im,,.«...................................................n...«..—................. SPOMINI NA DOBO, KO SO PO NAŠIH KRAJIH DIVJALI ŠKVADRISTI Zares, velika sreča za boljševike in Lenina da se je ta «silna moč ustavila v Razdrtem Ko smo se pred nedavnim spominjali zločinskega požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu, so mi prišli v spomin mnogi podobni dogodki iz tistih let po prvi svetovni vojni. Dogodki, ki so bili sicer manjši po obsegu in učinku od onega v Trstu, a so bili tudi ti zli znanilci hudih časov, ki so se zgrnili nad ubogo primorsko ljudstvo, katerega je usoda pahnila iz avstrijskega jarma italijanskemu fašizmu v pest. Naša zgodovina iz tistih časov je popisana, na žalost, z neštetimi nekulturnimi dejanji in grobim nasiljem, ki ga je nad nami izvajal črni režim — in menda res ni našega človeka, ki bi ne vedel o teh fašističnih podvigih. In prav zato ni namen tega sestavka, opisati spet enega od mnogih, ki s tem ne bi povedali nič novega. Dogodka sem se spomnil, ker je sovpadal z najbolj bridkim doživetjem moje otroške dobe: s smrtjo mojega očeta. Bilo je sredi avgusta, menda 13. avgusta 1923, tedaj sem bil star 11 let. Tistega usodnega dne me je zgodaj zjutraj nekdo prebudil, Skušam zvedeti zakaj? Kaj se je zgodilo? Kmalu izvem strašno novico: »Ata so umrli* (tedaj smo starše vikali. Nisem mogel doumeti, kako je do tega prišlo. Saj oče ni bolehal in še prejšnji večer je bil kot po navadi dobre volje, zgovoren z nami otroki, sedaj pa leži tam na postelji nem in negiben — mrtev. Srčna kap ga je zadela — so povedali. Naš dom, čeprav ubožen, je bil sioer poln glasnega veselja. Sedaj pa se je napolnil z žalostjo in jokom, s strahom in drugimi bridkostmi. Stiskali smo s- drug k drugemu in čakali, kaj bo. In nismo vedeli ne razumeli, kaj. No, pa je prišlo nekaj nepričakovanega, kar je zmotilo našo tiho zbranost ob mrtvem očetu. S klanca, ki pelje s tržaške strani v našo vas, se je bližal ropot drvečih vozil in divje rjovenje človeških ali bolje že nečloveških glasov. A kar nas je še posebno prestrašilo, je bilo streljanje teh nepoznanih prišlecev. U-stavili so se sredi vasi ter v skupinah hodili gor in dol po vasi. Vzklikali so D’Annunzievo skovanko «eja, eja alalš, prepevali so grozilne pesmi, predvsem proti ruskim boljševikom in Leninu, katere so bili pripravljeni iti pobit. .. če jim le ukaže njihov «duče». Sreča za boljševike in Lenina, da se je ta »silna moč* ustavila na Razdrtem, ker sicer bi jim slaba predla. Med razsajanjem so tudi streljali, seveda v zrak, le dva psa so ustrelili, verjetno, ker sta se upala lajati nanje. Vaščani so bili preplašeni Po nekaj urah »junaškega podviga* so zapustili vas ter odšli od koder jih je zlodej prinesel. Vaščani so spet prišli na cesto in zaskrbljujoče razpravljali o dogodku dneva. Mi, osirotela družina, pa smo vsaj v miru lahko nadalje ostali ob mrtvem očetu še tistih nekaj ur, ki nas je ločilo od njegovega pogreba. LADO PREMRU «Ardenti saluti» - goreči pozdravi Letos julija smo se spomnili 60-letnlce fašističnega požiga našega Narodnega doma. Kako je ta zločin odjeknil pri nekaterih Tržačanih, nam priča gornja slika: Goreči Narodni dom je postal razglednica, s katero so tržaški fašisti pošiljali »goreče pozdrave* rimskim kameratom Triglavski narodni park in njegove predvidene meje V skupščini SR Slovenije teče postopek za sprejem zakona o Triglavskem narodnem parku, s katerim nameravajo ohraniti izjemne naravne in kulturne vrednote ter zavarovati bogat in redek rastlinski in živalski svet. Meje narodnega parka so v o-soutku zakona dokaj razsežne, saj meri vsa njegova površina okrog 95 tisoč hektarjev. Dokončnih variant glede meja še niso sprejeli. Po prvem predlogu naj bi severna meja Triglavskega narodnega parka potekala z Visokih Ponc po dolini Planice, zatem čez Vitranc, čez prodišče Male in Velike Pišnice, čez Kurji in Črni vrh do Martuljka, nad desnim bregom Save Dolinke, čez Krničnike in Nnjivi-ce v dolino Vrat. Vzhodno mejo je osnutek potegnil od mostu čez Bistrico pri Rošu na Tresendco, Klečnico, pod Debelo peč, pod Veliki in Mali Seličnik na špik, po robu Uskovnice, nato do poti pod Prevalom, čez Jezersko polje do sotočja s Savo Bohinjko, po Žagarjevem grabnu na Vogel in na Žabniški Kuk. Od tam dalje pelje južna meja čez Bavščico in čez Javor do sotočja s Tolminko, čez pašnike na Planino, pod senožetmi Ograhoe, mimo planine Zapleč na Hudi vrh, na Predel, na sotočje s Sočo, po njenem levem bregu do Maseljca, po cesti na Vršič, ob robu travnikov za domom Jalovec do pokopališča v Trenti, nad cesto Trenta - Bovec, pod Rožem nad naseljem Soča, po potoku do ceste v Bovec, po levem bregu Koritnice, na cesto v Log pod Mangartom, čez Rogelj na Plešivec in na vrh Lopa na državni meji. Zahodna meja naj bi tekla od tod naprej do državne meje in Visokih Ponc. V osnutku zakona je kar štiri strani dolg spisek prepovedi in omejitev. Tičejo se vsakega posega v ta prostor, bodisi da gre za krčenje gozdov za gradnjo smučarskih prog in žičnic, ali za gradnjo stanovanjskih hiš in vikendov. Strogo je omejena gradnja cest in energetskih objektov, prepovedano je spreminjati vodni režim, postavljati reklamne table ali o-graje, odnašati prod, pesek itd Pričakujejo, da bo skupščina SR Slovenije že v jeseni sprejela zakon o Triglavskem narodnem parku. J, O. dejavnosti, ki so se jih šolarji udeležili z veliko vnemo. Slikali so na primer na platno, izdelovali tolkalnice v bakru, žgali so figure in motive na les, lotevali so se celo novinarstva in slikanja lepakov, skratka njihova dejavnost je bila zelo razsežna in uspešna. Tudi letaš je bila na vrsti literarna dejavnost. Tudi letos se je usp?šno uveljavil list «Corriere di Folgaria*, ciklostilirana publikacija, v kateri so se nekateri šolarji preizkusili v prikazovanju svojih vtisov in raznih dogodkov iz časa počitnic v tem gorskem kraju. Počitniško kolonijo je obiskala tudi Zdenka Sušanj, pedagoška svetovalka za šole z italijanskim učnim jezikom v SR Hrvatski. Pedagoška svetovalka je pohvalila tako šolarje, kot tudi njihove vzgojitelje in organizatorje počitniške kolonije. Ob zaključku .prijetnih počitnic so šolarji pripravili poslovilni praznik in tudi svoj »pohod*, ki ga je organizirala učiteljica Ma-risa Del ten z vodnjanske šole. Tega dne so bile izročene že tradicionalne nagrade tistim šolarjem, ki so se posebej izkazali v raznih, umetniških ali športnih akcijah. Tega dne zvečer so se šolarji zbrali ob tabornem ognju. Prišel je seveda tudi poslovilni dan, ki je kot vsak sloves poln radosti, hkrati pa tudi žalosti, nostalgije, kar priča, da so se šolarji lepo vživeli v ambient, se dobro med seboj spoznali, kar spada v okvir aktivnega počitka in medsebojnega spoznavanja z vrstniki matične dežele. ENNIO OPASSI V ORGANIZACIJI DEVINSKONARREŽINSKE TURISTIČNO LETOVIŠČARSKE USTANOVE Letos zares bogata kulturna dejavnost Avtonomna turistična in letovi-ščarska ustanova devinsko - nabre-žinske občine, ki ima svoje urade v Sesljanu in Devinu (Motel Agip), je imela doslej že bogato dejavnost, čeprav smo le na polovici počitniške sezone. Poleg nasvetov in informacij, ki jih nudi turistom, se ustanova ukvarja tudi s prirejanjem razstav in koncertov, ki v vedno večji meri privlačijo turiste in krajevno prebivalstvo. V stari štivanski cerkvi, ki so jo zgradili v 11. stoletju ob izviru Timava, so namreč priredili vrsto koncertov znanih glasbenih in vokalnih skupin, ki so izvajale skladbe raznih velikih skladateljev ket so Vivaldi, Bach, Mozart, Brahms, Schubert, Prokofjev, Dvorak in Smetana, poleg drugih manj znanih. Koncertni program se je začel 24. junija in se končal 21. julija. Obsegal je šest prireditev, ki se jih je publika množično udeležila, kar predstavlja velik uspeh. Na sesljanskem sedežu turistične ustanove so priredili tudi štiri razstave. V začetku junija so povabili štiri nemške umetnike: kiparja Karla Ileinza, slikarja Klausa' Heinricha, grafika Wernerja Branda, in slikarko Helgo Me-hringer. Nato je razstavljala svoje rez-barske izdelke Nabrežinka Bogomila Doljak, za njo pa je razstavljal še slikar Pino Ferfoglia. Zadnji dan julija pa so odprli razstavo deželne obrti in osebno razstavo slikarke Giovanne Ra-gušin. Obrtniki razstavljajo najrazličnejše izdelke od keramike do barvanih šip: tržaška obrtna trgovina daje na ogled nekaj usnjenih, rečno izdelanih izdelkov. Bakrene izdelke razstavlja Adolfo Marino iz Bertiola (Videm), furlanska pet tisoč gledalcev, ki so toplo pozdravili nastopajoče iz Slovenije, Ilrvatske in Srbije. Še zlasti toplo pa so pozdravili zamejske slovenske folklorne skufjifie iz Cffricej iz. Železne Kaple na avstrijskem 'Ko-' roškem in porabske Slovence iz Sakalovec na Madžarskem. Živopisna folklora iz različnih krajev in z različnimi šegami je navdušila številne gledalce. Festival folklore v Beltincih veliko prispeva k ohranjanju ljudskih tradicij in krepi sodelovanje in prijateljstvo med ljudmi različnih krajev, narodnosti in držav in najbolje manifestira odprtost slovenske in jugoslovanske folklore. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Roletni maraton 13.30 DNEVNIK 17.00 Pesmi zadnjih dvajsetih let 17.40 Risanke 18.15 Sveže, sveže poletni program za mladino 18.30 Mala hiša v savani TV film 19.20 HEIDI - risali film 19.45 Almanah' m Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Policaji v cilindru: Tekmeci Sherlocka Holmesa TV film Lov na lisico 21.35 «Lo stratagemma dei bellim-bušti* — komedija Ob koncu DNEVNIK, Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.15 Jazz poletje 15.30 Imola: KOLESARSTVO 17.00 «La fiera della vanita* 3. del TV nadalj. 10.30 Dnevnik 2 — Športne vesti 18.50 Tigrove brigada TV film 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Misleči roboti — TV film 22.15 «Scattozero» današnja oddaja govori o mafiji 22.35 Jeans koncert Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Gianni in Pinotto 19.20 Agroturiz.em, vlak, ki ga ne smemo zamuditi — 1. del 19.50 Gustav — risanke 20.05 šolska vzgoja: Kemična industrija in okolje 20.40 Don Kihot — film 22.05 DNEVNIK 3 22.20 Gianni in Pinotto (ponovitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.50 Poročila 18.55 Velike razstave, dok. 19.20 zborov v Celju 19.45 Obzornik 20.00 Ne prezrite 20.15 Risanka 30.26 Zmp do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Ziirich: Mednarodni atletski miting 23.30 Poročila Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.30 Risanka 20.45 TV DNEVNIK 21.00 SOLEDAD - film Igrajo: Sara Montiel, Ivan Rassimov, Candida Losada in drugi Režija: Mario Camus. 22.30 Lahka atletika: Ziirich — mednarodno tekmovanje Zagreb 19.15 Sezamova ulica 19.45 Zbor Koča Kolarov iz Zre-n:anina 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Ziirich: Mednarodni atletski miting ŠVICA 19.10 Poletni programi za mladino 20.10 Dokumentarni film 20.40 Znamenja — Kulturni program 21.45 Dokumentarna oddaja TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Čoln — šport in razvedrilo; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10.10 Radijski koncert simfonične glasbe; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 «Pod Ma-tajurjan*. posebnosti Nadiških dolin; 12.30 Melodije; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 Roman v nadaljevanjih — «Moč preteklosti*; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Svoboda je terapevtična; 16.30 Orkestri in zbori; 17.10 Klasična album: Franz Schubert; 18.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 18.30 Jazz na koncertnem odru. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 štirje koraki; 9.15 Poje Leo Sayer; 9.32 Luciano-vi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Festivalbar; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.10 Otroški kotiček; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 13.00 Kirn, svet mladih; 14.33 Izbrali smo za vas; 15.00 Iz Rima z zanimanjem in ljubeznijo; 15.15 Mala diskoteka; 15.33 Z nami je. . .; 16.00 Na svežem zraku; 16.45 Istra skozi petje in plese; 17.00 Orkester RTV Ljubljana; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz. . 18.00 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 19.15 Orkester line Kleine di-sco band; 19.30 Grožnjan 80. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Koledar; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Pregled dogodkov; 14.05 Zapojmo pesem; 14.40 Melodije na tekočem traku; 15.00 To smo mi; lp.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00. 13.00, 15.00, 19.00 Poročila: 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.15 Ulica Asiago Tenda — glasbeno-govorni program; 9.00 Radio ;.nch’io, glasbeni program; 11.00 Jutranji variete; 12.03 Vi in jaz; .13.15 . Glasba; . 15.03 Rally. glasbeno-govorni program; 16.30 P, pnldanska srečanja; 17.00 Patch-work; 18.25 Socialisti med kroniko in zgodovino; 19.20 Glasba; 19,30 Jazz in glasba današnjega časa. LJUBLJANA 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13,00, 15.00,; 19.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9,45 Radijski pevci; 10.05 Z radiom na poti-; 11.05 Rezervirano za. . .; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 14.00 Iz naših krajev; 14.30 priporočajo vam. . .; 15.05 Razmišljamo, ugotavljamo. . .; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 »Loto vrtiljak*; 19.00 Zborovska glasba; 19.15 Naš gost; 19.30 Odskočna depka; 20.35 Lahko noč. otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča; 21.00 Koncert za besedo — Ptice; 21.25 Minute s hornistom Jožetom Falou-tom; 22.05 Gluck: Odlomki iz •»Orfeja in Evridike*; 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe; 1.05 - 5.30 Nočni program. zadruga- košarjev pa razne izdelke iz koruzovine, mizar Albert Doljak iz Nabrežine ima na tej razstavi nekaj skrinj. Poleg teh izdelkov je še nekaj čipk, ki so jih izdelali Tomasella iz Sesljana in Francesca Podobnik iz Nabrežine, barvanih stekel Goričanke Mirelle Collenz in Else Martinellijeve, Pa-vonovih keramik, srebrnih izdelkov v obliki rož itd. Verjetno najlepši izdelki te zbirke so namizni senčniki, ki so narejeni iz dveh pergamentov, med katerima je zalepljeno cvetje, ki ob prižgani luči kaže vse svoje lepe barve. Ob teh izdelkih pa Giovanna Pe-corari - Ragusin razstavlja 16 pokrajin. Septembra pa bo v prostorih turistične agencije v Sesljanu mednarodni šahovski turnir, ki bo potekal v treh vikendih in sicer 6. in 7., 13. in 14. ter 20. in 21. septembra. Poleg tega se ta agencija ukvarja še s statistikami o turistih. Ho-teLske uprave in vsi, ki dajejo sobe v najem, izpolnjujejo vprašalne pole, ki jih potem v uradu turistične poslovalnice v Sesljanu izdelajo in pošljejo na sedež ISTAT v Rim, kjer potem sestavijo statistiko v državnem merilu. Uradnica v sesljanski agenciji nam je povedala, da postaja naša pokrajina vse bolj prehodno območje turistov, ki so namenjeni na Balkan, predvsem v Dalmacijo in se tu ustavijo le, da prenočijo. Zato smo zabeležili v začetku julija, ko je bilo grdo vreme, mnogo več prehodov in odhodov turistov, ki so tukaj le prenočevali in nato odpotovali v Jugoslavijo, manj pa takih, ki so se tukaj ustavili nekaj dni. Po 20. juliju, ko se je vreme izboljšalo, pa se je število turistov znhtno povečalo, tako da smo prišli na raven prejšnjega leta: skoraj v vseh hotelih, kampingih in zasebnih stanovanjih ni več prostora za naknadne prihode. MARKO KOJANEC Na tržaškem ribjem trgu so cene visoke Kadar rečemo, da je pred nami zaživel Trst, si vedno predstavljamo to naše mesto s svojimi kramarji, branjevkami, ki kričijo na Rusem mostu, s svojimi zamazanimi uličicami, s svojim vonjem po morju, s svojim vonjem po ribah. V tem tako značilnem tržaškem vzdušju smo stopili v veliko ribarnico ob morju. Možje in žene za kamnitimi mizami kričijo in vabijo gospodinje in sladokusce, naj kupijo ribe, školjke, vse seveda najboljše vrste. Že na vhodu obiskovalca zajame močan vonj po morju in ribah, počasi pa se temu privadi in se dolgo sprehaja po tem zanimivem okolju, ki ga predstavlja tržaška tržnica. Tudi mi smo se odpravili na obisk ribjega trga in si ogledovali cene, ki so se nam zdele nekam visoke, saj so kalamari v prodaji po 5.800 lir, škampi po 8.860 lir, postrvi po 4.000 lir, rarogi 30.000 lir, raki vabiči po 5.600 lir, morski listi po 17.000 lir, moli po 6.000 lir, sipe in hobotnice (folpi) po 5.000 lir. Rib je še veliko in tudi cen je veliko. Tudi školjke niso tako poceni, saj vprašajo prodajalci za kilogram vongol 1200 lir, za kilogram dondolov pa tudi do 5.000 lir. Cene, ki smo jih v teh dneh videli na tržaškem ribjem trgu, pa so nekoliko nižje od onih, ki so bilo še pred enim tednom, ko so bili moli po 9.000 lir, kalamari pa celo po 6.800 lir. Vprašali smo priletnega prodajalca, kaj je temu razlog. Obrazložil nam je, da je bila oseka več dni na isti ravni in zato ni bilo rib. Jasno, da so tudi cene poskočile. To so torej visoke cene, ki jih nudi naš ribji trg. V zameno za to pa so prodajalci’ zelo prijazni in vljudni. So to v glavnem Istrani in Tržačani. Ko smo se jim predstavili so nam zelo vljudno odgovarjali. Tako smo na primer zvedeli od starega istrskega ribiča, ki sicer živi v Trstu že 56 let in vsa leta dela v tržaški ribarnici, marsikaj zanimivega. Povedal nam je, kako so se časi spremenili tudi za tržaško ribarnico, saj je bilo nekoč tu nad sto tržnih miz, kjer so v veliki večini prodajali svoj ulov tržaški ribiči, ki so od tega tudi živeli. Danes pa je ta osrednja ribarnica nekako izgubila svoj pomen, se pravi da ne, predstavlja več središča ribjega trga, zato je tudi tržnih miz veliko manj, saj je v mestu samem in v njegovi okolici nič koliko manjših tr-govin z ribami. V ribarnici menijo, da je najboljši čas za prodajo rib poletje in jesen, v glavnem pa ni čutiti velikih razlik. Ribe, Iti jih pripeljejo v Trst že ob šestili zjutraj, prihajajo, v- glavnem iz Istre, Aiicone in Gradeža, vendar vse ribe v Trstu še ne končajo svojega potovanja, saj jih potem s tovornjaki odpeljejo drugam, v tem letnem času v glavnem v kraje, kjer je veliko 'turistov. Prodajalci, ki smo jih vprašali, če je med kupci razen gospodinj in sladokuscev tudi kak turist, so nam odgovarjali, da je bila pred leti tržaška ribarnica za tujce neke vrste privlačna posebnost, danes pa tega, žal, ni več in marsikdo, ki gre mimo te zanimive tržnice, sploh ne ve, kaj se v njej prodaja. Kljub temu pa je v ribarnici vse jutro še kar Živah; no, tako da obiskovalcu res ni dolgčas, ko opazuje barantanje kupca in prodajalca (TR) KOŠARKA MLADINSKA PRIJATELJSKA TEKMA Zaslužena zmaga «plavih» «Azzurri» igrali pod pričakovanjem - Čutura in Dabič najboljša na igrišču - Riva 26 točk - Gamba:«Jugoslovani zanesljivo boljši» Italija - Jugoslavija 96:106 (42:49) ITALIJA: Fantozzi 2, Sbarra 2, Loren zen, Lamperti 13 (5:8), Fantin 5 (3:4), Tonut 13 (5:7), Inno-oentin 13 (3:4), Costa 17 (7:18), Riva 26 (7:8), Magnifico 6 (4:4), Gella Valle, De Stasio. JUGOSLAVIJA: Dabič 26 (2:3), Cetinja, Ivanovič 10 (2:2), Janžek I (3:5), Lazič 1 (1:3), čutura 36 (6:8), Mitrovič 12 (2:2), Djurišič 4 (2:3), Tiringer 2, Medič, Vukiče-vič, Zorkič 8 (2:2). SODNIKA: Zanon (Benetke) in Gorlato (Videm), PM: Italija 34:53; Jugoslavija 20:28. PON: Djurišič (34), Lamperti (37), Magnifico (39), Medič (40). GLEDALCEV: 3.500. Pred nabito polno dvorano je sinoči mladinska jugoslovanska reprezentanca zasluženo premagala italijansko, in to po že kar kakovostni in borbeni tekmi. Po nedeljski zmagi v Novem .mestu so torej «plavi» že drugič premagali Italijane, kar je seveda še kako spodbudno pred nastopom na evropskem mladinskem prvenstvu, ki np v Celju od 22. do 30. avgusta. Gre tudi omeniti, da sta obe reprezentanci v isti izločilni skupini (skupaj s SZ) in glede na obe prijateljski srečanji so »plavi* nedvomno bolje pripravljeni od «az-®irrov.» Jugoslovanski reprezentanti so že °d vsega začetka prejeli pobudo v svoje roke in so razen v sredini drugega polčasa zanesljivo vodili. Gabič je izvrstno vodil igro svojih, Cbtura pa je brez težav polnil nasprotnikov koš. Če dodamo še, da so vsi »plavi*, ki jih je tokrat vodil Janez Drvarič (Stančič je moral ostati doma), zelo borbeno, postavno in učinkovito igrali, potem Je jasno, da zmaga ni bila nikdar v dvomu. Po drugi strani pa so »azzurri* Predvajali bolj počasno igro, slabo so izkoristili protinapad, poprečni ®o bili v metih z razdalje (razen Rive), tako da se sinoči nikakor niso mogli upirati razigranim jugoslovanskim mladincem. . Na sinočnjem srečanju v Trstu Je bila zbrana praktično vsa »jugoslovanska košarkarska elita*. Tek-**i so namreč prisostvovali Ranko cera vica, Mirko Novosel, Aca Ni-količ, Mik Pavlovič itd. Žeravica je takole ocenil sinočnje srečanje: «V prvem polčasu je na-sa reprezentanca igrala dokaj po-časno. Ko pa smo izkoristili proti-Pspad, je bilo vse lažje. Od naših Posameznikov bi pohvalil Dabiča, Cuturo in Mediča.* Novosela smo vprašali za mne-nJe o Italijanih. «Italijani so gotovo bolje igrali v Novem mestu kot to v Trstu. Igrali so prepočasno, 'šablonsko*. Tokrat so me Italijani Pekoliko razočarali.* .Kaj pa dva zainteresirana trene rJa včerajšnjega srečanja. Gamba, trener italijanske repre-*antance: »Jugoslovani so povsem žasluženo zmagali. Boljši so bili od Pas v protinapadu, v igri pod ko-sema in v metu od daleč. Moji fan-'je so tokrat odpovedali pri metu, f°'eg tega so slabo servirali cen-Costo. Sicer pa so bili tudi nekoliko utrujeni, saj so zjutraj pred tokmo redno trenirali dve uri. Mi-?l*Pi, da bomo v Celju gotovo bolje Jgrali. V jugoslovanskih vrstah sta b>la najboljša Dabič in Čutura.* Drvarič: »Mislim, da je bilo srednje še precej kvalitetno in da s"Jo zasluženo zmagali. Vsi fantje povsem izpolnili zadane naloge. rPj omenim tudi, da so Italijani Polje igrali v Novem mestu kot tu v Trstu. Verjetno so bili pod Psihičnim pritiskom, ker so nasto-Pui pred domačim občinstvom.* Branko Lakovič Hurlingham visoko odpravil neizkušene ameriške igralce ^Pfllngham - Cincinnati 91:67 (43:29) RURLINGHAM: Scolini 2, Ritos-10, Laurel 33 (13:17), Bames 21 j^;(0), Meneghel 4, Čuk 4 (0:2) lna 14 (0:1), Pecchi 3 (1:1), Ja-Uzzo, Maranzana, Baiguera, Flo-tidan. CINCINNATI: Federman 13 (3:6), Fredericks 6, Bailey 11 (1:2), Gro-te 10 (0:5), Schloemer, Ferguson 2 (0:1), Flye 10 (2:2), Freytag 2, Wiesenhahn (0:2), Dorris 7 (0:3), Harlamos 2, Henderson 4 (2:2). SODNIKA: Mogorovich in Strissia iz Trsta PON: Ritossa (36). Po prijateljski tekmi mladinskih reprezentanc Italije in Jugoslavije sta se pomerila še Hurlingham in mladinska selekcija iz Cincinnatija. Domačini so v svojem prvem sezonskem nastopu zanesljivo odpravili sicer tehnično zadovoljive, a neizkušene nasprotnike. Tržaška publika je nemara le pričakovala nekaj več od te tekme, atleti na igrišču pa so jo nagradili le z nekaterimi, osamljenimi, atraktivnimi potezami. Laurel ima bržkone najboljši namen odigrati tudi v A-l ligi vidno vlogo, medtem ko sta »nova* Mina ih Barnes prikazala le izreden skok, kar je za njun prvi nastop pravzaprav že zadovoljivo. Marko ATLETIKA DANES NA MEDNARODNEM MITINGU Svetovna elita v Ziirichu Nastopila bo vrsta olimpijskih zmagovalcev - Na startu tudi Američani OLIMPIJSKE IGRE CAGLIARI — «Prav gotovo gre za velik nesporazum. Novi predsednik mednarodnega olimpijskega odbora je Cagliari zamenjal s kakim drugim mestom*, je včeraj dejal Di Martino, občinski odbornik za šport iz Cagliarija v zvezi z vestmi o kandidaturi sardinskega mesta za olimpijske igre 1988. Di Martina je ponoči neki novinar obvestil o izjavah, ki jih je dal Samaranch neki španski tiskovni agenciji, češ da je tudi Cagliari med ZORICH — V Ziirichu bo drevi na sporedu eno največjih mednarodnih srečanj letošnjega poletja. Zbralo se bo več kot tristo atletov, med katerimi bodo nekateri najboljši ameriški predstavniki in številni olimpijski prvaki. Zanimivo bo predvsem na tekaških preizkušnjah, saj je ziiriška proga izredno hitra. Še posebno privlačen bo tek na 110 m z ovirami, kjer se bo Nehemiah (ZDA), ki je trenutno v izčedni formi, ponovno skušal približati lastnemu svetovnemu rekordu (13”). Ne pozabimo, da je tako v Londonu kot v Kolnu progo pretekel v dobrem času 13”23. Na 400 m ovire pa bo Moses (ZDA) spet jurišal na zmago. Njegov edini resnejši nasprotnik bi znal biti le Sovjet Arčipenko. Veliko si atletski poznavalci obe- ožjimi kandidati za igre leta 1988. j tajo tudi od teka na 1500 m, kjer Odbornik je pri tem šaljivo pripomnil, da bi si nalogo tudi prevzeli, samo država bi jim morala znatno priskočiti na pomoč. bodo poleg olimpijskega prvaka Coea nastopili tudi Irec Coghlan, Finec Loikkanen, Tanzanijec Bayi ter Američan Scott. Najbolj zani- Pred sinočnjo prijateljsko tekmo mladinskih košarkarskih reprezentanc si «azzurri» in »plavi* izmenjujejo zastavice Foto: M. Magajna) iimiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiHiitnHiiiiiiiiHitiiiniiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiHiiiiiiiiin ATLETIKA NASI PREDSTAVNIKI V SLOVENIJI LOREDANA KRALJ ODLIČNA V KRANJU ADRIINI ATLETI GARALI NA POHORJU Na mednarodnem atletskem mitingu v Kranju je Kraljeva v metu diska popravila osebni rekord kar za 4 metre - Na Pohorju šest Adriinih atletov Loredana Kralj je bila s svpjim dozežkom v metu diska glavna o-sebnost Borove odprave na mednarodnem atletskem mitingu, ki je bil v soboto v Kranju. Dosegla je rezultat 41,06 m, kar je za štiri metre in pol več od prejšnjega rekorda. Nova znamka jo tudi postav lja na tretje mesto v deželi. Dosežek borovke je sad trenutno zelo dobre forme te atletinje, ki se ie prav pred kralkini popravila tudi v metu krogle. Sicer je bila tekmovalno v Kranju najuspešnejša Irena Tavčar, ki je zmagala v metu krogle z rezultatom 13.23 m, medtem ko je Kraljeva dosegla nekaj manj kot 12 m in zasedla tretje mesto. Tavčarjeva je bila v disku z dobrim metom 43,68 m druga za Avstrijko Sammt. Od fantov sta Sedmak in Blazina tudi nastopala v metih. Sedmak je dosegel s kladivom 41,33 in je bil v slabši konkurenci drugi, v disku pa sta naša predstavnika dosegla 34,94 in 34,92 m in zasedla peto It Hll HHHHMHII tlH IIIIII It llllllllll MIIIIHIIIIIII OBVESTILA ZSŠDI obvešča, da julri, 14. 8. zapade rok za popravo vloženih prošenj na deželo Furlanije - Julijske krajine za povrnitev stroškov zdravniških pregledov. oziroma šesto mesto. Boljši je bil rezultat za Blazino, ki je popravil osebni rekord. Tehnične panoge so bile kakovostno najboljše. Avstrijski reprezentant Frank Georg je tako v disku dosegel 57,84 m, med mladinci pa je Povrženič iz Karlovca vrgel do 39,62 m. Zaradi tekališča iz klasičnega materiala so bili rezultati v tekih na splošno slabši. KB V nedeljo se je šest članov atletskega odselca Adrie vrnilo z enotedenskega treninga na Pohorju blizu Maribora. Smoter te »ekspedicije* je bil predvsem nabiranje kon dicije za drugi del sezone, ki se bo pričela čez dobra dva tedna. Glede na to, da so atleti trenirali pretežno na višinah čez 1.200 m, je bil napor toliko večji, toda boljši so bili tudi rezultati teh priprav. Redkejši zrak povzroča da občutimo težave pri dihanju toliko prej. prav to pa koristi kot trening za srednje ter dolgoprogaše, ne škodi pa niti ostalim. Na lem prvem skupnem treningu Adrie so sodelovali predvsem atleti, ki imajo že neko podlago, da ne bi prišlo do težav, saj so bili treningi precej ostri in naporni. Dnevni red je vseboval v jutranjih urah eno uro teka po gorskih poteh, nakar je sledila telovadba. Po kosilu, po krajšem postanku za preba vo, je bila daljša tura do raznih zanimivosti, ki jih je na Pohorju nič koliko (Osankarica, Črno jezero, Pot Pohorskega bataljona, Rogla. slap Šumik itd.). Teh priprav so se udeležili Aleksander Zudek. David Gregori, Marko Saksida, Kristina Sumberaz, Vasilij Pečar s trenerjem Ruzzierjem. Poleg višinskega treninga, so se atleti podali dvakrat tudi v Maribor. kjer so opravili trening na tamkajšnjem atletskem stadionu, ki je vsako leto prizorišče »Skokovega memoriala*. Opravili so nekaj testov z nadvse pozitivnimi izidi ne samo za srednjeprogaše, ampak tudi za sprinterje. Edina senčna stran odprave je bila ta. da je trajala premalo časa, vsekakor pa je bila želja vseh, da se prihodnje leto spet vrnejo v ta kraj. čeprav je bilo bivanje teh nekaj dni dokaj trdo in naporno. R. F. Za približno 170 km dolgo progo bi moral predvidoma rabiti 45 ur, toda že po štiridesetih kilometrih ga je na odprtem morju zalotila nevihta in pogumni plavalec se je odločil, da ne bo tvegal. Vkrcal se je na ladjo, ki ga je spremlja la, in odplul proti domu. KOLESARSTVO k " • miv pa bo verjetno ponovni spopad med Poljakom Kozakiewiczem ter Francozi Vigneronom, Houvionom ter Bellotom v skoku s palico. Ta preizkušnja bo istočasno tudi priložnost za skakalce ZDA, da se spet povzpnejo na tisto mesto, ki jim je vedno pripadalo v tej disciplini. Kakovosten bo tudi sprint, kjer se bodo ameriški tekači skušali oddolžiti za poraz, ki jim ga je v Londonu zadal Škot Wells. Še bolj razburljiv bo morda sprint na 100 m v ženski konkurenci, kjer bodo nastopile vse tri atletinje, ki so pobrale medalje v Moskvi: od Kondratjeve (SZ) do Gohrove in Auervvaldove (obe NDR). Med drugimi svetovno znanimi atleti bi omenili še Schmidta (ZRN), ki bo nastopil na 800 m, ter Malinovvskega (Pol.), Putteman-sa (Bel.) in Rono ja (Ken.), ki bodo tekli na 5000 m. V skoku v višino se bosta srečala Wszola (Pol.) in Mogehburg (ZRN), v daljini pa Paschek (NDR) ter Myricks (ZDA). Med atletinjami pa ne smemo pozabiti še Kochove in Kazankine, ki bosta branili svoj olimpijski sloves. MEDNARODNI MITING Siraeonijcva odlična tudi v Budimpešti BUDIMPEŠTA - Mednarodni miting v Budimpešti je ponoven dokaz, da je Italijanka Sara Simeoni trenutno najboljša skakalka v višino na svetu. Simeonijeva je tudi v Budimpešti zasedla prvo mesto in s tem dokazala, da si je povsem zaslužila zlato kolajno v Moskvi. V teku na 100 metrov je prišlo do malega presenečenja: Ernest Obeg (Ghana) je premagal Škota Alana Wellsa, ki je v tej panogi odnesel zlato kolajno na Olimpiadi. Steve Owett (Anglija) je ponovno navdušil občinstvo in zmagal v teku na 5000 m. IZIDI MOŠKI 100 m: 1. Obeng (Ghana) 10”21; 2. Wells (škotska) 10”23 200 m: 1. Quarrie (Jam.) 20’’52; 2. Gilkes (Guj.) 20”72 400 m: 1. Mullins (ZDA) 45”72 400 m ovire: 1. Moses (ZDA) 48”74; 2. King (ZDA) 49"43 110 m ovire: 1. Nehemiah (ZDA) 13”33 disk: 1. Schmidt (NDR) 67,88 m kopje: 1. Nemeth (Madž.) 84,72 m višina: 1. Wszola (Pol.) 2,30 m 5000 m: 1. Owett (Ang.) 13'32” 1500 m: 1. Walker (N. Zel.) 3’36”08 ŽENSKE 100 m: 1. Rega (Fr.) 11'30 100 m ovire: 1. Rabsztyn (Pol.) 13”« višina: 1. Simeoni (It.) 1,96 m; 2. Kielan (Pol.) 1,94 m daljina: 1. Wlodarczyk (Pol.) 6,72 m NA MITINGU V PESCARI Nastopili bodo tudi številni tuji atleti DIRKA ZA «POKAL PLACCI* Zadnja zbirna preizkušnja pred svetovnim prvenstvom IMOLA (Bologna) — Kolesarje čaka danes zadnja in odločilna preizkušnja, na podlagi katere bodo sestavili reprezentanco za nastop na svetovnem prvenstvu, in sicer dirka za «Pokal Placci*, ki bo potekala po 15,416 km dolgi progi, katero bodo morali kolesarji prevoziti šest-najskrat. Dirka bo nedvomno zelo zahtevna, saj je proga zelo razgibana. Bo pa tudi zanimiva, saj kolesarji ob ljubljajo hud boj. Le tako jim bo namreč odprta pot v Sallanches. Dirke se bo seveda udeležila vsa elita italijanskega kolesarstva, od Moserja do Saronnija in Baronchel-lija. Kar zaskrblja, pa so prav polemike in slabi odnosi med Saron-nijem in Moserjem, ki bi znali oškodovati celotno reprezentanco. PESCARA — Na drugem mitingu Jadrana, ki bo 16. avgusta na stadionu v Pescari, bodo nastopili tudi številni tuji atleti. Najkakovostnejša bodo nedvomno zastopstva iz ZDA, SZ, Poljske in Italije. Ame-ričeni so namreč že napovedali pri-hed s skoraj enako ekipo, ki je tekmovala v Rimu. Poleg Mosesa, McTeara, Lewisa, Lattanya, Wilkin-Oerterja, Paigeja, Robinsona, Forsterja in Jeesseja, ki so nastopili že v Rimu, bedo v,Pescari morda tekmovali še Nehemiah (svetovni rekord na 110 m ovire), sprin-ter King in skakalec v daljavo Mi-rycks. Zelo močna bo tudi sovjetska reprezentanca, ki jo bo vodil olimpijski prvak na 400 m Mar-kin. Med drugimi atleti pa bi še omenili Kenijca Henryja in Rono-ja ter Angleža Ovetta. Italijani bodo tokrat nastopili v popolni sestavi z Simeonijevo, Scartezzinijem in Dorievo na čelu. Dvomljiv je le nastop Mennee. Jutri v Viarcggiu vrsta priznanih atletov kvalitetno tekmovanje v Viareggiu. Med drugimi bosta nastopila italijanska olimpijska prvaka Sara Simeoni in Pietro Mennea, ki se bo moral pomeriti z zagrizenimi tekmovalci kot npr. Američani Sanfordom. Willamsom, Lattanyjem in z izredno nevarnim šprinterjem Quarryjem z Jamajke. Svoj nastop je napovedal tudi Ed\vin Moses. Med tekmovalkami nedvomno obetajo najboljše rezultate Američanka Fitter, Poljakinja Kielan, Italijanka Gabriella Dorio, ki ima dobre možnosti, da postavi nov rekord v teku na eno miljo. Njene najnevarnejše sotekmovalke bodo Romunke Maresesc (evropska prvakinja s 4'22”1), Lo-vin in Silai. Močno bo tudi sovjetsko in angleško zastopstvo, ki ga bo vodil Sebastian Coe. Omeniti velja še Kenijca Jamesa Maina in Atuta, Američana Paigeja in Robinsona, Čehoslovaka Plackyja, i-talijanske skakalce v višino, metalki kopja Fausto Quintavalle in Karin Smith. Sara Simeoni je tudi v Budimpešti potrdila, da je trenutno »kraljica v skoku v višino*. Premagala je mlado Poljakinjo Kielanovo, ki naj bi bila, glede na zadnje rezultate, njena naslednica. Po zmagi na olimpijskih igrah v Moskvi je torej Simeonijeva ohranila svojo izredno formo in zmaguje na vseh mitingih, kjer nastopa. Že jutri pa čaka italijansko atletinjo nova preizkušnja, nastop na mednarodnem mitingu v Viareggiu (Foto AP) OlIlllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllimnlMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIHIllIlIflHIlrtlllllHlIltlllMfllllMIINIHIIItMlimtmiMMHItmiHIHHIIimilllllUlimitMnMBIMMHIIMII« ODBOJKA NA SKUPNIH PRIPRAVAH V ROVINJU SLOEAŠICE PRIDNO TRENIRAJO Tečaj vodi Ivan Peterlin - Domači trenerji - Vzorna disciplina V nedeljo je odpotovala na sku-ne priprave v Rovinj skupina mlajših odbojkaric Športnega združenja Sloga. Rovinj je zamejskim ljubiteljem odbojke dobro znan, saj je pred leti tam treniralo več odbojkarskih zamejskih organizacij. Sloga je šla letos v Rovinj drugič, saj je skupina odbojkaric tam trenirala že lani. Tudi letos so naše igralke nastanjene v taboru ljubljanske visoke šole za telesno vzgojo. Letos je zastopstvo našega društva večje kot lani, saj trenira v Rovinju 34 igralk. Kot smo že povedali, so to mlajše Slogine odbojkarice. Tako je na priprave odpotovala druga ekipa, ki je v pretekli se- zoni premočno zmagala v tretji deželni ligi in se tako uvrstila v novoustanovljeno p ligo, v kateri letos prav gotovo ne bo odigrala podrejene vloge. Poleg teh igralk so na priprave odšle še mlajše odbojkarice, ki bodo v Rovinju pilile že pridobljeno znanje in seveda osvajale tudi nove igralne elemente. Igralke trenirajo redno in vestno dvakrat dnevno po dve uri, pod vodstvom svojih trenerjev Franka Dra-siča, Bruna Miliča, Mire Grgič in Tiziane Križmančič. Po prvih dokaj napornih dneh so se na trening že privadile, tako da jim gre zdaj delo lažje od rok. Pa tudi za kopanje in sončenje imajo dovolj časa. . Y Tečaj vodi Ivan Peterim, poma- tllftMlllIlillltlllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHllltlltlltMItlMlIlMItlllllllllllltllltlltlllllllltf IttMIIIMIIItVIIIIIIIIIIIIIIIt TUDI ENEAS V ITALIJI VIAREGGIO (Lucca) - Atletska sezona je na višku. Poleg današnjega izredno obetavnega mitinga v Ziirichu, bo že jutri nič manj illOOllOAaiNIIIOMIIIIIMIIIIIIIIItllllliaciiiiiiliiMlMgMMtlllOaaMBllfiiiiKigiBIOIIIItlllMIIIIIitlllllltlltlBBIKIRCIIKAIttVgttMIftlVIItOlltlttlOVItmiliagaaMIIRIIIIIVVatlllilllllllMlItMMIIIlICVVliaMigciiVlltliatltMMtltVtllVVlItltllltlltllllllttllKVMItlM Nova okrepitev za bolonjsko moštvo. Včeraj popoldne je dopotoval brazilski nogometaš Eneas de Camargo, ki bo pri italijanskem prvoligašu ostal predvidoma eno leto. Na letališču v Malpensi. kamor je prispel z ženo, materjo in trimesečnim sinčkom, so ga pričakali številni navijači, novinarji, fotoreporterji, od nikoder pa ni bilo niti enega uradnega predstavnika bolonjskega kluba: »potrudili* pa so se, da so mu naproti poslali vsaj avtomobil (Foto AP) gata pa mu Se Ivo Sosič in E-mil Guštin. Tečajnice so ubogljive, tako da z disciplino ni problemov. V Rovinju bodo slogašice ostale do srede. Naj ob koncu navedemo še naslov tabora: Tabor VŠTK, Valalta Rovinj. INKA NOGOMET NA TURNIRJU »BEOGRAD ’80» Crveni zvezdi končna zmaga BEOGRAD — Crvena zvezda iz Beograda je osvojila prvo mesto na mednarodnem nogometnem turnirju »Beograd ’80». V finalu je premagala brazilsko enajsterico »Va-sco da Gama*. V boju za tretje mesto pa je Partizan odpravil angleškega Arsenala. Beograjsko občinstvo je imelo priložnost, da si ogleda nekaj res kakovostnih tekem. Brazilci so navdušili predvsem zaradi svoje . . »brazilske* igre. Crvena zvezda pa se je izkazala za izredno homogeno ekipo, ki ne dopušča ničesar svojim nasprotnikom. Srednji napadalec brazilskega moštva Roberto pa je bil s tremi zadetki najboljši strelec turnirja. IZIDI 1. KOLA: Crvena zvezda — Partizan Vasco da Gama — Arsenal FINALE ZA 1. MESTO: Crvena z. — Vasco da Gama FINALE ZA 3. MESTO: Partizan — Arsenal ROKOMET ČUDNA ODLOČITEV CIVIDINA Jugoslovana Matuša ne bo v Trst Jesenski del prve zvezne jugoslovanske nogometne lige PLAVANJE t(!antin (št. 8) in Čutura (9) v borbi za odbito žogo. Čutura je bil s liskami r.ajboljši 8 ‘J« in Jugoslavijo. ^ Očkami r.ajboljši strelec sinočnjega mladinskega srečanja med Foto: M. Magajna) Candiotti ni uspel RIMINI — V prejšnjih dneh je Germano Candiotti, 38-letni fotograf iz Misana Adriatica, skušal preplavati Jadransko morje. Odplaval je namreč z otoka Susaka na jugoslovanski obali, za cilj pa si je postavil italijansko mesto Rimini. L KOLO (17. 8.) Olimpija - Žeijezničar; Dina mo - Lrvena zvezda; Vojvodina -Velež; Budučnost - Vardar; Napre-dak - Borac; Sarajevo - Radnicki; Beograd - Rijeka; Partizan - Zagreb; Hajduk - Sloboda 2. KOLO (24. 8.) Velež - Olimpija; Crvena zvezda - Zagreb; Rijeka - Partizan; Radnicki - Beograd; Sloboda - Sarajevo; Borac - Hajduk; Vardar -Napredak; Žeijezničar - Budučnost 3. KOLO (31. 8.) Olimpija - Dinamo; Vojvodina -Crvena zvezda; Budučnost - Velež; Napredak - Žeijezničar; Hujduk -Vardar; Sarajevo - Borac; Beograd - Sloboda; Partizan - Rad-nički; Zagreb - Rijeka 4. KOLO (7.9.) Vojvodina - Olimpija; Crvena zvezda - Rijeka; Radnicki - Zagreb; Sloboda - Partizan; Borac -Beograd; Vardar - Sarajevo; Žeijezničar - Hajduk; Velež - Napredak; Dinamo - Budučnost 5. KOLO (14. 9.) Olimpija - Crvena zvezda; Budučnost - Vojvodina; Napredak - Dinamo; Hajduk - Velež; Sarajevo - žeijezničar; Beograd - Vardar; Partizan - Borac; Zagreb -Sloboda; Rijeka - Radnički 6. KOLO (21.9.) Olimpija - Budučnost; Crvena zvezda - Radnički; Sloboda - Rijeka; Borac - Zagreb; Vardar - Partizan; Žeijezničar - Beograd: Velež - Sarajevo; Dinamo - Hajduk; Vojvodina - Napredak 7. KOLO (5. 10.) Olimpija - Napredak; Budučnost - Crvena zvezda; Hajduk -Vojvodina; Sarajevo - Dinamo; Beograd - Velež; Partizan - Željoz-ničar; Zagreb - Vardar; Rijeka -Borac; Radnički - Sloboda 8. KOLO (8. 10.) Olimpija - Hajduk; Crvena zvezda - Sloboda; Borac - Radnički; Vardar - Rijeka: Žeijezničar - Zagreb; Velež - Partizan; Dinamo -Beograd; Vojvodina - Sarajevo; Budučnost - Napredak 9. KOLO (12.10.) Sarajevo - Olimpija; Napredak- Crvena zvezda; Hajduk - Budučnost; Beograd - Vojvodina; Parti- zan - Dinamo; Zagreb - Velež; Rijeka - Žeijezničar; Radnički - Vardar; Sloboda - Borac 10. KOLO (19. 10.) Olimpija - Beograd; Crvena zvezda - Borac; Vardar - Sloboda; Žeijezničar - Radnički; Velež Rijeka; Dinamo - Zagreb; Vojvodi na - Partizan; Budučnost - Sarajevo; Napredak - Hajduk 11. KOLO (26. 10.) Partizan - Olimpija; Hajduk - Crvena zvezda; Sarajevo - Napredak; Beograd - Budučnost; Zagreb - Vojvodina; Rijeka - Dinamo: Radnički - Velež; Sloboda -Žeijezničar; Borac - Vardar 12. KOLO (29. 10,) Olimpija - Zagreb; Crvena zvezde - Vardar; Žeijezničar - Borac; Velež - Sloboda: Dinamo Radnički; Vojvodina - Rijeka; Budučnost - Partizan; Napredak - Beograd; Hajduk '- Sarajevo 13. KOLO (Z. 11.) Rijeka - Olimpija- Sarajevo - Crvena zvezda; Beograd - Hajduk; Partizan - Napredak; Zagreb - Budučnost; Radnički - Vojvodina; Sloboda Vardar - Dinamo; Borac - Velež; Žeijezničar 14. KOLO (9.11) Olimpija - Radnički: Crvena zvezda - Žeijezničar; Velež - Vardar; Dinamo - Borac. Vojvodina -Sloboda; Budučnost - Rijeka; Napredak - Zagreb; Hajduk - Parti zan; Sarajevo - Beograd 15. K01.0 (23. II) Sloboda - Olimpija; Beograd - Crvena zvezda; Partizan - Sarajevo; Zagreb - Hajduk; Rijeka - Napredak; Radnički Budučnost; Borac - Vojvodina; Vardar - Dinamo; Žeijezničar - Velež 16. KOLO (30. H.) Olimpija - Borac; Crvena zvezda - Velež; Dinamo r Žeijezničar; Vojvodina - Vardar; Budučnost -Sloboda; Napredak - Radnički; Hajduk - Rijeka; Sarajevo - Zagreb ,• 1 ’ ’ - - 17. KOLO (7. 12.) Vardar - Olimpija; Partizan - Crvena zvezda; Zagreb - Beograd: Rijeka - Sarajevo; Radnički - Hajduk; Sloboda - Napredak; Borac -Budučnost; Žeijezničar - Vojvodina; Velež - Dinamo KOLESARSTVO LONDON — Napadalec nogometnega kluba Oueen s Park Rangers Paul Goddard je prestopil v vrsta londonskega West Hama za eno milijardo in osemsto milijonov lir $ Iš I 3:0 2:1 BERN — Včeraj so objavili koledar predtekem v pokalu prvakov in pokalu pokalnih prvakov. Tekme bodo takole odigrali: 16 avgust: Honved Budimpešta (Madž.) - La Valletta (Malta). Povratno srečanje 3. septembra (pokal prvakov). 20. avgusta: Celtic Glasgow (škotska) -Diosgoyer Miskolc (Madž.) in Altay Izmir (Turč.) - Benfica Lizbona (Port.). Povratno srečanje 3. septembra (pokal pokalnih prvakov). Tržaški rokometni prvoligaš Ci-vidin je nemalo presenetil ljubitelje rokometa pri nas s tem, da so trener Lo Duca in odborniki društva izjavili, da zaradi «nekih tehničnih pomanjkljivosti* (Matuš ni levičar ...) eden boljših jugoslovanskih rokometašev Nino Matuš ne bo oblekel »zeleno-plave* majice. Čeprav vprašanje vralarja še ni rešeno (Klemera in Jelic bosta o-stala pri matičnem klubu) in tudi sam Lo Duca še ni dobil svojega pomočnika, kaže, da se tržaški klub lahko odpove tudi tako močnemu jugoslovanskemu igralcu. Mrx ABANO TERME (Padova) - Tudi šesta partija polfinalnega dvoboja za svetovno prvenstvo med Huebnerjem in Portisehem se je končala z remijem.. Po šestin srečenjih. v katerih sta si igralca vsakikrat razdelila točko, jc sedaj izid 3:3. Danes bodo odigrali ssfd-mo partijo, v kateri bo Huebner imel bele figure. PARIZ — Včeraj so v Parizu objavili imena kolesarjev, ki bodo branili barve Francije na bližnjem svetovnem prveastvu v cestni vožnji v' Saltanchesu. Reprezentanco bodo sestavljali: Hinault, Villemiane, Chaknel, Bemaudeau, Thevenet, O-vien, Martin, Seznec, Albau, Marti-nez, Bourreau in Hezard. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnino zo inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revijo «DAN». V SFRJ številko 4,50 din. ob nedeljah 5.00 din, zo zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din, zo organizocije in podjetia mesečno 80.00. letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Itaillo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK 13. avgusta 1980 Zo SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 tADIT» • DZS • 61000 L|ubl|an«, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 6t.. vlš. 43 mm| 22.600 lir. Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanijo - Juliiske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. I , . i 1—— čt«n it»tii»nske Odgovorni urednik Gorazd Vesel in risk*^ ^trst «io?nika°P'sr'h ^ S60 PRIPRAVE ZAHODNE NEMČIJE NA MADRIDSKI SESTANEK Bonska vlada poudarja nujnost politike popuščanja napetosti KEVS se ne sme spremeniti v tribunal o Afganistanu - Pozornost predvsem na vsebini in ne na proceduri ■ Genscher: politika popuščanja napetosti mora biti osnovana na varnosti in na ravnotežju sil MADRID — čez dobre tri tedne se bo v Madridu začel pripravljalni sestanek za evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju; konferenca sama se bo začela 3. novembra in bo trajala predvidoma teden dni, vendar je treba pričakovati, da se s tem delo ne bo končalo, ampak se bo končala le prva faza tega pomembnega zasedanja. Marsikje namreč že govore, da bodo pooblastili delovne skupine, da pripravijo besedila sklepnih dokumentov — če bo do teh prišlo — ta besedila pa naj bi dokončno sprejeli šele februarja prihodnjega leta. Vsekakor pa je izredno pomembno že prvo, pripravljalno zasedanje, ki bo trajalo od 4. do 9. septembra. V Madridu se na to zasedanje intenzivno pripravljajo, priprave pa potekajo v domala vseh evropskih državah. Konference se bo udeležilo 35 držav; kot že v Helsinkih in v Beogradu bodo poleg 33 evropskih držav prisotni tudi predstavniki Kanade in ZDA. Med državami, ki se najintenzivneje pripravljajo na madridski vrh, je nedvomno Zahodna Nemčija. Te priprave so do neke mere tudi povezane z letošnjo volilno kampanjo in z bitko med kanclerjem Schmidtom in kandidatom krščanskih demokratov F. Josephom Straussom, vendar ni mogoče zanikati, da je prav zahodnonemška politika izredno zainteresirana za obnovitev politike miru in sodelovanja v Evropi. O tem priča t”di nedavni obisk kanclerja Schmidta v Moskvi in njegova prizadevanja, da bi se ne pretrgale vezi med Zahodno in Vzhodno Evropo. Zahodnonemške priprave na madridski sestanek izhajajo iz dveh ugotovitev: iz ocene Willyja Brandta, da je bil helsinški sestanek e-den največjih dogodkov v povojni Evropi in iz ugotovitve kanclerja Schmidta, da je ta dogodek izredno pripomogel k zbližanju med o-bema Nemčijama. Bonska vlada je tako sedaj pripravljena, da v Madridu predloži čim večje število tem, o katerih se morajo razgo-varjati evropske države, od Afganistana do vprašanja človekovih pravic, ki je zelo pomembno za razvoj mednemških odnosov. V Bonnu so namreč mnenja, da madridski sestanek ne more mimo teh vprašanj. Zahodnonemška vlada gleda na madridsko konferenco kot na vrh, ki mora predstavljati kontinuiteto Helsinkov in nadaljevanje Beograda. To je seveda v enaki meri stališče vladne socialdemokratske stranke, ki poudarja, da je sedaj najpomembnejše, da se reši vsebina helsinške listine. Sedanje stanje napetosti, pravijo pri SPD, terja od 35 držav udeleženk madridskega sestanka predvsem medsebojnega zaupanja in volje, da se uresniči vsebina helsinške 1' -ine. ^a.-iodnonemška vlada je seveda usmerjena predvsem proti Sovjetski zvezi, eni od držav pobudnic KEVS, ki bi morala obnoviti svojo politiko miroljubnih ciljev, ki jo je prekinila z intervencijo v Afganistanu. Pomembno bi bilo, pripominjajo v Bonnu, če bi Kremelj ponovil svojo pripravljenost, da »pozitivno reagira na krizo v Afganistanu in konkretizira predloge o postopnem umiku svojih čet», istočasno pa ugotavljajo, da bi nikakor ne bilo koristno, če bi se madridska konferenca spremenila v nekakšen »tribunal o Afganistanu*. V bonskih krogih še poudarjajo, da je neobhodno vzpostaviti pogoje, ki bi privedli k oživitvi dialoga med Vzhodom in Zar hodom. Zahodnonemški tisk pa še zlasti poudarja, da je zelo pomemben tudi sam postopek konference in pripravljenost, da pride do sporazuma o proceduri. V zvezi s tem opozarjajo časopisi na beograjski sestanek, kjer je bila potrebna dol- ga razprava, preden so dosegli sporazum o poteku konference same. V Bonnu poudarjajo, da je najvažnejša vsebina konference, ne pa postopek, Zahodnonemška vlada je že napovedala, da bo odločno vztra jala pri politiki popuščanja napetosti, ki bi morala priti do izraza in dobiti novega zamaha prav na madridskem sestanku. Zunanji minister Genscher je izjavil, da bo ta politika uspešna le, če bo osnovana na načelih varnosti in ravnotežja sil. To je osnovno stališče Zahodne Nemčije, ki je seveda izredno pozorna še zlasti na odnose v Srednji Evropi ter na stanje na vseh kriznih območjih. Bonn smatra, da bi morali v Madridu z e-nako pozornostjo obravnavati izvajanje dosedanjih dokumentov kot priprave na sprejem novih doku- mentov. Nihče ne zanika, da bo sedanje stanje vplivalo na madridsko konferenco, prav zato pa je potrebno, da se delegacije osvobodijo birokratske rutine, če hočejo v Madridu doseči zaželene uspehe, je še poudaril Genscher, ki je dodal, da bo, kot načelnik delegacije bonnske vlade, izhajal prav iz teh ugotovitev. JOHANNESBURG — V severnem predmestju Johannesburga je predvčerajšnjim eksplodirala bomba, ki je ubila dva belca. Policija je zaman preiskala mestni predel, ki je naseljen z belci. V Capetownu pa so policijske sile v stanju pripravljenosti po predvčerajšnjim obračunu med črnskimi otroki in dvema belcema. fiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiHiiiiKiiiiiiiHiiiiiiiiuifiuiiiiiimiiiimiimiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiii VENEC OB OBLETNICI ODLOK 0 100-TIS0CLIRSKIH RANK0VCIH Sklep državnega tožilstva vznejevoljil bančne kroge Stranke nočejo sprejemati bankovcev - Učinkovitost ukrepa le ob popolni tajnosti VESELJE OB PONOVNEM SNIDENJU H - mm mmmmm RIM — Ukaz državnega tožilstva v Reggiu Calabrii o obveznem legitimiranju prinašalcev bankovcev po 100.000 lir v banke in na pošte ter beleženje zadevnih serijskih številk, je sprožil po vsej Italiji val negodovanja. Ukrep, ki ga še včeraj niso prejeli na vseh roštah, (na primer v Liguriji), ni do sedaj povzročil prehudih težav in motenj, ker smo pač v času dopustov, mnogi bančni uradniki so na dopustu in je sploh ves bančni promet zelo omejen. Čisto drugačen položaj bo nastal v začetku septembra, ko se bedo začele gospodarske, trgovinske in bančne dejavnosti normalizirati. Predvsem ena ugotovitev: ukrep je sprejel, baje, dr. Francesco Co-licchia, ki pa to zanika. V krogih državnega tožilstva v Reggiu Calabrii so zelo nejevoljni, ker je vest o ukazu, ki bi moral ostati tajen, prodrla v javnost. Sam dr. Colic-chia, ki je poudaril, da bi moral ukrep prispevati k odkrivanju «u mazanega* denarja iz izplačil za osvoboditev ugrabljencev, je izjavil, da bi bil koristen le, ko bi ostal tajen. Seveda se vsi spra šujejo, kako so v Reggiu Calabrii sploh mogli pomisliti na tako mož nost. Sedanji ukrep ni prvi te vrste v zadnjem obdobju. Pred nekaj leti so v Kalabriji sprejeli podobnega ki je bil še ostrejši (zadeval je tudi 50 in 20-tisočlirske bankovce), vendar pa je bil omejen le na Kalabrijo. Kot smo omenili zgoraj, je ukaz državnega tožilstva, ki naj bi ostal v veljavi v vsej Italiji do 9. oktobra, povzročil nejevoljo in proteste. Najhuje je bilo po nekaterih bankah v Rimu, Neaplju, Milanu in tudi drugod. Ljudje, ki so vnovčevali čeke in druge vrednostne papirje niso hoteli sprejemati stotisočlir-skih bankovcev. Nekdo jih je sicer sprejel, toda zahteval je, naj mu blagajnik izda garancijsko listino z vpisanimi serijskimi številkami bankovcev. Drugje pa so blagajniki tekmovali pri zavlačevanju poslovanja. Nekemu blagajniku se je po-. srečilo, da je izgubil pol ure preden j je odpravil eno stranko. Dogaja se : že, da trgovci nočejo sprejemati stotisočlirskih bankovcev, ali pa zahtevajo od kupcev osebne izkaznice. Naj pripomnimo še, da morajo pošte in banke poslati vsak večer sezname prinašalcev prizadetih bankovcev na kvesture, oziroma policijske postaje. Na splošno prevladuje mnenje, da bo ta ukrep spravil iz obtoka sto-tisočlirske bankovce, morebitni ugrabitelji pa bodo presedlali na 50, 20 in 10-tisočlirske. V nekaterih krogih menijo celo, da je ukrep protiustaven, ker spreminja bančnega uslužbenca v javnega funkcionarja. Na današnji dan so pred 19 leti začeli zidat) berlinski zid. Le mesec dni kasneje so zabeležili prvo žrtev, ko je Rud lf Urban skušal zbežati lz vzhodnega v zahodni Berlin. Ob obletnici šo postavili venec k spominskemu obeležju (Telefoto AP) PORT VILLA - Na otoku Espiri-tu Santo v Tihem oceanu je prišlo v teh dneh do hudih spopadov med kra- filltiiliiillliiiliiliiiiin,ii llliliiii,ll lit, 1111111111,im uti im im iitiiiinitiiil Ml mi mi UMKI iiaiiriiiiiiiliiiiiiiiiiiilttiiitl 11111111111 HUM ■■ilitlliililiinoti m n m limitu Po telefonu je lahko vsakdo kralj... MADRID — Jezni telefonist lahko tudi samemu kralju trešči telefonsko slušalko. To se je pripetilo španskemu suverena Juanu Carlosu ki je z družino na dopustu v Palmi de Mallorci. Telefonski primer kralja, ki že nekaj dni zabava Španijo, se je pripetil prejšnji torek. Tisti dan je španski monarh vstal zgodaj zju.raj in je najprej prelistal krajevni časopis Diario de Mallorca. Takoj je postal pozoren na popolnoma netočno vest, da namerava v kratkem zamenjati šefa španskega kraljevskega dvora, markiza Coiomera. Užaljen zaradi objave take špekulacije je sam zavrtel telefonsko številko krajevnega časopisa. Na drugi strani žice se je oglasil telefonist časopisa, petdesetletni Arturo Valerio. eTukaj kralj*, se je oglasil Juan Carlos, eprosim povežite me z direktorjem časopisa». eDirektor bo prišel po dvanajstih», je odvrnil Valerio. «Ko pride mu povejte, da ga je poklical kralj in naj se o-glasi. . .» «Kako da nem, je odgovoril Valerio, «če ste vi kralj sem jaz Napoleon in nehajte se šaliti po telefonu...» Užaljeni telefonist Diaria de Mallorca je nato jezno treščil slušalko. «Prav mu je, ko poleg toliko pomočnikov sam telefonira», je komentiral vest neki kronist. Dve uri kasneje so «Napoleonu» iz telefonske centrale povedali, da je dejansko klical kralj Juan Carlos. Telefonist je najprej onemel, nato pa se je le znašel in dejal *Po telefonu kličejo najrazličnejši ljudje, ko bi človek vsem verjel bi ga imeli za tepca. In zdaj bi moral še preverjati, če me je zgodaj zjutraj poklical sam kralj Juan Carlos. ..» jevno policijo in secesionisti, torej avtonomnim prebivalstvom, ki so 30. julija letos dobili avtonomijo ter spremenili Hebridske otoke v avtonomno državico, ki nosi ime Vanuatu. Že pred tem dnem so se britanska vojna mornarica in francoski padalci izkrcali na Santu, že nekaj časa pa se borijo proti krajevnim u-pomikom, za katere je ministrski predsednik Walter Lini izdal nalog za aretacijo. Medtem pa so na otoku identificirali že 26 tujcev, ki baje pomagajo upornikom pri njihovih akcijah in za katere krajevne oblasti zahtevajo ekstradicijo. Otočje je kot znano važna strateška točka v Pacifiku, na njem so znatne plantaže ter razvit turizem in gospodarstvo, za razvoj katerega «skrbijo» ZDA, Velika Britanija in Francija. Čaj-čaj (levo) je veselo pozdravil svojo samico čing-čing, ki se je po petih mesecih zdravljenja spet vrnila v londonski zoološki vrt. Čing-čing je namreč pred časom zbolela za trebušno infekcijo, tako da so jo morali prepeljati v veterinarsko kliniko. Upajo, da bosta čaj-čaj in čing-čing prihodnje leto poskrbela za rojstvo prvega pande v londonskem zoološkem vrtu (Telefoto AP) UIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllllililiiiiiiliiniiiilitlliMllIllllHlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIllllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllliillllUllllIlllIllllllllllllMllitUIIIIIB TOČNA DINAMIKA BLISKOVITE TRAGEDIJE ŠE NI ZNANA Po uboju dveh kurubinjerjev morilci še vedno nu svobodi Zločinci so prisilili 11 članov neke družine, da so jih s tremi avti odpeljali v Rim, kjer za njimi ni sledu VITERBO — Policija nadaljuje s preiskavami glede ropa v banki «del Cimino* v Viterbu. štirje banditi so včeraj hoteli zbežati v Rim z avtobusom, tako da bi z lahkoto šli preko policijskih blokov na cesti. Karabinjerja Ippolito Cortel-lessa in Pietro Cuzzoli, katerima so bančni uslužbenci opisali štiri bandite, sta zasledila roparje, ko so vstopali na avtobus ter jim u-kazala, naj se ustavijo. Eden od roparjev je tedaj planil na Cuzzolija, da bi ga razorožil, medtem ko je Cortellessa streljal in ranil enega od banditov v desno nogo ter mu baje prebil gleženj. Tretji je tedaj skočil na Cortellesso, medtem ko je četrti, ki je bil že na avtobusu, začel streljati na orožnika ter ju ubil. Banditi so nato razorožili oba orožnika ter v najbližjem baru prisilili slikarja Alessandra Paternesija, da jim je izročil ključe svojega avtomobila citroen, s katerim so se banditi odpeljali. Avtomobil so preiskovalci našli v kraju, ki je približno 2 km oddaljen od mesta, kjer je prišlo do tragedije, ki jo bo mogoče točneje obnoviti šele po obdukciji trupel obeh karabinjerjev. Kaže, da sc bili banditi oboroženi tudi z ročnimi bombami, vendar ta novica še ni bila uradno potrjena. Banditi so se nato z avtomobilom ford fiesta oddaljili in prišli do samotne kmetije v bližini Castel d’As-so. Ker jih je zasledil policijski helikopter, so skrili avtomobil v senik ter okrog 17. ure vdrli v hišo. Od družine Abbeleo so najprej zahteva-! li, da nudi ranjencu najnujnejšo; pomoč, njim pa nekaj hrane. V hiši niso bili prisotni samo člani družine, temveč tudi prijatelji in sosedje,. ki so jim pomagali pri delu. V hiši! je bilo skupno 14. oseb, med katerimi tudi štirje otroci. Banditi so se z avtomobilom, ki so ga ukradli v Rimu nekaj dni pred ropom, pripeljali do kmetije približno uro za , tem, ko je bila na kraju policija, j ki je že začela s preiskavo. Banditi so nato prisilili enega od članov družine, da se je z avtomobilom peljal proti Rimu in ugotovil, katera cesta za Rim bi bila zanje najmanj nevarna. Ob 21. uri so se trije avtomobili, v katerih se je peljalo 11 članov družine Abbeleo ter štirje banditi, odpeljali proti Rimu. Eden od roparjev je izstopil v bližini železniške postaje Termini, ostali pa so v predelu Magliana ter na nekem trgu v zgodovinskem centru. Preden so izstosili, so roparji ukazali, naj nihče ne pokliče policije pred 6. uro naslednjega dne. Trije avtomobili so se nato vrnili v Vi-terbo. Včeraj popoldne je sodnik na ti- skovni konferenci objasnil glavne točke dosedanje preiskave, ki jo vodi državni pravdnik Labate. Pogreb obeh žrtev bo jutri ob 11.30 v katedrali v Viterbu, kjer sta bila karabinjerja Pietro Cuzzoli in Ippolito Cortellessa dolga leta v službi. Na svečanosti bosta prisotna tudi obrambni minister ter glavni poveljnik karabinjerjev Cappuzzo. iiriiiimiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiMiiiMiininiiitiiiiiiiiiiiiiMiitiiimiiiiimtiiiMiiitttiiitiiiii OBRAZI S KONVENCIJE Zaradi orkana Allen 300 smrtnih žrtev PILOTTOVVN —■ Ameriške oblasti so sporočile, da je končni obračun divjanja orkana Allen 300 smrtnih žrtev in pogrešanih. V šestili ameriških deželah ob južni obali Texa-sa so zaradi velike škode proglasili izjemno stanje. Izvedelo se je tudi, da je v Mehiškem zalivu po katastrofalnem neurju izginila ploščad za črpanje nafte. Petdeset delavcev, ki so bili na njej zaposleni, so že pred neurjem prepeljali na varno, ko pa so jih včeraj hoteli spet pripeljati na delovno mesto, so ploščad zaman iskali. Oklahomska družba, ki je bila lastnica ploščadi, je prosila državne oblasti za pomoč pri iskanju objekta, ki je veljal 30 milijo-nov dolarjev. PALERMO — V pričakovanju, da kasacijsko sodišče določi sodnike, ki jim bodo poverili preiskavo o u-moru državnega pravdnika Coste, j« namestnik državnega pravdništva Giiarino, ki vodi najnujnejše opravke, včeraj sledil pričevanju vdove ubitega Coste. Ženska je potrdila, da so ga zločirci ubili med njegovim običajnim sprehodom. Sodnik j* zaslišal tudi dva očividca. Policija n* sledi morilca tričlanske nemške družine GENOVA — Sodnik v Chiavariju je izdal zaporni nalog za nemškega državljana Rolfa Meixnerja, osumljenega večkratnega umora, kraje in izdajama nekritih čekov. Kot kažejo številne sledi irj desetine pričevanj, je nemški kriminalec z dvema pomočnikoma ubil tri člane nemške družine Gerke. ki jih je spoznal v nekem kampu pri Chiavariju. Skupaj z nemško družino je 25. junija izginila tudi njihova jahta, s katero je po mnenju policije, Meixner zbežal, potem ko se je osvobodil trupel. Medtem mu je tudi uspelo vnovčiti nekaj čekov v vrednosti osem tisoč mark, ali okrog štirih milijonov lir. Letošnja demokratska konvencija v Madison Sguare Gardcnu je bila tudi priložnost za marsikatero maškarado (Telefoto AP) Izkoriščanje otrok na Tajskem BANGKOK — Na Tajskem so <► blasti v teh dneh sprožile širšo akcijo, da bi preprečile prekupčevanje z mladoletniki, na katero je opo-zorila sama OZN. Poročilo, ki so ge objavil v Ženevi, trdi, da je v Tajski zaposlenih več kot tri milijone in pol otrok, veliko je tudi števila deklic, ki jih izkoriščajo s prostitucijo. DUŠAN ŽEUEZNOV II. DIVJALI SO ^ MED VOJNO _______________PO PRIMORSKI Nemški general Hans von Hosslin «Kdor količkaj more, naj se ponosno vede. Kako ogromna moralna škoda za nas je bilo navodilo svoj čas, da gredo vsi v JNS, nato v JRZ, sedaj zopet ne vem kam. Če je bila taka usodna odločitev v marcu zaradi časti, moramo biti dosledni. Nikoli ne smemo mahedrati. To je fa talno. Le konsekvence, ponos, možatost morejo zopet dvigniti Slovence iz obupa. Kdor ne spoštuje človečnosti, ga dostojanstveno preziramo. Ne moremo doumeti, kakšna klavrna navodila gredo ljudem. Bili smo res taki zajci in taki zmešanci, da ne vidimo nič drugega, kot problematično reševanje podrobnih malenkostnih materialij, ljudi pa pustimo, da propadejo moralno. Sedaj se vrše u-sodne stvari. Res ne moremo odločilno vplivati na potek dogajanj Slovencev. Toda storiti moramo svojo dolžnost. Zgodovinska naloga je moralna ohranitev in ohranitev po- zicij. Vsi tisti, ki čutijo kako odgovornost, naj to premislijo. Nas so ponižali kot še nihče nikoli. Na ponižanje je odgovor prezir. Trdno smo uverjeni, da so tudi pri njih še ljudje, ki čutijo človeško. Prilika je, da taki ljudje vidijo, da so tudi pri nas ljudje. Glave pokonci. Obraz pokažimo ljudem, drugim pa hrbet. Razumemo popolnoma ljudi, ne razumemo pa tistih, ki dajejo navodila. Nekaj svetega mora le biti. Če nam ni sveto naše slovensko čustvovanje, naša zemlja, naši otroci, starši, potem naj propademo. Oni bi radi videli, da ste vsi z njimi dobri, prijazni, uslužni itd. To sme biti samo v določenih mejah, kolikor nam to nalaga dolžnost do dela in samoohrane. Vse preko meje pa nič tega. Nikar jim ne pomagajmo pri njihovem uničujočem delu. Oni zase, mi zase. Ne pa tako: oni zase, mi pa tudi zanje. Potem je slovenska stvar res v kratkem izgubljena. Mi pa hočemo vendar živeti, ne životariti, še manj poginiti. Končno se le more zbuditi pri ljudeh čut pravice, prodreti mora človečnost, saj smo končno vendarle vsi ljudje. Če se to ne zgodi, bo pa splošna človeška propast, konkretno. Videl sem, da jih najbolj zaboli, če so ljudje ponosni. Mi smo slovensko peli svojčas. Zaukazano nam je bilo, da se naučimo nemških pesmi in jih pojemo. Mi smo odgovorili: vsak človek in vsak narod ima svoj čas. Vi nam lahko ukažete, da molčimo. Ubogali bomo. Toda vi nam ne ukazujte stvari, ki so ponižujoče. Zadostovalo je. Nismo nemško peli. Drugič pa so naleteli na slabiče. Dva sta organizirala zbor za nemško petje. Drli so se kot cigani. Poslali so jih na pohod za vzgled štiri ure. Toda izvedli so z njimi, ki so taki hlapci, tudi tako vežbanje ponoči, da se jih je pet onesvestilo. Tako oni sami razlikujejo ljudi med poštene in izdajalce. Na cesti so se neke ženske o-bmile proč in jim pokazale hrbet. Z oken’ so se umaknile, da ni bilo treba delati prijaznih obrazov. To jih boli. Neštetokrat so mi pred očmi fantje iz Bazovice. To je naš cvet,' zgled ponosa, zavesti žrtev. In narod, ki ima take junake, je vreden življenja. Pa še druge zglede imamo. Ravnajmo se po njih, ne pa po omahovalcih. če bi se z nami kdaj kaj zgodilo, naj vedo otroci, da so imeli starše, ki so bili Slovenci, ne šleve. Kdor ostane, je njegova dolžnost, da ob pravem času vse pove.» Tovariši sodniki vojaškega sodišča! Oprostite, da sem vam to naročilo enega izmed naših tovarišev, ustanoviteljev Osvobodilne fronte, s tega mesta kot branilec prebral. Eno leto kasneje, ko je pisal to pismo iz šentviških zaporov, je padel pod italijanskimi kroglami v Ljubljani. Toda naročilo in navodilo, ki ga je dal, moramo izpolniti. Mi moramo svojim otrokom povedati resnico zaradi zgodovine in ponosa slovenskega naroda pred svojimi otroki, pred svojimi roditelji in potomstvom svojih padlih ne smemo ničesar zamolčati in zadržati. Resnica naj se zve in pravica naj se izvede. To naročilo pa sem prebral tudi zaradi tega, da pokažem, da so tudi med našimi nasprotniki, ki so imeli nalogo uničiti slovenski narod, bili vendarle ljudje, ki so razlikovali poštene Slovence od šlev, da so šleve bolj zaničevali in kaznovali. To so ene izmed lepih lastnosti, ki so jih pri svojem grdem delu v taboriščih izvajali. Tovariši sodniki! '* -j* I • .* ur. ■*, »«'♦,* Še eno stvar sem osebno opazil ob priliki, ko je bila ustanovljena nekakšna slovenska narodna vlada 1. maja 1945, ki je bila muha, niti celodnevnica. Opazil sem istega dne, da v Ljubljani nastanjeni Nemci niso sledili pozivu tako imenovane slovenske ali izdajalske vlade in niso dopustili, da bi prišlo v Ljubljani po mestu do pokolov, da bi se maščevali nad svojimi nasprotniki OF izdajalci, temveč so izjavili, da orožja ne dajo, dokler ne pride redna vojska in so odšli res zadnji trenutek, ko se je približala slovenska osvobodilna vojska. Ta moment, da niso dopustili tistim, ki so jim služili, ki so se jim prodajali kot hlapci, da jim niso predali orožja, da jim niso dopustili, da bi vršili pokole, to je tudi ena izmed lastnosti, ki za obtoženo govori razberemenilno. In kar je mogoče o enem ali drugem obtožencu lepega povedati, to sem tudi s tega me9ta kot branilec dolžan povedati. To pravico mora vsak posamezni obtoženec izkoristiti. Moja govorniška oziroma branilska dolžnost mi je znatno olajšana s tem, da so v^i trije, katere imam po dolžnosti braniti, dr. Doujak, Hradetzky in Kuss za svojo obrambo izročili vojaškemu sodišču obširne obrambne spise in tudi nekatere dopolnilne predloge. Stvar vas, tovarišev sodnikov vojaškega sodišča je, da boste njihove obrambne spise tudi preučili in iz njih izluščili tisto, kar je za njihovo razbremenitev. Stvar vojaškega sodišča je, da tehtno in modro presodi in mi nič ne dvomimo v to, ker 1-mamo v vas polno zaupanje, da boste pri vsakem posameznem obtožencu vse razbremenilne okoliščine v polni med upoštevali,