Izvršni odbor MLO Ptuj je sprejel na 1. seji osemnajst sklenov Irvršni odbor MLO Ptuj }e 5. januar-Ja t 1. drugič zasedal ter rešil vrstc vprašanj gospodarskega in pensonalne-ga značaja. Poverjenik za komunalno gospodar-stvo tov. Rudolf Ivan je ˇ poročilu predočil IO MLO gospodarske uspehe ta teiave v letu 1949 ter pozval vse sočlane MLO, da v letu 1950 reeno obravnavajo vse gospodarske proble-me mesta, ki temeljijo na potrebah delovnega ljudstva, na obstoječih in povečanih osnovnih sredstvih in na živahnem sodelovanju vseh požrtvoval-nih in zavednih delovnih meščanov Ponovn« izvoljcni prcd«. MLO Ptuj tov. Vogrinec Janko Tsakdauje žiTlJenje je a&Mevslo nstanovitcv dclSTnic Mestne obrtne delavnlce, čevljarska delavnica, mizarsk.a deiamka, iaga, mestna barvarna in apretura, živiijska krpahiica, gradbsna ettpa, kopališče, pogrebni zavod, priprega, stanovanjske zgradbe, ekonomija itdL služijo zahte-vam potreb rnestnih prebivalcev, vc-zanih na osnovne in dodatne moinosti plamkega gospodarstva v Ptuju. Ves čas po osvoboditvi se je v teh podjetjih, v kolikor so takrat obstojala, odvijalo življenje. ki je zahtevalo dobre. ljud-stvu predane in strokovne kad3-e, pri-merna sredstva in orodje ter potrebni material Notranje in zunanje življe-nje teh podjetij ,ie oblikovala borba za izpoinitev dnevnih nalog, za zado-voljilev plansluh nalog in za ustvarilev nadalinjega razvoja mestnega gospo-darstva Koncem lela 1949 je bilo mogoče ugotoviti prednosti celoletnega dela in ustvarjanja. Prl tcm odkrite ovire predstavljajo ostanke starega gospo-darekega reda. T tvariio del vojne zapuščine. t. v 1850. letu je usmerien predvsem proti vsem obli-kam gospodarske zaostalosti in sprav-ljen v sklad s plansklm gospodarskim redom Pl&a je bll do^ežcn ia pre&ežen Planske usluge in stroški kovinskih dolavnic MLO »o v letu 1949 znažale 4,630000— din. Njihova vrednost je bila preseiona za 7 odst Po vrednosti 6toritev je sledila kovinskim delavni-cam barvarna in apretura s 153 odst. izpolnitvijo plana. mizarske delavnice s nspmnaist skteoov 116 odst., žaga s 101 odst^ klobučarna s 116 odst., čevljarska delavnica s 95 odst. in šiviljska krpalnica s 115 odst. plana. Od kadra jc bilo odvisno iivljenje ˇ podjetjih Večina članov upravnega ia> delov-nega kolektiva vseh gospodarskih resor-jev je tekom leta v pravilnem delov-nem cxlnosu mnogo pripomogla k uspešnemu delu, k pravilni uporabi orodja in naprav ter k racionainemu izkoriščanju materiala. Tekom leta 1949 izvriene premestitve 15 članov stro-fcovnega kadra iz mestnih obratov v zvezna in republiška podjetja so do-kaz pravilnega pritegovanja, vzgajanja In usposabljanja kadrov za odgovor-nejša mesta. Dva kvalificirana delavca sta odšla za tri mesece na pomoč ru-darjem. &e&t delavcev je odšlo za čas on 1 do 3 mesecev na gradnjo avto-strade Zagreb—Beograd in na gradi-tev novega Beograda. Deset učencev ˇ gospodarstvu je bilo poslanih na eno-meeečni tečaj v Celje, ki se je vršil v žoli učencev v goepodarstvu kovln-ske atroke. Nekateri poalovodje in usluž-bend so pomagali tudi pri izvajanju raznih teremkih akcij in nalog. S tem so dokazali, da niso samo zase zain-teresirani krahoborci, temveč ljudje, ki so v stanu pomagati driavnernu aparatu na vseh straneh družbeno-političnega gospodarstva, ne pa samo na sektorju, za katerega so se stro-kovno usposobill. Pomcuijkanje eradje, je sra^rievalo nzvoj N€po«x)lno ki nezado*tno orodjc in naprave so predstavljale v letu 1949 pri delovnem kolektivu eno irmed ovir hi-trejiega in racionaLnejšega rarvoja. Pofnanjkanje noiev za skobelne 6tro-je, svedrov, tračnih in krožnih žag ter pogonskcga jermenja je predstavljalo za mestne mizarne resen problem. No-ve žagine liste in pogansko jermenje je ves čas pogrešala mestna žaga. Sta-ri šivalni stroji krpalnici mnogo ne koristijo in niti zdaleč ni z njimi mo-goče doseči kapaciteto novega stroja. Obrabljena armatura mestne priprege bo trajala samo še kratek čas. Enako slab vozni park. Brez škropilnega avta si ni mogoče zamisliti učinkovitega škropijenja me&tnih ulic. Crpalne na-prave za mestni vodovod so bile v letu 1949 nedosegljive. HazpoloH iivl roaterial Je moral biti racicnalno kzkoriščen Glede materiala in surovrn je bil le-ta 1949 problem še resnejši. Cesar ni bilo mogoče dobiti po vezanih enotnih cenah, je moralo biti kupljeno po vi-sokih komcrcialnih cenah, kar je naglo črpalo mestni proračun. Nezadostne ko-ličine žice za kovin*ko delavnico in raznega drugega kovinekega materiala, fttavbnega lesa, kleja, stavbnega in po-histvenega okovja za mizarsko delav-nico, instalacijskega materiala, desk za pode, bendna, anilinskih barr, sode, mila in premoga za barvarno in apre-turo, zidnc in strežne opeke, žičnikov, lesa za polaganje podov, cementa in bstonskega železa za mestno gradbeno ekipo, pralnega praška, mila, brisač za čisčenje kopali§ča, trdega in mehkega Ie6a ter žebljev za pogrebni zavod, se-salnih in zračnlh gumijastih cevi, že-leznih in medenih spojk, podkev in pod-kovsklh žebljev za mestno priprego, materiala za omrežje ja\me razsvetlja-ve In žarnic, cevi za odtoftie kanale itd. so predstavljali vrsto težav, preko katerih ni bilo mogoče priti drugače kot s skrajnim izkoriščanjem vsega uporabljivega materiala. Nezadostna sredstva za graditev etanovanjskih zgradb, za nabavo črpalnih naprav za mestnl vodovod, za zgraditev novega letnega kopališča In za druge važne adaptacije so sicer c«nogočile izvršitev nekaterih adaptacij in nabavo nekaterih strojev ter naprav in opreme. prevoznih sredstev in instrumentov za brivnico. čevljarsko delavnico. opreme za mestne gostilne, mestne pekarne, za mestno ekonomljo in zalogo piva. za projekti-rano milarno, za kavamo »Moskva« in ea nove evinjake MLO PtuJ V«e to pa je del obstoječih potreb Kljtib temn se bill dosežen! znatn) nspeb! Vsakdo od delovnih Ijudi, kl Je opa-zoval gospodarsko delavnost v Ptuju, kl je dosegla v letu 1949 vrednost 11 niiliionov 698.000 dln. Je moral priznatt da so bili kljub veem težavam doee-ženi znatni uepehi. Plansko izdelova-n.1e žičnega pletiva. nešteta popravila kmetijskega orodja, elektroinstalaciie, itlrufavničarska In kleparska dela. vo-dovodne instalacije, žaganje in mizar- i ska dela, otvoritev krpalnice. brivni- -I ce In Cevljarske delavnice, pristopiteT k pripravam za obratovanje mUame. barvanje in kemifno čišfenje tkanin, popravila zgradb občel^udske tmovine. tlakovanje ulic, popravlla odtočnih ka-nalov, adaptapije kopaHSČa. izvršitev neftetih voženj s kontsko vprego. či-šfenje ultc, ureditev parka. zaraditev rezervoarjev za mestni vodovod pove-čanje mestne ekanomije, dvig iivinore-je ln perutnine, zalaganje trga t z