Pripravniški tečaj v Idriji. Spisal prof. Makso Pirnat. (Dalje.) 1864/65. Šolsko leto se je začelo dne 20. oktobra leta 1864. Za idrijske pripravnike so bile dovoljene štiri ustanove, ena po 25 gld., tri po 20 gld.; prvo je dobil Anton Kratohwill, druge tri pa: Frančišek Duchner, Mihael Kalan in Anton Požar. Šolsko leto se je končalo dne 10. avgusta 1865,; isti dan so se vršili tudi izpiti. Učiteljsko osobje je ostalo neizpremejijeno. 1865/66. Šolsko leto se je začelo 20. oktobra leta 1865. Za idrijske pripravnike so bile dovoljene kakor prejšnje leto štiri ustanove, ena v znesku 25 gld., druge tri po 20 gld.; prvo je dobil Alojzij Medija; ostale tri pa: Valentin Bernot, Ivan Gregorič in Leopold Zupin. Šolsko leto se je končalo dne 2. avgusta leta 1866.; izpiti so se vršili dne 31. julija in dne 1. in 2. avgusta, S tem šolskim letom je prenehal pripravniški tečaj. Zakaj je prenehal in kaj je nagnilo višjo šolsko oblast, da je sklenila opustitev tega tečaja, tega ni v ohranjenih zapiskih zabeleženega; tam stoji vpisan le odlok deželne vlade kranjske z dne 5. oktobra leta 1864., št. 11240, s katerim se ukazuje, da ima jenjati idrijski pripravniški tečaj ob zvršctku šolskega leta 1865/66. Zakaj se je torej opustil pripravniški tečaj v Idriji ? Veliko pomanjkanje učiteljev je bilo vzrok, da se je leta 1852. poleg dvoletne pripravnice v Ljubljani, katera ni mogla cele dežele zadostno zalagati z učiteljstvom, ustanovil še v Idriji podoben učni navod, namreč enoletni pripravniški tečaj. Ta tečaj je vsaj iz početka in za prvo silo zadostoval svojemu namenu. Za tedanje razmere se je smel imenovati celo dober. Poučevali so na njem spretni učitelji, katere je višja šolska oblast večkrat pohvalila in se jako priznalno izrazila o njihovem delovanju. Storili so po svoji moči vse, kar se je pač dalo storiti v kratkem času enega samega šolskega leta. Vzgojili so ti možje lepo vrsto izvrstnih učiteljev, katerih še sedaj nekaj uspešno deluje na šolskem polju, večina pa že počiva od napornega učiteljskega dela v hladnem grobu. Dodani imenik pripravnikov v vseh letih, kar je obstajal ta tečaj, nam priča, da so skoro vsi dosegli svoj namen in postali učitelji. Glavna napaka pri idrijskem pripravniškem tečaju je bila pač ta, da je trajal samo eno leto. V enem letu še tako izvrsten učitelj ne more iz učenca napraviti dobrega učitelja, poselmo še iz učenca, ki ima le nezadostne predštudije. Razumevno je torej samo ob sebi, da tak enoletni tečaj ni mogel več zadostovati svoji nalogi, da ni več odgovarjal napredujočemu duhu v razvoju šolstva, in da se je moral radi tega opustiti. Ohranil bi se bil pač lahko, ako bi se bil izpopolnil vsaj v dvoletno pripravnico. Na to pa tedaj ni mislila višja šolska oblast. Prvič zato ne, ker je postalo pomanjkanje učiteljev manj občutljivo, in drugič se je itak mislila preosnovati ljubljanska pripravnica in razširiti v štirirazreden zavod; da so bili proti nadalnjemu obstoju pripravniškega tečaja v Idriji, oziroma proti preosnovi istega tudi financijelni pomisleki, se razume samo ob sebi. Posledica vseh teh ozirov in razmer je bila ta, da je prenehal pripravniški tečaj v Idriji. Preden se sklene kronika, še nekaj besedi o idrijskih pripravnikih. Gojenci idrijskega tečaja so bili večinoma sinovi rudarjev in pa revnih kmetskih staršev. Nekatere družine so imele izvenidrijske pripravnike leto za letom na stanovanju. Navadno so plačevali po 9—10 gld. na mesec za vse. Imovitejši kmetje so dajali gospodarjem, pri katerih so stanovali njih sinovi-pripravniki, navadno namesto denarja živila, le za stanovanje, perilo, svečavo itd. so dokladali par goldinarjev. Bolj siromašni pripravniki so imeli pri dobrih ljudeh enkrat ali po večkrat brezplačno hrano, bodisi da so zato poučevali otroke v dotični družini, bodisi da so podpornikom kaj pisarili i. dr. Tuintam je tudi pripravnik, vešč glasovirja, za hrano poučeval otroka v glasbi. V veliko pomoč in v veliko gmotno olajšanje so bile za pripravnike tudi ustanove, katere je leto za letom uživalo nekaj pripravnikov; vse ustanove, kar jih je bilo podeljenih idrijskim pripravnikom, so znesle, kakor nam kaže statistika, kaj lepo svoto. Statistika. i. Število. začetkom izostali . konccrn . 2. Rojstni kraj. Mesto Idrija . . . Kranjsko .... Štajersko .... Primorsko .... Koroško .... Ogrsko  Skupaj 3. Vera. 4. Materinščina. 5. Starost. 15 let  16 »  17 »  18 »  19 »  20 »  21 »  22 »  23 »  24 »  25 »  26 »  27 »  30 »  31 »  34 »  35 »  36 »  37 »  40 »  Skupaj . 6. Predštudije. III. r. glavne šole IV. r. glavne šole I. r. realke . II. r. realke . I. r. gimnazije II. r. gimnazije III. r. gimnazije IV. r. gimnazije Skupaj Šolsko leto. 00 loo loo « 14 20 19117 1 2 14|20|18|l5 22 22 11 12 12 17 17 16 14 13 13 9 16 vO |vO 18 14 8 5 2 — 7|12!18 13! 6! 5112 13 2lr 12i 6 2 -! 1 4! 11 — 1 1 — Vsi Slovenci 5! — — 1 14,20.18 14 19 16 6 3 1 1 15|22!l7 16 13 14120119117122117116 - J 10 3 3 n O, 3 208 15 193 64 128 4 10 1 1 I4!2oil9jl7|22|l7 16| 9;l6:18Jl4!| 8; s'l3| 208 Rimsko-katoliške verc I 208 208 10 32 43 34 20 24 9 7 2 2 7 4 4 1 1 1 1 3 2 1 9|l6]l8',14| 8| 5:ia| 208 49 91 13 11 21 16 5 2 9|l6|l8jl4| 8| 513| 208 (Dalje.)