St. 50.
V Trslu, v saboto 23. septembra 1882.
Tečaj VII.
EDINOST
uiasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»▼ »dlaMtl j« meSt.
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo in saboto o polu d ne. Cene za vse leto je C ghl., za polu leta 3 gld., za četrt leta 1. gld. 50 kr. — Posamezne številke se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Trstu po & kr., v Gorici in v Ajdovščini poOkr. — /Varoinine, reklamacije in inserate prejema Opravniitvo »vi« Zonta 5*.
Vsi dopisi se pošiljajo Uredniitvil »vi« Torrente« Tip. Huala; vsak mora biti frankiran. Rokopisi bre/ posebne vrednosti se ne vračajo. — /nserati (razne vrste naznanila in poslanke) «e znračunljo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.

DELALSKEGA PODPORNEGA DRUŠTVA
v TRSTU, v 24. dan meseca septembra 1882.
1 *
M
Cr aiimaj
jazvita je in blagoslovljena, Odičena, ovenčana zastava!
V	zadrugi zveza dogotovljena, Nad njo prostira roko majka Slava.
Veselo se oči ozirajo
V	tri barve: belo, modro in rudečo, Ki svete sloge dom odpirajo
In vabijo na delo i na srečo.
Glej! bela, čista kakor jasni dan. Pri delu zvesta nam vodnica bodi! Le čisto delo stvari roke dlan, Ker vsak ga ceni, kdor pošteno sodi.
In medra, vzeta z nćba visočm. Ustrajnost i zvestobo označuje; Na črnej zemlji človek je trpin, Marljivost mu živenje osladuje.
Rudeča, znak ljubezni, srčnosti, Unema rodoljuba in vojaka: Za najsvetejšo reč rudeča kri: Za vero, dom, vladarja se pretaka.
Vse tri: kako se družijo luasno! Kako v pogledu nanje srce bije! -Na solzno zemljo veže:c nebo, Mir rajski iz njihovih žarkov sije.
Zato, zastava, le vihraj, vihraj ! Pod svojo senco zberi vse Slovane, Saj tu je tvoja zibel, tvoj je kraj, Kosti junakov naših pokopane l
Visok zaščitnik dal ti je rok6, — Naj živi Rudolf, naj ga Bog ohrani! Ohrani kumico Štefanijo, Nje slavni rod nezgode vsake brani!
Da vila bi do poznih se rodov, Vabila k delu jih, vodila v slavo! Z nebd naj lije nanjo blagoslov, Naj vlada sveti mir pod to zastavo!
F. Cegnar.

ČVD
i
t /r*
i
■ j
[<s\
V	v	Y
p
Delalskemu podpornemu društvu v Trstu
M veiilo na dan krštenja njega zastave.
Slovesna prilika slovanske brate
Prisrčno danes združila je v zbor: Objema vez jedinosti nas zlate,
Katera sreči vsaki je izvdr. Oj sloga bratska, koder tvoj duh žije, Le tam prosvete blago solnce sije.
In sloga bratska nam je gdslo zvesto, Saj v slogi koren ima svoj krepost. Njej bratje Vi, grč prvo častno mesto,
Življenje nje naslaja le blagčst. In da je složnim biti vseh Vas volja, Zastava ta mi priča je najbolja.
Zastava, ki slovesno se izroča,
Možić, mladćniči ponosni, Vam, Vodnica bodi vsem vzpodbujajoča,
Združuj Vas v smoter blag na rddost nam, Ki danes tukaj preveseli zbrani, Ter z dušo in telesom smo Slovani.
Zato v imeni Vašem gostom slavnim
Pozdrav izrekam domorodni svoj. Vsi zlagamo se z geslom starodavnim:
»Za vero, carja, dom vsak krepko stoj!« Slovanov nas za vero, dom, cesarja Ne straši hrup sovražnega viharja.
Ta zbiraj Vas zastava v dnevih sreče,
V nesreči vanjo vpiraj vsak ok6, Napis nje »v slogi moč«, naj plameneče
Srcć povzdiga vedno Vam zvesto, In bratu brat IjubčČ daj&j tešila, Ko bede ga pusica je ranila.
A trudoljubnost drobne Vam buČćle Vzpodbuda Vaših bodi vseh dejanj:
V	zastave te rudeče-modro-bćle Leskeče polji se bučtHin panj.
Brenčeč živalca za zim6 po cvetji Nevtrudna hrane bčre si v poletji.
To Vam je uk, da r6ka ne opešaj,
Naj tudi često je poziv težak, Srćn6sti mož nigdar mi ne pogrćšaj,
Ko srečo sćnči mu nezgčd oblak. Vojščaki, v boji kazite krepdsti,
V	življenji možu treba je srčnosti.
Vi, dragi bratje nam po rodi, krvi, O žuljih pridnih svojih rok živeč, Steber Cesarstvu in Slovanstu prvi, A ščit obema ste močan, braneč, In Cesar, mati Slava, Bog nad nami, Ti bodo naj poveljniki Vam sami!
Napočili so vže »milejši dnevi,«
Bodočnost kaže nam vesel obraz, Da sreča naše delo blagoslovi,
Slovanstvu skfiro pride zlati čas. Če mi ne, bodo vnuci uživdli, Kar s trudom so očetje njih sejali.
A zdaj se prošnja ta mi še dovMi,
Ki razneččno jo goji srcć: Junaški, bratje, bodite sokoli
In družni do poslednjega si dne, Tako Avstrijski ste ponos državi Ter vredni sini materi nam Slavi!
Jos. Cimporman.
Cesarjeva zahvala.
Ljubi baron Pretiš!
Zvesta Moja primorska dežela, od katere danes slovo jemljem, sprejemali Me je tako srčno in gorko, da z veseljem izrekam živo Svojo zadovoljnost.
Čutila udanosti do Mene in Moje hiše, katera so mi razo del i zastopniki neposrednjega Mojega mesta Trsta, poknež-ane Moje grofije Goriške in Gradiške in mejne Moje grofije Istre, potrdil je dejansko ta
sprejem.	.....
Pet stoletij je mioolo, mej katerimi se je mesto Trst Mojpj hiši kakor najzvestejše skazovalo, in lepe svečanosti, katerih smo se Jaz, cesarica, prestolni na-stopnik i prestolna nastopnica zdaj tukaj vdeleževali, znamenje so v zgodovini Moje hiše in tega mesta, da se bo vredno zasluženi njegov priimek tudi odslej in za vedno spričeval.
Obrtna marljivost vse Moje države je plode svojega dela tukaj razstavila, in kakor je v krepkem napredovanju pri delu v poljedelstvu in gozdnarstvu in obrti vtemeljeno poroštvo srečnejše bodočnosti za vso Mojo državo, enako je živa trgovina z svojimi izdelki zagotovilo za razcvet in bodočnost mesta Trsta.
O Mojej blagovoljnej skrbi za prospeii tega mesta, poknežeue Moje grofije Goriške in Gradiške in mejne grofije Istre naj bodo vsi uverjeui, in naročam Vam:
naznanite vsem najsrčnišo Mojo zahvalo i neskraj-šano cesarsko Našo milost.
Miranar, 19. septembra 1882.
Fran Josip, s. r.
Cesar i Najvišja obitelj v Trstu.
(Dalje.)
V	19. dan t. m. zjutraj ob 7. uri sta obiskala cesar in cesarica garnizijsko bolniinico. Pri vhodu ju je pozdravil bolnišnice poveljnik, in sta potem cesarica pod spremstvom štabnega zdravnika dr. Pim-serja, in cesar pod spremstvom višjega štabnega zdravnika dr. Haale, veliko bolnišnico natanko ogledala, izrekla svojo zadovoljnost, ter skoraj vse bolnike nagovorila.
Mej obiskom je prosil nek bolnik, kateremu so bili nogo odrezali, da se mu priskrbi umeteljna noga, in cesar je takoj zaukazal, da se mu volja spolni.
Nad eno uro sta bila cesar in cesarica v bolnišnici in ko sta stopila iz pozdravila ju je navdu-šeno obila množica.
Potem je obiskala cesarska obitelj zopet razstavo, ter je stopila pri zgornjem vhodu najprej v železni paviljon, v katerem je škoda, katero je predzadnji četrtek prouzročila nevihta, uže bila po večjem popravljena. Cesar je ukazal, naj se mu natanko razloži, kako se je nesreča zgodila, ter je obžaloval to nezgodo. Potem sta obiskala cesar in cesarica še nekatere druge otdelke.
V	Pilzenshej jtivarni so bili cesarju predstavljeni zastopniki pilzenskih pivovarcev. Cesar se je blagovolil izvestiti o pivovarskin razmerah in pohvalil svetovno znano plzensko pivo.
V	gospodarskem otdelku se je visoka gospoda posebno zanimala in hvalila razstavljene pridelke. Težaška vrtnarja Perotti in Maron sta poklonila tu cesarici in cesarjevni vsakej šopek cvetic. Ogledala je Nii i višja gospoda še mnogo družiti stvari.
V	bosniškej kavani je pozdravil cesarja sarajevski župan in cesar se mu je blagovolil zahvaliti.
Pred »Čardo je bil sprejet z »eljen«-klicem, še bolj pa se je razlegal »živio«-klic.
Ljudska veselica pri »Lovcu« je bila odpovedana, po voglih nabiti razglasi so naznanjali, da se je to zgodilo zarad slabega vremena.
Z večerje bila na morji pred gradom Miramare serenada. Šest krasno razsvetljenih LIoydovih parni-kov je odplulo ob 7. uri zvečer pred Miramare. Na krovu iadije »Lucifer« je igrala vrla banda pešnega polka Albreht i na nekej bugsiranej manjŠej ladiji so bili pevci, ki so najprej zapeli cesarsko himno.
Rakete so švigale v zrak in bengalični ognji so čarobno razsvitlievall grad in okolico. Krasno se je svetila na enej ladiji cesarska krona.
Ob 8. uri zvečer je bilo živo gibanje na kolodvoru v Miramare; zbrali so se tu ministri grof Taafe, grof Palkenhayn. in baron Pino, deželni namestnik rle Pretiš, deželni komandant baron Kuhn, vojaški komandant baron Schtin/eld, admiral Pockh, mestni žup;in Bazzoni, policijski vodja Pichler in mnogo družili, da pozdravijo cesarja in cesarico, ki sta 5 minut po 8. uri odpotovala v Godolo.
Vredno in dostojno je sprejel Trst vlsocega svojega vladarja, videlo se je, kar smo mi vedno trdili, da je jedro ljudstva patrijotično. Gotovo je cesarjev dohod porodil veliko dobrega i bo le močno vplival na tržaške in sploh primorske zadeve; da se pa te v resnici zboljšajo, treba j", da porabijo ta upliv oni, ki so na prvem mestu za to poklicani.
Tržaška razstava.
(Glavno poslopje U. II.) (Dalje.) Za tekstilnimi predmeti pride na razstavi pohištvo, in kar se tiče tega, posebno pa finih mobilij, je na razstavi prav mnogo jako lepega in praktičnega. Pred vsem nam je pohvaliti gosp. Ivana Matbiana iz Ljubljane, ki je razstavil prekrasne mobilije v nemškem slogu renaissance. Ona raztegljiva miza, one naslanjače In stoli, oni buffet, vse iz najlepše hrastovine in krasno rezljano, vse tako okusno, da moramo reči: gospod Matnian je rešil na razstavi čast Slovencev v tej stroki. — Občno priznavajo obiskovalci, da so gosp. Matbiana mizarska dala mej prvimi na razstavi, in ko ne bi bil on odlikovan mej prvimi, bilo bi to pripisati edino le pristranosti. — Gospoda Matbiana moramo pohvaliti tudi zato, ker ni pozabil na svoj materini jezik.
Prekrasne mobilije v raznih slo»ih (4 popolnoma meblirane sobe) je razstavila tržaška fl"mn Katarina vdova .Tine. Vizitna soba in spalnica kažete uže na idealizem meječi luksus, kaj tacega se človeku skoro škoda z li dotaknoti; to hi Človek rad imel samo za ogledovanje. Reči moramo, da je gospa Jane dokazala, da moremo v Trstu v tem obziru brez strahu tekmovati z Dunajčani. — Omembe vreden je tudi prekrasni bufTet v najokusnejŠem slogu, katerega ima na razstavi gosp. Karol Kante iz Trsta. — Omeniti je še teh-le tržaških finn, ki so kaj dobrega razstivile v tem oddelku: Rortolotti J., razno pohištvo, Kapler A., lepe rezlarije, Kleindienst Ivan, posleljake, omaro, omivalno omaro; Kopi F. W„ stole, mize, naslanjače iz pregnenega lesa za vrt in vežo, Miklavec Ivan in sinovi, razno pozlačeno pohištvo in druga pozlatarska dela; Mingotti Eugen vrata, ki se odpirajo na štiri strani, jako umetno delo; Posega A., lesne imitacije, Schollian Jožef, pozlatarska dela in pozlačene okvire, mizice itd.; Se-linger J. v Trstu, popolnoma rneblirano spalnico, Omet Anton, lepe rezlarije. Moramo priznavati, da imajo tržaški mizarji dober okus; a premalo so Še
razstavili, ker v Trstu je mizarsko rokodelstvo jako razvito, in večinoma so ti mizarji Slovenci. — Mej mizarji s Primorskega se odlikujejo ti-le: Bratje Falzari iz Kormina, razno pohištvo, prav lepo in ceno, Gašparin M. iz Kormina, lep šifoner z tremi vratmi, Gregorič Anton iz Gorice, kaj lepo mizo pisalno. — Moramo grajati naše mizarje iz Gorice, iz vipavske doline, da se niso vdeležili razstave; dosti |ih je, mi jih dobro poznamo, dobro delajo in za nizko ceno, a zanikam! so v tem obziru; nočejo se rešiti jarma, nočejo tujcev seznaniti s tem, kar oni izdelujejo, oni delajo rajši za tržaškega Špekulanta, ki jih čestokrat odere, mesto da bi skrbeli za direktno zvezo. — Vemo dobro, da je na Primorskem premalo mož, ki bi obrtnike volili na pravo pot, premalo se briga naša inteligencija za povzdigo domače obrtnije.
Dunajčani znajo izkoristiti razstavo, dunajski mizarji so v Trstu vse polno lepega razstavili; omeniti nam je prekrasnega pohištv.i, katero je razstavila firma Klopfer Ivan z Dunaja, prekrasnih mobilij firme A. Molnar, potem firme Reitz Franc, Schmitt Ludwig, Albert Alex, Jaray Sandor, Kari Anton, Pacher Hans, Schlecnta M , Zamečnik Adolf in Zelniček J., vsi z Dunaja. — TI vsi so razstavili kaj krasne stole, mize, omare, zaboj1, buffete, vs« za salon, mej temi so omare za razno rabo, ki stanejo do 2000 gold. ena, a tako prekrasno, elegantno in precizno delo je vredno visoke plače. — Obiskovalci razstave posebno postajajo prel paviljonom firme Portois et Fix z Dunaja, taka eleganca in okusna dekoracija, kakorSna se nahaja v onih dveh sobah, je kaj nenavadnega, one mobilije, one preproge, to je vse kraljevsko, in gotovo stane tam razstavljeno pohištvo nad 25.000 gol I., ako pomislimo, da eno samo pregrinjalo stane nad 1000 gold.
Glede okusa, sloga in preciznosti slove po vsej pravici Dunajčani, in mi svetujemo našim domačim mizarjem, naj si dobro ogledajo te izdelke, da izkoristijo dano jim priliko, ker nam je treba Še mnogo napredka.
Omeniti moramo tudi izvrstnih biljardov firme Bratje Zizula in Seifert H. et Sohn z Dunaja, potem lepega železnega pohištva firme Kitscbelt August iz Beča, potem je razstavila flnna Tornan M. et Comp. iz Beča kaj lepe bistre, lampe itd,, Kropaček Jožef z Dunaja kletko za tiče v slogu gotiškega grada, kaj umetno delo.
Ona prekrasna zrcala v slogu renaissance ste razstavile firmi Kolbl et Threm, in druga firma: Piccard H. z Dunaja. Občudovali smo tudi ono umetno rezljano podobo iz hruškovega lesa, ki predstavna grupo iz domačega živenja, namreč starega vojaka, ki se je vrnol v svnjo družino. To basrelifno delo je res občudovanja vredno, razstavil jo je De-metz Ferdinand iz St. Ulriha na Tirolskem. — Nekateri Tirolci so razstavili še druge lepe rezlarije.
Svetovna firma R. Ditmar iz Beča je izložila
Erekrasne lustre in lampe za petrolje. Ni treba nam valiti teh izdelkov, saj so obče znani. — Glede
fiarketov, ki so razstavljeni, vreden je skoro prvi menovan biti gosp. Kotnik Franc iz Vrda pri Verhnlki; njegovi parketi so kaj elegantni in trdni.
—	Nas to veseli, a čudimo se, da je tudi ta sicer znani rodoljub pozabil na slovenščino na svojih listkih.
Grofova Potockijeva šola za rezlanje iz Rysmanov na Poljskem razstavila je prekrasno rezane okvire. Tomažek J. P. iz Prage je razstavil tudi prekrasne okvire, jako umetno rezljane. — Vredno je, da si človek ogleda podobe iz lesa in druge podobarije, katere je izložila firma UfTenheimer iz Inomosta.
—	Obrtnija raznega pohištva je v Beču najbolj razvita, tam se bavi s to obrtnijo več večjih fabrikan-tov in mizarjev, kateri dajo delo nad 12.000 mizarjem. — Drugod ta rezlarija Še precej cvete v večjih mestih; v rezlariji so Tirolci skoro prvi.
Krepko se razvija obrtnija pohištva iz pripogne-nega bukovega lesa; na Dunaji je več fabrik za to obrt, katere rabijo 8000 delalcev, a več enakih fabrik je tudi na Moravskem, severnem Ogrskem, v Slezijl in na Štajerskem, še celo v Korminu na Furlanskem je ena taka fabrika; na Furlanskem je še precej razvita obrtnija navadnega cenega pohištva; komu niso znani maranski in kormonski pleteni stoli? Teh se tudi dosti izvaža na Jutrovo. Pohištva Avstrija mnogo izvaža na Jutrovo in na Rusko; lansko leto je Avstrija samo na Jutrovo izvozila kakih 600.000 komadov stolov, kanapetov in druzega drobnega pohištva. Kranjska dežela in Primorski Slovenci bi po našem inenenju se več lehko bavili se s to lesno obrtnijo, posebno pa z izdelovanjem cenega pohištva, ki je močno iskano v Trstu za izvoz na Jutrovo. Avstrija izvaža tudi mnogo okvirov, pozlačenih in rezljanib, potem gobelinov in več takih drobnosti za hišo. Največ tega blaga izdelujejo v Beču, na Će?kem in Tirolskem. Prav zdaj popisani oddelek ima za naše mizarje veliko važnosti, naj torej obiskujejo tržaško razstavo in ta oddelek posebno študirajo, da se seznanijo z duhom časa.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar je 20. t. m. s cesarico srečno dospel v G6-dolo, kder je bil navdušeno sprejet.
Delegacije se snidejo 20. oktobra v BudapeŠtu.
Državnega zbora načelniku dr. Smol ki cesar podelil naslov tajnega svetovalca.
Potodenj je ta teden orožno divjala po Tirolskem, gorenjim Koroškem in Štajerskem, pa tudi v gorenjih italijanski« deželih ter povzročila mnogo milijonov škode.
Zoper jude čedalje bolj tožijo in tudi ščujejo razni krogi in narodi. Judje nemajo sovražnikov le ua Ruskem, imajo jib tudi na Nemškem, na Oger-skem i tudi na Dunaji se jib ne manjka. Judovsko prašanje postane v kratkem času jako pomenljivo v socijalnej in moralnej zadevi. To je potrdil minoli teden antesemitiški zbor v Draždanab, na katerem zboru je bilo mnogo Nemcev in Avstrijcev. Zbor je jude budo obsodil in sklenol izdati vsem narodom manifest, naj stopijo na noge, da se odvrnd nevarnosti, katere prete narodom iz demoralizacije, katere sejejo judj«, in iz tega, da ljudstvu kri pijo i denar na kupe grabijo. — Tudi gališki deželni zbor je glas ovzdignol o njih, ker zvedela seje grozovita dogodita, atera ni za javnost, in zbudila sum. da nekateri judovski krogi verujejo, da so Bogu všečno delo storili, ako so kristijana zaklali i mrtvo njegovo truplo oskru-nilll Da judom ni greh kristijanov dreti, to je vsem znana resnica.
Srbi v vojvodini so imeli te dni v Novem Sadu zbor; ker je njih vodja Svetozar Miletić zbolel, izvolili so za vodjo srbske stranke dr. Mihajla Polita. Uredništvo časnika »Zastava« prevzameta Ivan Dimi-trijevič in odvetnik dr. Elija VuČetić. Miletić pojde po nasvetu zdravnikov v kako inostransko blaznico. Bil je on blag, značajen mož, tako usodo mu je nakopalo plemenito njegovo rodoljubje.
Vnanje dežele.
Na Črnogorskem se je ustanovila nekonomička zadruga črnogorska«, katere namen je povzdiga kmetijstva in trgovine.
Mej Crnogoro in Turčijo je tu li prepir, ne le, da tudi tu mejno prašanje ni Še popolnoma rešeno, temveč začeli so celo albanski Turki Črnogorce napadati, kar se godi z vednostjo in odobravanjem albanskega deželnega glavarja. Da črnogorska vlada k temu ne more molčati, kedo bi jej to oponašal, ker vsaka vlada je dolžna skrbeti za varnost svojih podanikov.
Kronanje ruskega carja utegne biti te dni. Car in carica sta prišla ta teden v Moskvo, kder sta bila sprejeta z velikim navdušenjem. Poklanjat se jima je prišlo iz vseh pokrajin velicega carstva mnogo de-putacij raznih stanov in rodov. Stanujeta v staro-slavnem gradu Kremlu.
Za ruskim carjem in carico je prišla v Moskvo, tudi vsa carjeva obitelj in ruski ministri, potem tudi črnogorski knez, katerega tam najvišji krogi z veliko čestjo sprejemajo. Car mu je podelil veliki križ reda sv. Andreja in Časnikirpripovedujejo, da se je skle-nola mej Rusijo in Crnogoro pogodba za vojno in brambo.
Zadnja poročila iz Moskve naznanjajo, da ruski car ni šel zarad kronanja v Moskvo, ampak ogleda le tamošnjo razstavo, potem pa Be zopet vrne v Pe-troburg.
G rika in turUa vlada ste v razporu zastran mej in obe se naglo pripravljate za vojno. Upati je vendar še, da ne nride do skrajnega, ker se evropske vlade zelo prizadevajo, da razpor poravnajo.
Nekdanja francoska cesarica Sugenija je prišla na Dunaj in od tod šla na dolenje Štajersko, da tam ogleda grajščino barona Herring, katero namerjava kupiti i se tam naseliti. Oospa se je zelo postarala, čemer se ni čuditi, ker sreča jej na zemlji ni bila mila. Ne le, da jo je treščila osorna usoda iz visočine, oropala jej je tudi vse to, kar je človeku na svetu najdražje.
Dopisi.
Iz sežanskega okraja 10. septembra. Pozor slovenski fantje 1 Kdor se hoče naučili v nerazumljivem italijansko kalahriškem jeziku peti, naj se obrne na fante v Storjah pri Sežani tam bo sliBal, kako lepo ti zvečer po fantovsko poj o »Gio-vanin in Terezina«. V resnici obžaljujem, da je Bog vam dal sposobnost in lepe glasove, da skoraj v vsem sežanskem okraju ni najti boljših pevcev, ali žali Bog, da se pačite s takimi pesmami; kdor vas sliši, misli Bi, da je v Kalabriji. Sramujte se in zmaprej se učite slovenskih pesmi ter ne strašite ponočnih zverin s takim Čudnim petjem; stokrat boljše, da molčite in greste spat, nego da tako po laški krulite, in nočni mir kalite vsej naravi. Poboljšajte se in pokažite za-
naprej da ste---
Na Barki, 20. septembra.
Okoli 9. ure zvečer se je pripeljal dvorni vlak iz Trsta proti Divači po južnej železnici. Pripeljal se je naš presvitli cesar s6 svojo družino, ki so na potu proti domu.
Ko je vlak zadrdral po golem Gabrku, zapalili smo po starej našej navadi kres na hribu Pazljivec. Ko je vlak dospel do prvega prodora nad Vr&raami, ugasnol je ta kres, zaplapolal pa drugi na Grmadi, ter spremljal visoko rodovino proti Šempetru.
Mlado in staro se je veselilo, da naši visoki gostje srečno popotovajo. Fantje so pa zapeli avstrijsko himno.	p. j.
„	, I® I*ovirJa, 15. septembra.
Tudi za našo vas je 14. dan septembra vesel dan; uže rano zjutraj so se otroci poleg železnice zbirali in veseli čuvaje prašali, kedaj p-ide vlak s presvitlim cesarjem. Kakor hitro je brzojav dal znamenje, da se je odpeljal vlak z Nj. veličanstvom iz Sežane, zapeli so naši lepo ubrani zvonovi v farnem zvoniku in ljudem oznanili, da mora biti danes kaj posebnega; naglo je vse, mlado in staro, teklo k železnici in se v vrsto postavilo petsto metrov na dolgo; lepo je bilo videti začenši male fantiče od 5 let in tako dalje po velikosti v vrsto kot vojake postavljene; v enoj roki so držali klobuček, v drugej vejice ali cvetice, za njimi so bile mlade nedolžne deklice, v enej roki so imele bele rutice, v drugej pa šopke cvetic, djilje pa so stali odrasli fantje in dekleta, potem možje in žene. Kadar se je prebližal vlak, bil
je lep prizor, zvonovi so pozdravljali farnega patrona, topiči so pokali, nedolžni otročici pa so prvi zaorili iz vsega grla, kakor so bili podučeni: »Živio »aŠ svitll cesar!« in potem po vrsti fantje in dekleta, možje in žene; še večje veselje je bilo zarad tega, ker se je vlak počasi vozil, da je mogel vsak osobno videti ljubljenega svojega očeta, presvitlega cesarja, ki se je tako prijazno zahvaljeval za pozdravljanje. Pa smo tudi kolikor mogoče storili za lep sprejem; na visokem našem farnem zvoniku ste vihrale dve veliki zastavi, ena črno-rumsna, druga narodna trobojnica; po vsej vasi poleg železnice so bila vsa okna s zastavami okrašena, tudi po drevji so bile zastave razobesene.
Najbolj se je odlikovala 10 metrov dolga trobojnica od naših fantov, ki so jo na neko drevo poleg železniČne proge razobesili, tako, da je vihrala nad vozom, v katerem se je Nj. veličanstvo peljalo. Tako smo tudi mi po svojej moči svojega ljubega očeta in vladarja sprejeli. Bog ga živi še dolga leta in obvaruj sovražnikovi Mladina se bo veselo spominjala na stare leta, kaj so je go lilo na praznik povišanja Svetega križa 1. 1882.	Rodoljub.
X VIpavKfcega, 16. septembra.
V vsakej številki cenjene »Eiinosti« zastonj iščem poročila o škofovem birmovanji v Dolini. Zato si šteje v dolžnost stari dopisnik »Eiinosti«, koji se zdaj na Vipavskem nahaja, iz pismenih poročil povzeto, nekoliko slovenskemu občinstvu oni praznik v Dolini opisati.
Dne 19. avgusta t. 1. ob prihodu milostljivega škofa, dr. Janeza Glavine, bila je Dolina vsa praznično preoblečena; spomenik krasno s cveticami in zastavami odičen; tako so tudi na zvoniku in v vsakej večjej hiši zastavice motročno plapolale. Pred Dolino na Siji, pri občinskej hiši, ob cerkvenih vratih in pred farovžem so stali ponosno slavoloki s primernimi napisi. Milostljivi škof se je v Dolini mudil dva dni in dve noči. Ogledal si je vse natanko, Šel peš v sv. Jamo in Prebenek; povsod je bil navdušeno spremljan in poz Iravljen. Obadva večera so razsvetljevali Dolino in okolico umeteljni ognji, visoko v zrak švigale so rakete: po glavnih prostorih obširne vasi se je vila baklada, spremljana s krepkim petjem dolinskili vrlih pevcev. Milostljivi škofje zapustil Dolino jako zadovoljen, kar je sam večkrat izrazil; pa kaj bi tudi ne: v Dolini ima ne-omabljivega moža, ki stoji, kakor skala sredi morja, za vero, dom in cesarja.
Iz Istre, dolinske županije 10. septembra.
{Nova godba in zaničljivo petje.) Ocizelska mladost je priredila javen ples 3. septembra t. 1. Omislila si je novo godbo pasjevaško. To novo godbo moram javno pohvaliti: ker vrli godci so se vadili še le sedem mesecev, pa so se uže jako izurili in ako bodo tako napredovali, merila se hode ta godba v kratkem času z godbami, ki so na dobrem glasu. Gotov sem si, da se ti godci natičo mnogovrstnih slovenskih melodij, ker so polni slovenskega duha. Ali skoraj vsako vo-selje ji tudi s pelinom pomešano in tu ie bilo tudi tako. Pri nas vlada Čisto slovenski neokužen zrak. To je pričala slovenska trobojnica na pleŠiŠČi, kder je ponosno vihrala i pričala, da tu prebivajo sinovi i hčere matere Slave; a na tem neokuženi zraku i pod slovensko zastavo so si upali fantje iz D.... pope-vati italijanske pesmi 1 Ali ni to sramota, sramota
neodpustljiva; vem, da ti fantje niso udje........
čitalnice; gotovo pod učljivih čisopisov i knjig ne či. tajo, — vendar dandenaŠja omika kaj boljega od vas terja.	Skrivniopaznik.
Domače in razne vesti.
Cesarjevi darovi ta teden znašajo skupaj veliko svoto. V Trstu je daroval blagosrčni vladar 6100 goldinarjev, in sicer 4000 gid. mestnim ubogim in osoham, katere so podpore prosile; 1500 gld. raznim deialskim društvom; po 300 gld. zavodu zapuščenih fantičev In otroškej bolnišnici Elizabetinskega zavoda. V Gorici je daroval v razne namene blizu 2000 gld., dalje občinam Srpenica 150, Log 100, Čez-soča 100, Trenta 80, Soča 100 gld.; cerkvi v Mittel-bret 200, ubogi in v Bolcu 300 gld. V Pulji za razne namene 1500 gld. Po povodnji ua Koroškem hudo zadetim občinam 5000 gld.; v eiuk namen južnim Ti-rolcein 40.000 goldinarjev.
Visok dar. Od Nj. Veličanstva podpornim društvom podarjenih 1500 gld., dobilo je naše podporno deliti d<o iruŠtvo 300 gld.
Cesarjevl£ Itudolf in cesarjevna Štefanija sta 30. t. m. zjutraj odpotovala iz grada Miramare v Prago. Spremlja ju gorka ljubezen tržaškega prebivalstva, ker s presrčno svojo prijaznostjo in ljubeznjivostjo sta si pridobila vsa srca.
Cesarjevo priznanje. Cesar je podelil žen-darju vahtmajstru Appolonio srebrni križ za zasluge s krono in žaudarju Tomasiniju srebrni križ za zasluge, ker sta ugrabila onega Oberdank i, ki je nesel bombe v Trst.
Odlikovanje. ProŠt stolnega kapitelja v Kopru v. gosp. F. Petronio, dobil je za mnogoletno odlično delovanj - red železne krone III. reda.
Jeladičevo bando je cesar v Pulji, ko je mej obedom igrala, večkrat jako pohvalil ter rekel, da je ivs dobra i da izvrstno igra. — Posenno je bil cesarju po všeči Milierjev potpouri »Tonkunstler-De-lirienu kar se je kapelniku naznanilo.
Slavno*! pri sv. lvauu bode jutri na vsak način, pri slab-m, ali dobrem vremenu. Ako boie Blabo vreme bo l« se vršilo blagoslovenje zastave v cerkvi pri sv. Ivanu. — Dalje naznanja potpisani odbor gostom, da bol1 zbirališče v restavraciji »Po-liteama Rossetti«, namesto v gostilni »al Gervo d' oro«, in da bode tudi banket v tej lepej restavraciji. — Ob 9l/, uri zjutraj odidejo vsa društva iz te restavracije k sv. Ivanu.	Olbor del. podp. društva.
Gosp. prof. Maral CSlaser se je vrnol te dni v Trst, in nastopil zopet službo na c. k. gimnaziji.
Katehetom nac. k. meščanskej šoli je imenovan č. gosp. Jakob Sila, dozdaj katehet na učiteljskei pripravnici v Kopru.
Poseben razglas tržaškega magistrata opozarja one, ki kupujejo v mestu grozdje, da iz njega delajo domačo pijačo (bevanda), na pravila od 15. novembra 1866, po katerih je od take plačevati vžit-nina. Prestopki se strogo kaznujejo.
Razpisane so 4 Štipendije iz ustanove Ana-niau, 2 po 200 gld. za dijake na tukajšnej c. k. gimnaziji, 2 po 300 gld. za politehniko na Dunaji. Prošnje naj se vlože do 10. oktobra pri tržaškem magistratu.
Drudtvo za varstvo živine v Trstu naznanja, da bole delitev premij onim kočijažem, voznikom itd., ki so to leto s živino najlepše ravnali, v prvej polovici meseca oktobra.
Kontrolni zbori deželne hrambe v Trstu bodo v kosami pri sv. Ivanu 2~>., 26., 27. in 28. oktobra. Prva dva dneva pridejo na vrsto tisti tržaški vojaki, ki so bili naravnost v 72. bataljon sprejeti; tretji dan oni, ki so v rednej vojski dosluŽili; četrti dan vojaki iz drugih krajev, ki v Trstu stanujejo.
Z drete se nam piše, da so finančni stražniki 20. t. m. tam zasledili tinotnpce, ki so hoteli blago Čez colno mejo nesti. Tihotapci so svoja bremena od sebe pometali in bežali, a financarji so pri vsem tem za njimi streljali in enega usmrtili, tri pa hudo ranili. Toži se nam, da je tako kruto ravnanje ljudstvo zelo razhurilo, i da bi krogle lahko bile tudi koga druzega zadele v tem obljudenem kraji, kder so ljudje vedno na cesti.
Iz Ciorlce se poroči, da je od ondot 16. t. m. odpotoval polk Hess, kateri je bival tam 4 leta. Na njegovo mesto je doŠel ogrsko-hrvaški polk Leopold, štev. 53.
Poziv. V ponedeljak 2. oktobra priredi »Hrvatska Čitaonica« u Kastvu zabavu sa predstavom, tombolom i plesom. Cisti je prihod namenjen »Bratovščini hrv. ljudi u Istri«. Podpisani nije žalio ni truda ni troška, samo da zabava čim sjajnija bude, s toga se i nada brojnom posjetu. Ulaznina za gospodu 1 for. Darovi se primaju sa zabvalnoščii. Početak zabave ob 7. dobi na večer u družtvenih pro-storijah. Kastav, 19. rujna 1882.
Odbor za zabave.
Gosp. Adolf Obresa, poslanec deželnih občin Notranjskih, izdal je lično brošurico, v katerej poroča: »Svojim volilcem o svojem delovanji v zborovanji državnega zbora na Dunaji l. 1881—i882m V tej 31 strani obsezajoČej knjižici razpravlja politični položaj, borbo za slovenščino, postavo glede ume-teljnlh in ponarejenih vin, o prenaredbah brambov-ske postave, o fakcijoznej opoziciji, o povišanji uvoz-nine na petro'.je in o uvoznini v obče, o prenaredb volilnega reda. o železnici Hrp'dje-Trst, o ohrtnijskej postavi, o olajšanji legalizovanja itd. tako priprosto in poučljivo in v tako gladkem jeziku, da bode pre-čitavši to knjižico, vsak volilec imel popolno podobo njegovega delovanja pred seboj. Gospod poslanec Obreza razpošilja sicer vsako leto jednako poročilo, a letošnje se mu je izredno posrečilo, opravičil je temeljito svoje delovanje in to v obliki, ki je za vo-lilce jako poučna, da, čelo zabavna.
»Slov. Narod.«
Dobra vina po ceni na prodaj. Prijateljem dobrega vina naznanjamo, da g. Matid, ki ima mnogo dobrega vina in sreinskega slivovica v hrvatskem paviljonu, zarad opravkov, ki ga čakajo dom£, Trst v malo dneh zapusti in da tedaj po ceni proda izborno kapljico.
Gospodarske in trgovinske stvari,
Promot v tržaških skladiščih meseca avgusta.
30. julija je bilo v njih blaga 7,335.630 k.; dovozilo se ga je meseca avgusta 1,642.969 k., izvozilo pa 2,927.526 k., tedaj ga., je ostalo 31. avgusta 6 mil. 71.072 k. Zavarovano je bilo za 2,414.000 gold.
Letina se je letos v Avstro-Ogerskem dobro obnesla. Recimo, da pomenja številka 100 srednjo letino, potem je pridelek v letu 1882 tak-le: Na Ogerskem: pšenica 157, rž 108'/,, ječmen 120'/,, oves 116; v Avstriji: pšenica lll'/t. rž 1931/,. ječmen 106, oves 105'/, odstotkov. Za iz vožnjo iz Avstro-Ogerske ostane: pšenica 13 do 14 milijonov metr. centov, rži 2 do 21/, milijona, ječmena 5 do 5'/,-milijona, ovsa 2 do 2'/. milfjonn.
Vrednost avstrijskega žitnega pridelka v Avstriji. V statističnem letniku poljedelskega minister-stva za leto 1831 je proračunjena vrednost vsega v letu 1831 na Cislitavskem pridelanega žita na 524 milijonov 643.000 gold. Pri pšenici se je vzela srednja cena na hektoliter 8 gold. 62 kr., v skupnej vrednosti 124,978.000 gold., pri reži 6 gold. 62 kr. v skupnej vrednosti 186,001.000 gold.; pri ječmenu 5 gold. 20 kr. v skupnej vrednosti &2,721.000 gold.; pri ovsu 3 gold. 19 kr., v skupnej vrednosti 107 milijonov 205.000 gold.; pri turšici 5 gold. 7 kr., v skupnej vrednosti 73,115.000 gold.
Otroci V fabrikah se do 12. leta ne smejo v delo sprejemati, do 15. leta pa ne delati nad 8 ur; po noči in v nedeljah in praznikih pa nikoli ne, kakor tudi ne v zdravju škodljivih fabrikah. Kde? — Na Ruskem! Kako pa je pri nekaterih »fakeijoznih« v naših krajih? Ni še dva leti. ko so se priobčevale o tej stvari čudne reči. Kde? Tam, kder Soča teče 1
Za slavnost blagoslovenja zastave delalskega podpornega druitva so nadalje darovali gg.: C. Reinelt. predsednik trg zbornice itd. gld., Anton Dejak junior ol) gld., baron Kalil 10 gid., R. Mohorčič, Župan iz Sežane 2 gld., Nabergoj 5 gld., Fr. Kobal 1. gld., N. N. 1 gld., St. Perla
&0 kr., Cerkvenik 1 gld, A. Anpmtin 1 gld;, J. Krajner jjO kr., Bregant kr., g. J Gabršček iz Sežane 1 gld. ~0 kr., po g. Gulinu nabranih od udov 10 gld., skupaj 108 gld. 50 Ur, zadnjih izkazanih 349 gld 5 kr., torej skupaj i37 gld. 55 kr.
Na znanje. Ntkatcri gospodje, ki so dobili pole ca poturanje darov, teh šu niso otdali; odbor clelalskepa društva jih torej še enkrat lepo prosi, naj to pole najdalje v teku jutrajšnjega dne otdnjo.
lluna.M«tt lior.sa
dne 22. septembra. Enotni drž. dolj: v bankovcih . . 76 gld. 80 kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 77	»	35 »
Zlata renta..........95	»	50 »
486U državni zajem.......92	»	85 »
Delnice narodne banke..... 827	»	— »
Kreditne delnice . .......321	»	80 »
London 10 lir sterlin......119	»	25 »
Napoleon ...........9	»	45l/,«
C. kr. cekini .........5	»	64 »
100 državnih mark.......58	»	25 »
Srečke velike
razstavne loterije
v Trstu
«e prodajcjo pri Joni |»u Zoldan, verifikacijski urad za izžrebanja, opravništvo časnika »La Verifloa«, in menjalnica, nlizu namestniške palače v Trstu. lOOO dobitkom, g Lavni 50 000,20.000 in 10.000
srečka 50 solilov
Vabilo na naročbo.
Od 1. junija 1882 seje začela nova naročba na »I^a Vorifit«« ', časnik izžrebanja in denaritvene zadeve, kateri izhaja 7., 18. in 21 dan vsakega meseca.
Vsak naročnik bo dobil v Januvarju izkaz izžrebanih srečk od prvega srrčkanja in n celo leto 1882, ter koledar izžreban) za 1883.
Pogodbe naročbe odi. julija tlo 31. decemba 1882. Za Trst pri opravništvu pld, —80. Na dom gld. I. Za avstr. državo gld. I 30 V zunanje države v zlatu 4 franke.
i|(F* Naročila se vsak dan sprejemajo. Tri Josipu ^olclmm, verifikacijski urad za vaa izžreban ja, oiiravništvo časnika »Tj«. Vorltica« in menjalnica blizu ramestnišlco pnluče v Trstu. 8—7
IM a. zin anilo.
Če stitam si obilim svojim kupcem naznanjati, da sem prejel obilo zalogo manifakture iz prvih pariških in dunajskih fabrik itrf. tu spodaj omenjene robe in
mnogovrstnih <1 robnosti.
Platnlnn vsake vrste, barvana in bela.
Volneni šawli razne vrste.
I*eril«» vsake vrste. Odeja.
DrobnoMi velika množina ra izbor. V vsem se mi ni bati nobene konkurenco.
J a lt olj Klemene, trgovec.
6—2	Via St. Antonio 1.
Krojač Anton Bonne
se je preselil >lne 24. avgusta 1882 na »Piazza S. (niicrinn. Nr. I, prvo nadstropje (blizu gostilne •Eiskeller ■■)	12—6
Gostilna „zur STADT WIEN"
Nicoio št. ti, v središču mesta, priporoča svoje lepe prostore po nizkej ceni. 21—18
NIMMERRICHTER
TnNTU
via S.
Zaloga
Ounajskega čevljarskega blaga
vMke baže,
lastna izdelava, za gospe, gospode in otroke.
VsakG naročilo se izvršuje natančno po meri, in tudi vse poprave po najnižjej ceni.
;Z5Z5Z525ZS2525Z5»Z525Z5Z5Z525i5252525Z5i H. GIESSENBIER
TH9T
— Via delio Legna št. 3 —
ZASTOPNIK DOMAČIH IN INOSTRANSKIH FABRIK.
Zastopnik sledečih firm:
Giacomo Weiss
optikar iz Bavarskega,
Trst. Corso 104. priporoča svojo veliko optično zalogo, v katerej se dobiva izključijivo najfinejše, v to stroko spadajoče blago. Tudi velika zaloga tržaških fotografij. 12-12
Nove mehe oihalnike
P1
Ijši
ant. HERBERO tovarna prejo
C. M. SCHRE1BER tovarna barjuna
FERD. P1ATNIK & SOHNE tovarna kart za igru
SCIIMITT & FORDERER tovarna bikaa
JACOB I. BAUEB tovarna kosltarja
GEBR. 1IANDSCHKE tovarna steklu
JOH. ROSNER tovarna lesont'gii bla^a in bukovih trsk
SEYFFERT & SCII0NFET.D tovarna volnenega blaga v Greiz-u
H. PELTZER tovarna svilnatega traka In Sipk
A. VVOSCHNAGG tovarna losenin lebljav in fuiina
OBERBAUER & DITTERT tovarna umetnih cvetic in kraso-pereiUa
JOS. TH. ROCHLITZ tovarna gumb U orehove ljuline.
L. BARTH
tovarna fikatelj n oslanja ean-davukih
W. HERRUANN A C.*
tovarna vseh potrobSSiu ift fotografe
t. TURKEL tovarna vsih potrebHfiin za fotografe
SCHIPPANG & VVEHENKEL tovarna koiodija. in kemikalij
CAIU. HOLLY tovarna strojov za petroljske s valilnica
GEBB. BONGARDT Jt C • tovarna vlitega jekln in fužino
O. W. SCHMIDT tovarna pa-iov iz bombalninc r,a transmisijo
C. SOHVVANITZ & G.* tovarna bla^'u r, gutuperko za t«h-[uiSno rabo.
FRANZ JOS. FISCHER'S W.w tovarna traka
h. uurwitz 3-2 tovarna Btampilij iz kavEuka
vsake baže. najboljše sestave in trpežnosti izdelujem podpisani za polovico cenejše, kakor dunajske in d uge tovarne.
Cenike pošiljam na željo brezplačno in poštnine prosto.
Eden men je na razgled v tržaške! razstavi v II. razredu štev. 1338.
Iz tega se lahko vsak prepriča o mojem delu, kakor tudi iz sledečega spričevala t drugih spričeval in pohvalnih pisem v originalu hranim mnogo doma, in vsakdo jih sme pregledati. Za obilna naročila se priporočam Matija Zupan V Kropi (Oberkrain).
Spričevalo.
Gospod Matija Supan iz Kropo na Gorenskem napravil je za mojo kladivno Kovačnico leta 1881 nov cilindrast meh a podvojenim delom, kateri mi jako dobro služi, in je v mojo najpopolnejšo zadovoljnost izvržen. — Taisti goni tri ognje ob enem, potrebuje le malo moči za go-nitev, teče počasi in prav mirno; dela pa so z njim lahkotno in z dobrim vspehom, izdelan je trpožno in iz prav dobrega blaga. — štejem si torej v dolžnost, tega mojstra za izdelavanje mehov r najboljšo vestjo vsakemu najtoplejšo priporočiti.
FŠ/. Juriji na Taboru (na štajerskem) dne 3. sušca 1882.
Janez Drobež. m. p.
Da je Janez Drobež to spričevalo spisal in lastnoročno podpisal, se potrdi.
Občinski urad Š*. Juri na Taboru 3. marca 1882. (6-4)	(L. S.) Gregor Kos, obč. predstojnik.
Na razgled v razstavi,
St. 2., vrsta C., red
13. ste v. 868.
Najnovejši patent-hlaćniki!
Najbolje praktifini, primerni, elegantni
od
sina
12-7
na Dunaju.
Na prodaj pri vseh trgovcih na veliko in skoraj pri vseh na drobno, v avstro-ogr-skej državi.
Prosi se, dobro paziti na Izdelavo. Komisijska zaloga en gros pri johann Alehner I. Juden latz Nr. 2
Loterijski zajem avstrijskega društva „rudecega kriza"
PODPISOVANJE
na
250.000 srečk po 10 gld. — nominalne vrednosti
loterijskega zajma avstrijskega društva „rudecega križa" po kurzu 12 gld. 50 Ur*, av. vr.
C. kr. previlegirana avstr. »Landerbank« predlaga od avstrijskega društva »rudeČega križa« kupljenih srečk delni znesek 25o.ooo srečk pod spodaj navedenimi pegoji za javno podpisovanje.
-1. Pcdpisna' cena znaša 12 gld. "50 kr. "av. vr. za srečko in ima vsak 4 gld. takoj pri podpisu v gotovini plačati. Ostanek z 8 gld. .jO kr. se ima dva dni po razgiašenej razdelitvi plačati. Po tem dnevu izročena plačila ima podpisnik po 6% zaobrestiti, ali vplačati se imajo najdalj do dl.
oktobra I8s2.
po razgiašenej razdelitvi plačati. Po tem 2. Podpisuje se
30. septembra 1882.
in sicer:
na Dunaji pri likvidaturi c. k. privilegirane avstrijske Linderbank, v Budapeštu pri delničarskem društvu ogerske deželne banke, v Pragi pri českej Unlonbank. v Brnu pri menjalnici moravske eskomptne banke, v Gradcu pri menjalnici Štajerske eskomptne banko, v Lineu pri banki ža gorenje Avstrijsko in Solnograško, v Levovu pri c. kr.	........
____ _ ... iriv. oališkej delničarskej hipoteknej banki,
v Crnovioah pri buKovinskej zemljiško kreditne] napravi
mej navadnimi službenimi urami	.. ,	, , „ . .	, . .
Razen tega se spre;emajo podpisi na Dunaji skoraj v vseh menjalnicah in v večjih mestih avstrijsko-ogrske države, v katerih se nahajajo deželne ali ženske podružnice avstrijskega društva rudeČega križa ter se ti pošiljajo društvu na Dunaj.	,
3. Ce se pedpiše več. i znesek, nego omenjeni, zmanjšajo se podpisani deleži in si pridržuje c. k. pnviligirana avstrijska Landerbank naun
razdelitve določiti. ti.
se imajo
določenega plačila 4 gld. za srečko od dotičnega zajmnega zavoda podpisano potrdilo, proti kateremu
srečke izrc&io.
Na Dunaji, 20. septembra 1882.	............A .. , » - . ^ i
C. k. pnviligirana avstrijska »Landerbank«.
v točki 1. _ dotične llffj
3—1

Lastnik. »Irufilvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIL.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.