PRIMORSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne fronte ZA slovensko fr« O R «1 E Leto 3 stev. 495 - Cena 5 lir -3 jugollre - 2 din TRST, nedelja, 12. januarja 1947 b. Tel, št.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo Internacionaliziran Trst ima le v toliko možnost razvoja, v_ kolikor bo tržaSka ljudska stvarnost mogla odločilno vplivati na njegovo upravo in v kolikor ji bo uspelo izločiti vpliv protiljudških sil. PRED ZASEDANJEM NAMESTNIKOV Kemčijn no dnevnem redu Jugoslavija zahteva združitev koroških Slovencev z domovino Beograd, 11. — Pomočnik Jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Vladimir Velebit je v izjavi podal mnenje jugoslovanske vlade glede na bližnje razgovore o mirovni pogodbi z Nemčijo. Jugoslovanska vlada poudarja odgovornost Avstrije pri napadu na Jugoslavijo. Avstrija se ni odzvala pozivu treh zunanjih ministrov v Moskvi leta 1943. Jugoslavija postavlja proti Avstriji teritorialne zahteve. Slovenski del Koroške, ki obsega 2700 kvadratnih kilometrov in ki šteje 180.000 prebivalcev, od tega 120.000 Slovencev,^.mora biti priključen Jugoslaviji. 3500 slovenskih partizanov, ki so bili edini v Avstriji, Je skupno z vsehi slovenskim prebivalstvom jasno potrdilo voljo Slovencev, da se združijo s svojo domovino. Avstrija naj bo po vojni urejena Podobno zvezni državi pred «An-schlussom« leta 1938. Treba je nuj-ho izvesti popolno denaCifikacijo. Dr. Velebit Je nato govoril o nemškem vprašanju in poudaril nekaj važnih točk. Dvrš.evanje reparacijskih obveznosti proti Jugoslaviji je izredno Počasno in neučinkovito. Jugosla-vija zahteva, da se izpolni njej pripadajoča reparacijska kvota, ki ji Je Potrebna za obnovo industrije 111 Poljedelstva. Življenjski standard v Nemčiji Je danes višji kot v Jugoslaviji. Nemškemu ljudstvu je treba dati možnost, da so po izvedeni dettaci-frkaciji in razorožitvi samo izbere obliko svoje uprave. Dane morajo čiti vse garancije narodnim manjšinam. Glede bodočih nemških meja je dr. Velebit izjavil, da ima Jugosla-Vi3a poljske meje na Odri in Nisi a dokončne. Jugoslovanska vlada bo podpirala češkoslovaške zahteve po nekaterih strateških spremembah meja na področju češkega lesa. f Nemčijo je treba prisiliti, da podpiše mirovno pogodbo, ki jo bodo izdelali zavezniki. Tudi Albaniji je do tega Tirana, 11. — Ministrski predsednik in zunanji minister Enver Hod-ža je v zvezi s prihodnjim zasedanjem zunanjih ministrov v Moskvi poslal brzojavko zunanjim ministrom Sovjetske zveze, ZDA, Velike Britanije in Francije, v katerih poudarja, da je Albaniji mnogo do razpravljanja o mirovni pogodbi z Nemčijo, ker je med okupacijo trpela ogromno škodo. Albansko ljudstvo se je udeležilo borbe proti Nemčiji, ki je bila zaradi tega prisiljena držati tri divizije proti albanskim četam, ki so štele okoli 70 tisoč mož. Zato zahteva Albanija pravico izraziti svoje mnenje pred svetom zunanjih ministrov in pravico udeležiti se mirovne konference, ki bo sklepala pogodbo z Nemčijo. Zahtevel8 združenih narodov Večina 18 združenih narodov, ki bodo predložili namestnikom štirih Zunanjih nrihistrov atalšče o nemškem vprašanju, ko se bedo ti sestali v Londonu, je že uradno izrazila svoje mnenje. Tako so Belgija, Holandska in Luksemburg objavili sipomenice, k; opravičujejo njihove politične in gospodarske zahteve. Te zahteve bodo uradno zabeležili šele, ko se bodo sestali namestniki, dokončni sklep' o teh zahtevah pa bodo znani šele po moskovski konferenci. Bistveno je, da bodo prizadete države povabljene, naj izrazijo svoje stališče, preden bodo štiuje veliki uradno sprejeli svoje sklepe. Nekatera načela ao skupna vsetn Militarizacija diplomacije londonski tisk s imenovanju generala Marshalla Bond: vedh0 ■on, 11. — Londonski tisk še komentira imenovanje ge- rala Marshalla za zunanjega mi-t-tia ZDA. Neodvisna tednika * -ibuttes in «New Statesr#}n and l°ns» izražata sicer zadovoljstvo os-bnostjo generala Marshalla, rlt*ar pa se bojita, da ne bi vpl’v eriškega generalštaba prevladal zunanj, politiki. *Tribume» piše, da bi imenovanje ^veltovega moža« moralo po-vzrociti zadovoljstvo v Londonu, v ^mizu in v Moskvi. Vendar pa to veliki mer; odtehta postopnb mi-' 1 >zacijo ametvške diplomatske službe. Imenovanje vojaka z najtesnejši »tiiki z voditelji enotnega ge-^slštaha (ainglo-ameciškega) v ashlngtonu za voditelja ameriške zunanje politike pomeni nadaljnjo °/epitev mogočne vojaške hitrar-l-’e’ ki je odvisna samo od predsednika. «New Stateeman* piše, da Tru-verjetno na prihodnjih voli-,,ah “e bo kandidiral. Zato1 bi bil idealni kandidat demo-a ^ne “Iranke. Vendar bi to poem o nevarno podreditev politike “tiretegiji v času, ko bi bila potreb-api>Iav "grobna smer. ‘n° konservativni * fficonomistv e raz pridržka navdušuje Za ge-»ecala Marshalla. Kai Pričakuje svet od ZDA? Cleveland, H. Letošnje zasedanje instituta za mednarodne zadeve, 21. Po vrsti, je b.lo posvečeno vprašanju, kaj pričakuje svet Od ZDA in kaj tiameravajr, 2DA storiti. V Slavnem ao govorili o zahodni Evropi. Govorniki ao bili general O-taar N. Bradley, ki je izjavil, da »Potrebujejo ljudje bolj miru v sve-Jih krcih kot miru v listini OZNv, nadalje britanski novinar Robin J. Cruikahank, predsednik francoskega MRI’ Maurtce Sehum&n, holand ®ki delegat v Vai-nostnem svetu Van Kleffena in končno De Gnsperi. Zasedanje se je pričelo v četrtek zvečer. Stiki italijanskih industrijcev K ZDA Rim, 11. — Dante Je odpotoval v 2da predsednik industrijske Zbcr-hice dr. Angelo Cost«., ki «e bo raz- govarjal s predstavniki ameriške Industrije paroplovnih družb in fl bančnih krogov. to je demilitarizacija, denacifikaci-ja in demokratizacija Nemčije. Tako vsaj v uradnih izjavah. Dokončno strukturo bodoče Nemčije pa bo izoblikovala konferenca štirih velikih. Holandska je opustila načrt, da bi prejela vzhodne Frizijske otoke kot odškodnino za opustošenje, ki so ga povzročili Nemci na Holandskem. Nadalje želi Holandska doseči krajšo mejo, ki bj merila samo 340 km namesto 525, kolikor jih šteje sedanja krivuljasta demarkacijska črta. Danska doslej ni postavila teritorialnih zahtev, da pa se izogne vsem sporom zaradi pokrajine Slezija-Holstein, žeti doseči za to področje avtonomno upravo. Češkoslovaška vlada je postavila važnost svojim mejam, kot so bile odrejale na potsdamski konferenci. Nekateri anglo-ameriški predstavniki te meje osporavajo, Poljska pa poudarja, da je bila prvi narod, ki se je uprl hitlerjevskemu vdoru. Norveška postavlja samo gospodarske zahteve. Izgubila je Velik del svoje trgovinske mornarice n zahteva za to nadomestno, tako da Zopet Zavzame v pomorski plovbi Svoje staro mesto. Češkoslovaško stališče Praga, XI. — Državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Vlado Kle-mentis je sprejel diplomatske predstavnike ZDA, Anglije, Francije, Poljske, Jugoslavije, Holandske, Danske in Belgije in jim sporočil češkoslovaško stališče o ffiirdVni pogodbi z Nemčijo fin Avstrijo, Češkoslovaško delegacijo, ki se bo u-deležila londonskih-razgovor, bo vodil zunanji minister Jan Masaryk. Reklama za potovanje kraljevske dvojice in južnoafriška stvarnost Reklama, ki jo delajo ta poto-manjše teritorialne zahteve, naspro- I vanje angleškega kralja in krdlji-tUje ^pa enotnj in centralizirani ce v južno Afriko, it dneva v dan Nemčiji, Poljska pripisuje veliko j bolj narašta in bogati na podrob- nostih. Med drugim poročajo, da si ISO vlakovodij teli časti voditi kraljevi vlak. Ta vlak bo najtežji osebni vlak, kar so jih zgradili v Angliji. Tehtal bo 760 ton in bo imel 3 lokomotive, da bo lahko premagal največje strmine. Na poti, kjer bo potovala kraljeva dvojica, obnavljajo in priložnostno opremljajo železniške postaje. Vse riiise in stolice ter drugo opremo bodo izdelali it dragocenega lesa. Za obisk kraljeve dvojice izdajajo ogromne zneske, čeprav so v južni Afriki težka vprašanja, ki jih je treba načeti in rešiti, posebno pa na področju stanovanj in izboljšanja položdja' domačega prebivalstva. DeniOkratični elementi, ki se Zavedajo tega kontrasta, so vse to ostro kritizirali. («Daily Worker» - London) Zvočniki namesto dnevnikov v Parizu Pariz, 11. — Ker sO Zaradi stavke ostali Parižani že trj dni brez dnevnikov, so namestili po zgradbah dnevnikov zvočnike, da obveščajo prebivalstvo o svetovnih dogodkih. Podeželski listi so po dvodnevnem presledku danes znova ižšli. Osnutek slovenske ustave sprejet Ljubljana, 11. Tanjug. — Komisija za ustavo v ljudski skupščini LR Slovenije je soglasno sprejela osnutek ustave. Med diskusijo o načrtu je komisija sprejela razne predloge, ki jih je bila dobila med diskusijo. Ustavodajna skupščina se bo sestala 14. januarja ih bo začela razpravljati o načrtu u-stave. Prošnje za pmitostitev vohunov zavrnjene Beograd, 11. — PrCdsedništvo Prczldija jugoslovanske narodne skupščine je zavrnilo prošnje za pomilostitev, ki so jih vložili Milu-t-n Stefanovič, bivši časnikar, Željko SUšin, bivši častnik jugoslovanske vejiske in Branko Jovanovič, bivši časnikar, k; so bili obsojeni na smrt z ustrelitvijo ket člani vohunske organizacije, ki je delovala po navodollh funkcionarjev' aftie-l-iškega veleposlaništva v Beogradu Eriča Pridchoffa, S-hantza in poročnika Kasuriča. Preganjanje koroških Slovencev Odločen protest Osvobodilne fronte za Koroško britanski upravi Celovec, 11. — Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Koroško je poslal britanski upravi za civilne zadeve Koroške v Celovcu protest proti izzivalnim ukrepom, stanovanjskim preiskavam, zasliševanjem in aretacijam predstavnikov antifašistov na Slovenskem Koroškem, ki jih zadnje čase izvajajo. Protest pravi med drugim: Ta dejanja so dosegla vi&k Z aretacijo podpredsednika odbora Osvobodilne fronte, čigar antifašistično delovanje kot starbga borca in partizana ob strani zaveznikov za pravičen mir in demokracijo so dovolj jasen dokaz. Dejanja avstrijskih varnostnih organov imamo za izzivalna dejanja reaikc’onarnih elementov, ki skušajo za vsako ceno izkoreniniti protifašistično gibanje na Slovenskem Koroškena, ki se bbri Za svobodo ih svoja pravice. PRAGA. — 20. januarja se bodo j g temi dejanji skušajo ustrahovati začela v Pragi pogijahja ža Sovo L,, j, 1 SlOVenCe na Koroškem spneo nji- kracijo, samoodločbo in združitev z Jugoslavijo. Odločno protestiramo proti tem samovoljnim dejanjem1 ih zahtevamo takojšen izpust df. Luke Sien-čhika in drugih antifašistov. Zahtevamo tud; kaznovanje Odgovornih Organov, tako da se v bodoče take krivjce ne bodo več ponavljale v škodo antifašistov na Koroškem. trgovinsko pogodbo med Ceškoslo-rvaško in Norveško hovih pravičnih zahtev za demo- ZAVEZNIŠKE OBLASTI v Pulju hočejo no vse načine škoditi jugoslovanskim interesom v ah. List '«Saut As Shaab« piše, da Je krivično držati javnost v neved nosti in razburjenju v času, ko SO v teku razne spletke, ki predstav-Ijajo nevarnost za neodvisnost republikanskega režima. Nikakor ni mogoče pojasniti teh obiskov praznimi besedami. Javno mnenje, stranke in politične organizacije širokih ljudskih množic nikakor ne odobravajo sklepa britanskega imperializma, ki skuša zopet zasužnjiti Transjorda-nijo. Glavna spletka je načrt o ustanovitvi vzhodnega bloka, ki služi izklučno koristim Velike Britanije in Turčije. List .zaključuje, da se bo sirijska republika uprla z vsemi silami britanskim in turškim spletkam. Ankara, 11. — Med Turčijo I« Transjordanijo so danes podpisali priateljisko pogodbo. Niso še javili podrobnosti. Reka, 11. Tanjug. — Odvažanje štiojev in drugih naprav iz puljskih tovarn se nadaljuje kljub Ostrim protestom tamkajšnjega prebivalstva. Lastniki tovarn ob podpori vojaških okupacijskih oblasti in civilne policije odvažajo posamezne dele naprav v zabojih in Jih nato v Italiji zopet montirajo. Na ta način so odpeljali v Italijo industrijske naprave tovarne Lucchetti, odkeder so odpeljali 7 strojev in ŽO električnih strojev, ki so jih odpeljali v zabojih z napišem «tobak». Lastniki tovarn razdeljujejo visoke zneske med tiste, ki jim ponragajo. Z njimi sodelujejo najbolj znani fašisti in filo-fašistiiSni elementi, V Pulju ne bo kmalu ostalo več nobene tovarne in nobenega Stroja. Nad 10 tisoč delavcev je sedaj brez dela. Zavezniške . vojaške oblasti skušajo 2 vsemi sredstvi škoditi interesom 'Jugoslavije, preden stopi v veljavo mirovna pogodba z Ita-, lijo, čeprav predvideva načrt mirovne pogodbe, da ima Jugoslavija pravico do državne in poldržavne Imovine na tfm ozemlju. Glede privatne lastnine bodo samo optanti Jugoslovansko odlikovanje mladinski brigadi ČSR Praga, 11. Jugoslovansko poslaništvo v Pragi je slovesno izročilo medaljo enotnosti in bratstva I. reda češkoslovaški mladinski de lovni brigadi, ki Se je udeležila dela na mladinski progi v Brčkem, Teror grških monarhistov narašča Atene, 11. — V severni Trakiji je skupina 800 partizanov zadnje dni prizadela občutne zgube vladnim četam v cel) vrsti silovitih napadov. Teror monarhofaSistov stalno narašča in iz raznih krajev Grčije prihajajo vesti o pokoljih. V pokrajini Soluna so te dni monarhisti zažgali 16 hi 6 in oplenili veliko število drugih hi4. lahko pooblaščeni, da v danih okoliščinah odpeljejo svoje premi&h.ne. Ljudstvo Julijske krajine in vsa jugoslovanska javnost protestirajo proti takemu ravnanju in zahtevajo, naj zavezniške vlade in Združeni narodi ukrenejo, da se prepreči nadaljnje kršenje določil mirovne pogodbe. Uspešna preskrba v Istri in na Reki Reka, 11. - Tanjug — Po zaslugi vojaške uprave JA so v preteklem letu z uspehom rešili vprašanje oskrbe ljudstva v Istri in na Reki. Med prebivalstvo so razdelili okoli 35 milijonov kg živil ter veliko množino oblačil in obuvala. Cene živilom so se znižale za 25 do 30% v primeri z letom 1945; tudi industrijskim proizvodom so cene znatno .padle. Ljudske oblasti so tudi mnogo pripomogle k napredku turizma'. V primorju in v Istri so obnovili 11 hotelov z Okoli 600 sobami. V drugih krajih Istre so obnovili 4 hotele. Slavka v g!asgowskih ladjedein can London, 11, — Ladjedelniški delavci v področju Glasgovva. katerih število znaša 40 do 50 tisoč, so se danes vzdržali dela, ker zahtevajo pet-dnevhi delovni teden, Pribl žno 20 ladjedelnic področja Čly-de je neposredno prizadetih s to stavko. Utesnjevanje sindikatov Zakonski predlo; senatorja Balla o omeje vanju sindikalne svobode v demokratični ZDA TVashšngton, 11. — Republikanski senator Joseph Bali Je predložil senatu zakonski načrt, k. omejuje pravice sindikatov, ker jim prepoveduje pogajanja za kolektivne pogodbe, ki bi obsegale Celo industrijsko panogo. V dokumentiranju tega predloga je izjavil, da so take pravice v rekah sindikalnih voditeljev zavzele silho nevaren obseg. Predlagal je zato razcepitev sindikatov. Sindikalne zvezo naj prepuste evoje piavice krajevnim sindikatom, k* bi obsegali delavce v krogu največ 150 km, kj bi potem lahko vodili pogajanja za kolektivno pogodb« ali tudi proglasili stavko, Sindkal-na zveza pa bi bila povrz-na kazni, če bi peskušala pregovoriti krajevne sindikate s svojo politiko, ali Albanski odgovor na angleške ob.ožbe Tirana, 11. — Albanski predstavnik v Beogradu je v odgovoru na britansko noto izjavil, da albanska vlada odklanja vse britanske obtožbe glede mim v Krfskem zaljvu, Albanska vlada ne more upoštevati zahteve po odškodni-mi za dfuzine častnikov in mornarjev, ki so zgubili življenje, ko se je 22. oktobra potopila britanska vojna ladja. Ravno tako ne more albanska vlada izreči obžalovanja rtad dogodkom, ker so angleške vojne ladje kršile albansko suverenost, ker so se popolnoma, približale albanski obali. Britansko zatrjevanje, da so mine položili po nalogu albanske Vlade, je nesmiselno in neutemeljeno. Nota zavrača tudi obtožbo, da je albanska vlada vedela za mine v Krfskem zalivu. Zanimanje za novo Jugoslavijo V letu 1946 je Jugoslavijo obiskalo veliko število tujih novinarjev in dopisnikov Prazna volišča v Teheranu Teheran, 11. — Davi So se Začele parlamentarne volitve. Volišča pa so bila skoc-dj prazna in Videti je Jjilo mnogo policije in orožnišfva. višokošclci so organizirali demonstracije po mestu in so vzklikali: Dol z ministrskim predsednikom GhavanOift. če bi «kovala zaroto» za proglasi- i uomv,ava tev splošne stavke. Nemirna Indija Kalkuta. 11. —•' Agencija «Reu-ters> poroča, da je bilo včeraj v KalkutJ zaradi posega policije piri nekaterih manjš h bpopadih v bližini vladnih uradov ranjen h približno 12 oseb, 125 pa so jih aretirali, med temi 30 žensk. Demonstracije so nastale med splošno 24 urno" stavko, ki so jo- proglasili Indijski državni nameščenci, katerim so se pr-družili hckateri nameščenci bengalske vlade. Policija je večkrat streljala, da bi razgnala demonstrante. Iz Bombaya so izvedeli, da na stotine oboroženih policijskih agentov z radijskimi oddajniki pregleduje skrivališča v džungli Okoli Da-hana, približno 120 km sCverno od Bomfcaya, da bi razpršili skupino skiraj 2000 «Warllss> (krajevni prebivalci) ki, kakor zatrjujejo, ščuvajo k uporu na področju blizu Beograd, 11. — V letu 19j6. je bilo mnogo zanimanja za novo Jugoslav jo, kar posebno dokazuje veliko število tujih novinarjev, dopisnikov inozemskih agenoij tn drugih oseb, ki so obiskati Jugoslav' jo. V letu 191/6. je obiskalo Jugoslavijo Zlu tujih novinarjev. Vvtiko število izmed njih je potovalo po državi in obiskalo razne kraje. Med temi zdvzr^najo prvo mesto ameriški dopittvkl; ameriške a-genoije so poslale v Jugoslavijo 1/0 predstavnikov tiska m radia. Na drugem mestu sta Velika Britanija in FrAncija, vsaka s 25 predstavnik'-. Veliko število ndvinafjev je pri šlo' tudi fe Češkoslovaške, Sovjetske Uveze, Botgdrije, Poljske, Sulce in Madžarske. Tudi Danska, švedska,. Kanada, Ngrveška, Italijo■. Gre'ja, Romun’ja in Avstrija, poslale svoje zastopnike tiska V Jugoslavijo. Lahko trdimo, da so se predstavniki tiska 24 držav mudili v Jugoslaviji. Med novinarji, ki so ob’skaU Jugoslavijo lansko leto, je omeniti predstavnike največ jih ameriških in angleških agencij in radia. Agencijo «Associated Press» je predstavljalo 5 nov'dar jev in dva fotorepoterja; «Unit-ed Prčss» 1, novinarji in en reporter; «Inter-national News Service» S novinarji tri en fotoreporter. VčHki ameriški list kon odpravil enakost mezd, ki onemogoča in-dustrijcem, da bi privabili specializirane delavce iz konkurenčnih podjetij z ugodnejšimi pogoji. Novi zakon bi naj veljal v prvi vrsti za industrijo jekla, petroleja in premoga. zgradila celo vrsto novih letališč, popravila stare ceste in zgradila nove, ki so strateške važnosti, ter je trasirala novo cesto, ki veže Ogaden in ((Rezervirano področje« z angleško in italijansko Somalijo. Angleži so postavili ojačene straže na vseh teh prometnih poteh, kar ovira normalno življenje krajevnega prebivalstva m tudi notranjo trgovino. Angleška komanda je postavila svojo upravo na področju zasedene Abesihije i:i prepovedala dostop v Ogaden ne samo tujcem, pač pa tudi abesinskim državnim uradnikom. V tem delu Abesinije jo celo prepovedano razobesiti abesinsko državno zastavo. Namesto nje visi angleška državna zastava. , Angleži se opirajo na svoje čete, ki po poročilih tujega tiska , štejejo v Ogacknu in ((Rezerviranem področju« Okoli 10.000 mož, vodijo sistematično propagando med Somalijci Ogadena ter sirijo mr zn jo proti Abesiniji. Prepričujejo jih, da so jim Abesinci tuji po narodnosti, jeziku in veri. Na ta način se trudijo, da najdejo njihovo nacionalno povezanost s Somatitci. k: so v amil ški Somaliji. Cilj te propagande je popolnoma jasen. V Indokino so prispela nova francoska ojafenja USTASK1 zločinci pred zagrebškim ljudskim sodiščem in svobode, ki jih poznamo iz zgodovine. Demokristjani se imenujejo demokratične, iščejo pa stikov z najhujšimi reakaionarjj italijansko družbe; imenujejo se kristjane, pa so stranka, ki vodi na.j-d osi od n e j šo akcijo za sejanje nesloge in mržnje med raznimi demokratičnimi skupinami. Isto krizo preživlja socialistična stranka, kajti pri nekaterih njenih voditeljih pojema duh demokracije in socializma. Osnova demokratizacije Italije pa je enotnost delovnega ljudstva, zato komunisti ne morejo mimo razvoja v socialistični stranki. Razkol v tej stranki bi povzročil razdor med delovnimi množicami, ki pa morajo ostati složne. Togliatti je nato dejal, da mora postati Italija resnično svobodna v svojih mednarodnih odnošajih. Potrebna je borba za. popolno neodvisnost. Saigon, XX. — Včeraj je prispela v Saigcn v južno Indokino francoska ladja «Pasteur», ki ima okrog 30.000 ton. Ladja je pripeljala vo- [ va! pa je, da jih ni mučil. Priznal Zagreb, 11. - Tanjug —»Na razpravi proti ustaiškim vojnim zločincem je včeraj voditelj Paveliče-ve varnostne službe Ivan Kirin -izjavil, da se nc smatra za krivega in je skušal opravičiti svoje zločine z zakonitimi predpisi in nalogi, ki jih je izdala zločinska usta-?ka vlada. Spričo jasnih dokazov je obtoženec končno priznal, da je aretiral mnogo oseb ter da je osebno pretepal kaznjence, zatrje- jaška ojače-nja. Lista «Nova doba« in ((Abesinske novice«, ki izhajata v Londonu, neštetokrat prikazujeta brezpravni položaj prebivalstva v delu Abesinije, ki je pod angleško zasedbo: posebno pa v Ogadenu in poudarjata, da tam stvarno vlada kolonialni režim. Prisilno razoroževanje nomadov Ogadena najbolje osvetljuje zatiralno vlogo angleških čet. Angleške oblasti so javile, da je treba oddati orožje, ki So ga imeli ogadenski nomadi za čuvanje svoje živine pred drugimi nomadi angleške in italijanske Somalije, in sp postavili ojačane odrede okoli maloštevilnih oaz ter napovedali, da bddo Somalijci in njihova živma ostal! brez vode vse dotlej, dokler ne bodo izročili orožja. Posledica tega je veliko število smrtnih primerov med prebivalstvom, ki so mu odvzeli vO-do. Zaradi pomanjkanja vode je poginilo tudi mnogo živine. S tem so lastniki živine pretrpeli ogromno gmotno škodo. Spričo tega ravnanja angleških vojnih oblasti so bile številne družine nomadov prisiljene preseliti se na druga področja Abesinije. Tako je rivilizatorsko delovanje angleške vojske na ozrmhii suverribe m n. od Vi me Abesinije — članice Združenih narodov. je tudi, da je organiziral obvešče- Angleška vojska pa ni samo v Ogadenu in na ((Rezerviranem področju« Angleška komanda ima danes v rokah vsa večja letališča po vsej Abesmiji, med njimi tudi velika letališča v Adis Abebi, De-siju in drugih mestih. Angleška letala svobddho letajo nad vsem abesinskim ozemijem. Angleške vojaške os. be prihajajo nemoteno in ne glede na obmejne zakone Abesinje na to ozemlje. Hoteli g krvnih mest Abesinije so prenapolnjeni z angleškim vojaštvom, ki prihaja tja iz sosednih držav «na odmor«. Prišteti moramo še mnogo številno angleško vojno misijo v Abesiniji, kij vežba in tudi vedi' abesinsko vojsko. Ni treba govoriti o tem, kako bivanje angleške vojske v jugovzhodnem delu Abesinije škodljivo vpliva na gospodarsko in finančno stanje Abesinije, še posebej pa na njeno zunanjo trgovino. Odkar so bili iz Abesinije izgnani italijanski osvajalci, je poteklo 5 let. Ze zdavnaj se je zaključila vojna v Afriki, Evropi in na Tihem oceanu, toda angleška vojska ne samo, da je še vedno kot prej v Ogadenu in na ((Rezerviranem področju«, temveč ne kaže nobenih namenov, d-t bi se kmalu umaknila iz Abesinije. Nacjprotno, Utejnor zatrjuje ka li- varno službo za aretacijo antifašistov. Glede pokolja v Šestinah blizu Zagreba je Kirin zatrjeval, da so bile nedolžne žrtve pomotoma ubite in je skušal zvreči ta zločin na svojega podrejenega poročnika Ma-roviča. LONDON. — Vplivni konservativni list uVorkshlie Post» opozarja 2 doVsko skupnost, da hr.-abri teroriste s tem, da skuša vedno postavljati pogoje kot ceno za svoje sodelovanje. ski list «Egyptian Mail», ima angleška vlada namen pričeti razgovore z abesinskim cesarjem, da bi dobila nove letalske baze na abesinskem ozemlju. fJehbte se vprašujemo: Kako razlagajo Angleži potrebo po novih letalskih oporiščih v Ab- si ni ji sedaj po zaključku druge svetovne vojne? Bivahje angleške vojske na o-zemlju Abesinije je privedlo abesinsko ljudstvo do tega, da marsikaj ugiba, Medtem pa ne dopušča angleški načrt v Afriki, da o stvari ((Veliko Somalijo« m jo postavi pod svoje nadzorstvo ter ji priključi italijansko Somalijo na račun abesinskega Ogadena m ((Rezerviranega področja«, nobenega dvoma o tem. da hoče Anglija razširiti svoj kolonialni imperij na severovzhodnem delu Afrike. Vse to dela na račun Abesinije, članice organizacije Združenih narodov, aktivnega sobojevnika v vojni proti fašistični Itsp liji. Uresničenje tega načrta bi povzročilo Abesiniji ogromno škodo in bi privedlo do nadaljnjega oja-čenja skoraj monopolnega položaja Anglije na področju Rdečega morja. To je cena, ki Jo Anglija nudi Abesiniji kot nagrado za izgon italijanskega okupat orja. m Trudi Desničarji so se odcepili od italijanske socialistične stranke Rim, 11. -e- Saragat je danes naznanil ustanovitev svoje stranke — ('Italijanske sekcije delavske internacionale«. To pomeni, da so desničarski elementi v italijanski socialistični stranki dosegli svoj namen — odcepitev od večine socialistov, ki so za tesno sodelovanje s komunisti, ustanovitev lastne stranke ia tesno naslonitev na sredinske meščanske elemente in stranke. Saragat je danes še govoril na socialist.jraim kongresu; tam je naznanil švoj sklep in obenem ostro napadel vodstvo stranke (Nenrn«), češ da je premalo demokratično. Napadal je tudi težnje po zbližamju s komunisti in sporazum o skupni akciji. Drugi govorniki so med splošnim hrupom zaradi Saraga(o-# vi h izvajanj opozarjali na nevarnost takega ravnanja za enotnost italijanskega delovnega ljudstva. Kongres je tud! sklenil, da se bo italijanska socialistična stranka proletarske enotnosti v bodoče imenovala «Ita!ijanska socialistična rtra.nka». /iarad- tega Saragat svoji skupini ni mogel nadeti socialističnega imena. KRATKE ANTVVERPEN, — 13 tisoč pristaniških delavcev, k> sa stavkali tri tedne, šo dosegli vse, kair so zahtevali. LONDON. — Letalo tipa «Dako-ta» je nocoj zaradi goste megla strmoglavilo v Stovvting Kentu. DOVER. — V rokavskem prelivu Iščejo civilno letalo, ki naj bi po poročilih strmoglavilo v morje blizu rta. Grls Ne«. LONDON. — Diplomatski dopis, nik lista ♦ Times* io danes izjnvH, da so nameni britanske anlaikf6-n« odprave agoij znanstvenega zna- č*ja«, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 12. januarja 1947. Vojaik« vaj« ki povzročalo škodo kmetom Pred pričetkom druge svetovne vojne si je italijansko vojaštvo izbralo blizu Velikega Repna prostor za svoje strelišče, To je kmete zelo oviralo pri njihovem poljskem delu, vendar je bilo'to ge inajhnozLo v primeri s tem, kar delajo vojaki sedaj. Za svoje vojaške operacije so si vzeli kar vse področje okoliških hribov tja do Volnika. Kmetje, ki so navezani- na svoje senožeti in gozdove, so vznemirjeni, ker ne morejo v tem predelu opravljati nobenega deda. Po senožetih in gozdovih pa jim granate in razna izstrelki povzročajo veliko škodo. Ne veimo, čemu ves ta vojaški aparat po končani vojni, ki poteg vsega povzroča tako veliko škodo narodnemu gospodarstvu. Vojaki nničuiejo gozdove 7,e ' večkrait smo poročali, kako vojaki vsak dan bolj uničujejo naše gozdove in se prav nič ne ozirajo na škodo, ki jo s tem povzročajo našim kmetom. Večkrat so se kmetje že pritožili na raznih poveljstvi!}, ki kljub temu niso n'česar ukrenili. Borov gozd, ki je blizu Štorij In last vaščanov, je že na pol izsekan in bo kmalu temeljito uničen, če bodo tako nadaljevali. Vsak teden pridejo vojaki iz Sežane ali pa iz Štorij, in si nasečejo drv po mili volji, ne da bi koga vprašali za dovoljenje. Ce jih pa vaščani opozorijo, da ne smejo sekati, jih vojaki nahrulijo, kakor so pač v svoji kolonialni oholosti navajeni. Naše ljudstvo pa takega obnašanja ne more trpeti in se spominja svojih vojakov, ki so bili vse drugačnega vedenja ter so ljudstvu celo pomagali. Mezdni sporazum , Včeraj s» je končala stavka kinematografskih uslužbencev, ker so sklenili z delodajalci mezdni sporazum. General Morgan v Trstu . Vrhovni zavezniški poveljnik za Sredozemlje general Morgan je prispel v Julijsko krajino in v Trist. preden zapusti svoje mesto m odpotuje na novo mesto v ZDA. TRŽAŠKI DNEVNIK V ČIGAVI MISIJI prihGja mednarodna firaična komisija? Narodno gledališče za Trst ln Slovensko Primorje V Postojni Dane* ob 15. uri: »Matiček se ženi* in ob 20. uri »Tako tudi bo*. Predprodaja vstopnic v Delavski zadrugi. Dvorana Prosvetnega doma, kjer bodo predstave, bo zakurjen a. RAZGLEDI 5-6. Opozarjamo, da je izšla 5-6. številka revije »Razgledi* s pestro vsebino na 96. straneh. Nenaročnlki jo dob« povsod v prodaji in priporočamo občinstvu, da pridno sega po njej. Naslednja dvojna številka, s katero se bo zaključil prvi letnik, je že v tisku in izide v drugi polovici nveeeca. Prav tako izide do konca meseca tudi pava Številka za leto 1947. z zanimivo vsebino. Poskrbljeno Je, da bo poslej revija izhajala redno vsak mesec. Želimo, da bi ljubitelji »Razgledov* naročili ra vij« na dom, ker se bomo pri določitvi naklade ozirali v prvi vrsti na stalne naročnike. Letna naročnina znaša 300 lir. V zvezi s prihodom mednarodne finančne komisije, ki je prispela v Trst, da prouči finančno plat državnega ustroja bodočega Svobodnega tržaškega ozemlja, se po mestu pa tudi po listih širijo netočni glasovi o njenih nalogah kakor tudi o njenih kompetencah. Spričo nervoznosti, ki se polašča vsega prebivalstva kakor bolnika, o čigar usodi odloča zdravniški konzilij, v katerem sam nima besede, in spričo križanja interesov raznih socialnih slojev pa tudi raznih držav na tem področju, je vse to razumljivo. Ne smemo pozabiti, da je pri tem tudi mnogo zlonamernosti, ki prihaja prav od tega križanja raznih interesov. Zaradi boljše orientacije naših čitateljev dajemo danes nekaj splošnih pojasnil o postanku in nalogah omenjene mednarodne komisije. Na pariški mirovni konferenci niso bila do dna proučena gospodarska vprašanja, ki so se pojavila v zvezi z osvobojenim ozemljem (Julijsko krajino) in ki jih obravnavata dodatka III. in IX. načrta mirovne pogodbe z Italijo. Zato je bilo določeno, da bodo vprašanja gospodarske in finančne narave dokončno rešena na sestanku zunanjih ministrov v New Yorku. Razprav naj bi se udeležili Jugoslavija in Grčija (kolikor je šlo tudi za probleme, pri katerih so bili intere-sirani tudi Grki), medtem ko bi predstavniki Italije bili samo konzultirani. V New Yorku je razpravam ekonomskega značaja prisostvoval v imenu Jugoslavije prof. dr. Milan Bartoš, ki vodi zdaj jugoslovansko delegacijo v Trstu, medtem ko je italijanske interese branil italijanski poslanik Tar-chiani. Eno izmed nerešenih vprašanj Poleg nekaterih določb tržaškega statuta, ki rešuje predvsem politična vprašanja in glede katerega so se štirje ministri končno sporazumeli, je bilo v New Yorku na dnevnem redu tudi vprašanje finansiranja Svobodnega tržaškega ozemlja. Toda v tem pogledu v Svetu zunanjih ministrov ni prišlo do sporazuma. Ker Svet poleg raznih težav, ki so se pojavile, ni razpolagal z zadostnimi strokovnimi podatki o finančnih in gospodarskih razmerah STO-ja, so štirje zunaji ministri imenovali posebno komisijo, ki naj bi na mestu proučila razmere in najkasneje do 20. februarja predložila svoje poročilo. V komisiji so predstavniki Sovjetske Rusije, Velike Britanije, Ameriških združenih držav in Francije. Komisija ima nalogo proučiti finančne možnosti (financial pro-spects) bodočega STO-ja. Jasno je, da spada sem predvsem vprašanje tržaške valute,- ki režo v živo vse tržaško gospodarstvo in prebivalstvo STO-ja sploh. Ker Je vprašanje finansiranja STO-ja povezano z njegovimi splošnimi gospodarskimi razmerami, saj so državne finance (vprašanje državnega proračuna, davkov, valute itd.) odvisne od splošnega, gospodarskega stanja države, bo komisija proučila tudi gospodarstvo' STO-ja. Odločili bodo v Moskvi Iz vsega dosedanjega poteka vidimo, da Organizacija združenih, narodov sploh ni vpletena v zadevo proučevanja tržaških financ, pač pa samo Svet zunanjih ministrov, ki Je komisijo tudi imenoval. Organizacija združenih narodov se je doslej bavila s tržaškim vprašanjem samo. kolikor tržaški statut določa, da Varnostni svet jamči za neodvisnost in integriteto STO-ja, ker je z njegovim obstojem povezano »ravnotežje miru v tem delii «Evrope». Po poročilu iz New Torka, je Varnostni svet to jamstvo tudi sprejel na svoji seji 10. t. m. Ko bi se Organizacija združenih narodov lotila tudi gospodarske oziroma finančne plati tržaškega problema, bi ta prišla pred njen gospodarski in socialni svet. Toda o tem bi bil moral sklepati že občni zbor Organizacije Združenih narodov, ki je bil že davno; prihodnji bo šele v septembru. t. 1. Mednarodna finančna komisija bo svoje poročilo predložila Svetu namestnikov zunanjih ministrov, »-i se setane v Londonu, in ta bo svoje mnenje poslal v odobritev Svetu zunanjih ministrov. Prihodnji sestanek zunanjih ministrov bo v Moskvi prve dni marca. Kdaj ln kako dabimo svojo valuto Doslej Se ni uradno pojasnjeno, ali dobi STO novo valuto že prej, to je pred sestankom zunanjih ministrov. Po logiki dosedanjega razvoja bi to bilo težko verjeti. Za ti-nančno pomoč, ki bi bila potrebna za ustanovitev tržaške emisijske banke in ustalitev nove valute, prihaja v poštev predvsem »Mednarodna banka za obnovo in gospodarski razvoj*, ki je bila ustanovljena v smislu gospodarskega sporazuma velesil v Bretton Woodsu in ki finančno sloni na vplačilih deležev držav-članic. Doslej banka še ni dala takšnega posojila ni-kakšni državi in STO bi bilo prvo, ki bi bilo deležno njene finančne podpore. Osnovni pravni pogoj za to bi bil pristop STO-ja kot rednega člana in to z vplačilom ustrezajočega deleža. »Mednarodni denarni sklad*, ki je bil tudi ustanovljen po sklepih v Bretton Woodsu in ki prične redno poslovati prve dni marca, daje stabilizacijska posojila posameznim državam, toda samo na kratek rok, kar bi pri Trstu ne prišlo v poštev. »Mednarodna banka za obnovo*, kakor tudi «Mednarodni denarni sklad* sta ločena od Organizacije združenih na. rodov in popolnoma neodvisna. Sama Organizacija združenih narodov doslej še ni stavila v svoj proračun kreditov za podobne potrebe, kakor je finansiranje državnega aparata STO-ja. Težave z ureditvijo tržaških financ bodo očitno precejšnje, toda ne toliko zaradi same nabave mednarodnega posojila — saj je na mednarodnem tržišču dovolj kapitala, ki bi rad dobil hipoteko na tržaško gospodarstvo, temveč predvsem zaradi tega, ker tržaško gospodarstvo po končani Vojni že poldrugo leto popolnoma potiva, medtem ko so nekateri tekmeci tržaške luke že v polnem poletu. —i. Preskrba Testenvne za mesto bodo delili od 13. do 31. t m. tn sicer po 1 kg za vse potrošnike na odrezek št. 10 po 26 lir kg. Riž za brezposelne bodo izredno delili od 13. do 31. t- m. v tržaškem okrožju in sicer po 1 kg na odrezek št. 2b izkaznice za brezposelne po 65 Ur kg. Goveje meso bodo delili 13. in 14. t. m. za bolnike v mestu, ki imajo dodatno nakaznico in sicer po 500 gr na bone od 1. do 10. t. m, po 280 lir prednji del, 360 zadnji del s 25% dodatkom kosti. Delile bodo mesnice: Albanese Romano, ulica Gallina, Periatti Eugenio, ul. Cel-lini, Delavske zadruge, ul. Tara-bocchia, Polacco, trg Vioo, Polacco Egidio, ul. Media 4, Ciamo, fcrg Vo-lontari Giuliani, Icico Guido, ulica Udine 59. Drva, ki jih delijo na nakaznice, morajo biti popolnoma suha, sekana na 25 cm, po 7.50 za kg. Oglje prodajajo po 26 lir kg brez prahu in v suhem stanju. Vrnitev bonov Delavske zbornice. Vsi oni, ki so delili blago Delavske zbornice delavcem, brezposelnim in upokojencem, morajo jutri vrniti odrezke občinskemu prehranjevalnemu uradu (ul, dei RettorJ 2-TL) v uradnih urah od 8. do 12. in od 16. do 19. Vrnitev bonov za piškote. Jutri morajo vsi trgovci vrniti občinskemu prehranjevalnemu uradu bone za piškote za otroke do 9. let. Urnik v občinski menzi. Od jutri dalje bodo delili hranb v občinski menzi od 17.30 do 19. ure. Hrano si lahko vsakdo nabavi brez Živilske nakaznice. Od jutri naprej bodo delili po 1000 obrokov dnevno. Za politične pripornike podatki o njih številu in skrbstvu zanje v preteklem letu V tržaških, tržiških in goričkih zaporih je še vedno veliko število antifašistov, ki v čast vzvišenim načelom zapadne demokracije gledajo skozi rešetke in sanjajo o svobodi. V zadnjem mesecu se, je sicer število aretacij zmanjšalo, kljub temu pa še vedno sedi v goričkih zrporh 74 tovarišev, v tržaških pa 58, od katerih 34 v Koroneu, 5 pri Jezuitih, 18 pa v ul. Tigor. Decembra meseca so v Trstu aretirali 15 Tovarišev, od katerih so 4 začasno izpustili. Poleg tega so izpustili še 20 tovarišev, ki so bili že prej v zaporih. Primorsko ljudstvo požrtvovalno skrbi za svoje pripornike, saj trpe zaradi obrambe naših pravic. Čeprav je bila decembra v t-ku akcija za deč-ji božič, so nabrali zanje precej denarja in živeža. Pri tem se je odlikoval zlasti peti tržaški okraj. Mestna komisija za politične pripornike je razdelila 32.000 lir najpotrebnejšim družinam pripornikov ter poslala v zapore 495 kosil, kar znaša po vrednosti nad 62.000 lir. Mesnici Sestan in Cataruzza sta prispevali 30 kg mesa, ki so ga raz- valno delovala. Decembra ifaescca se je organizacija okrajnih komisij na Goriškem precej zboUšaia, zlasti v Gorici,, Komnu in Kobaridu. Samo goriški okraj je v decembru prispeval nad 21.000 lir v d'nar, a ter mnogo priboljškov za Božic. Zelo aktivna je bila tudi kom.sija za pomoč jetnikom pri okrožnem odboru SIAU-ja. Enotni sindikati Gradbeniki. Jutri 13. t. m. ob 18.30 odborova seja. Peki. Jutri 13. t. m, ob 17. ud odborova seja. Občni, zbor vratarjev je . danes ob 15.30 v ul. Conti 11. Razprav, ljali bodo o novem dogovoru za mezde, o zimski nagradi in volili nov zbor. Rojstva, smrti, poroke Dne 11. 1. 1947. se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je 17 ljudi, porok pa je b*lo 12. CIVILNE POROKE: knjigovodja Carbonajo dr. Bruno in uradnica delih med najpotrebnejše d.užme | ^ pripornikov. Poleg tega so razdelili med prizadete še razno drugo blago. Pomagali so tudi razn m ra- njencem. Tudi goriška komisija ;e pcžrtvo- Vsem prosvetnim društvom V ponedeljek izide prva številka ((Vestnika* v povečani nakladi. Prosvetna zveza je ukrenila, da bo takoj odposlan tako, da bo že naslednjega dne v vseh društvih. Pozivamo vsa društva, da «Vestnika» takoj razdelijo ih razpečajo. Le ob sodelovanju vseh, bo «Vestmk» zanimiv, aktualen in elani ne bodo prejeipali zastarelih -številk,- Odbori društev na glavnemu odboru SPZ naj takoj sporočijo, ali so dobili dovolj izvodov, in tudi vse morebitne nečednosti v dostavi. F/ZKULTURA Dinamo - Lj. Ponziane in ostali današnji spored v pokrajini V ospredju športnega zanimanja je nogometna tekma za jugoslovansko prvenstvo med prvakom Hrvatske Dinamom in tržaško enajstorico Ljubitelji Ponziane. Danes popoldne bodo športniki Trsta ir. Julijske krajine doživeli 90 min. prvovrstne nogometne igre, ki jim jo bosta nudili dve moštvi, ki znata dpbro svoj posel. Pričetek ob 14,30 s predtekmo od 1230 med Tovarno strojev in Gaslinijem za po- na prvih desetih mestih, so prirav-Ijena darila v skupni vrednosti 3500 lir. Današnja prireditev teka čezdm in strn s kolesi bo prva taka prireditev v Trstu. Ta dirka zahteva od tekmovalcev izredne vzdržljivosti, kajti poleg kolesarjenja bodo morali tudi del proge preteč’. Skratka tekmovalec bo lahkoatlet in kolesar. Zaupno lahko povemo, da so se že prijavili najboljši kolesarski krajinsko prvenstvo. Ostali današ- tekmovalci Trsta in Ju.ijske kraji-nji spored: ne kot Tuk, Kuret, Tomažič,, Zo- lja itd. Nogomet Pokrajinsko prvenstvo: V Trstu na stadionu ob 12.30 (Predtekma k pinamo-Lj. Ponziane) Tovarna stro-jgv-Gaslini. V Raši ob 14.30 Torpe-do-Rudar. ,V Triivu ob 14.30 Milje-TržiC. V Ronkih ob 14.30 Gonoa-Ronki. V Pulju ob 14.30 Krmin-Pulj. V Izoli ob 14.30 Monteorilo R-Izola. V Ajdovščini ob 14.30 Ske-denj-Ajdovščina. V Gradiški ob 1.4-30 Postojna-Gradiška. V Kopru ob 14.30 Piran-Kope.r; okrožno prvenstvo: Igrišče CRDA: ob 10.30 Qpčine-Jtoiao?se; ob 12.30 Kraljič-Sv. Marko; Igrače na O.pčinah: ob 8.30 Cebulec-Vom; ob 10.30 Skedenj II-Montebello R II; ob 14.30 Pisoni-Dreher I: prvenstvo triiškega okrožja: Skupina D: igrišče Arisa: ob 10 Tržič:Sv. Hihael; ob 14. Verbi-_ zia-Aris; igrišče CRDA: Enotni $indikati-Solvay ob 10. Skupina E. Igrišče, v Turiaku: ob 14. Ronki-Turjak. Igrišče v Skocijanu ob 10. Skocijan-Doberdob. Igrišče v Pie-rsu ob 10. Pieris-Foljan. Igrište v Ronkih ob 12.30 Selz-Sv. Peter. Tekme v koSarki za Tomažičev pokal Moški: Igrišča Chsrnici: ob 9. tiri Rauber-Perossa: ob 10. Cermeij-Tovama strojev; ob 11 DSZ-Vesna. Igrišče Tomažiča: ob 9. Vom-Re-divo. Zenske: Igrišče Tomaiita: ob 10. Vom-Rauber; ob 12. Barkovlje-Vesna. Igrišče Chimici: ob 12 Ri-naldi-DSZ. Igr<šče Skednja: ob 12. Čol-Tomažic. Športno društvo »Opčine* priredi danes tek čez drn in strn s kolesi na progi, dolgi 12 km. Prijave s prijavnino 20 lir za amaterje in 15 za veterane se sprejemajo vsak večer v društvenih prostorih. Tekmovalcem bodo označili progo šele tik pred startom. Tekmovalci na j se zberejo danes ob 9. uri dopoldne pred ljudskim domom na Opernih. Za tekmovalce, ki se bodo plasirali Partizanski marš Razen teka Cez drn in strn s kolesi po Krasu priredi danes ZD-TV tudi partizanski marš za moštva na progi, dolgi 22 km. Start in cilj bo izpred kulturnega krožka Sv. Ivan. Pot bo vodila na Loiijer, Bazovico, Trebče, Padriče, Opčine, zberejo v nedeljo ob 12.30 pred kul. turnim krožkom Sv. Ivan. Pričetek marša bo ob 13. uri. Prijave s prijavnino 100 lir se sprejemajo dnevno od 17.30 do 19. ure pri Sv. Ivanu. NajboljSi strelci 14 golov: Privrat III (Rudar). 7 golov: Zele (Rudar) 6 golov: Faraguna (Rudar), Ros-siello (Tovarna strojev). 5 golov: Benci (Tržič). Obnova irv svetovnem merilu11 Kalina na nobenega ne morelo nietl na te limanice Zavezniški častnik za javna dela je pred kratkim izjavil dopisniku VZN, da izvajajo na področju A Julijske krajine cnajvečji obnovitveni program na svetu*. Po njegovih izjavah bodo zgradili v Trstu tri hiše za 700 milijonov lir. Od teh je ena pri Sv. Soboti že v delu. Na Goriškem »o Izdali 18.989 dovoljenj za popravila. Popravili so 325 javnih zgradb. Na podeželju so obnovili 532 hiš. V celoti je ZVU izdala za obnovo na podeželju 1450 milijonov lir. ^JPo ;iyavy častnika za^vna dela •» ‘(jovršiif tudi ‘ načrte za razna po. gozdovatna dela na Krasu. V delu je tudi kanalizacija v Tratu, Gradiški in Gorici. Vse to se zelo iepo sliši in človek Ir mislil, da živimo v coni A kot v raju, vsaj kar se tiče stanovanjskega vprašanja. Vsa ta ((velikanska* delavnost v gradnji pa ni mogla zaustaviti stalnega naraščanja stanovanjskih najemnin v Trstu. Le kdor ima sredstva, si lahko omisli primero stanovanje, kdor pa jih nima. se mora stiskati po temnih luknjah, kjer piha skozi razbita okna in vrata in živi čeeto cela družina v enem samem prostoru. KINOPKEDSTAVE! ROSSETTI. 16.30: «Zvonovj Sv. u v«.«* . Matije*, B. Crosby. ( gole:' Bralni <«.«»)>. T<*». [ ni (Tovarna strojev). 3 gole: Silli (Rudar), Marassi (Gaslini), Sturm. Kahor, Canciam (Tržič), Fantini, Schiavon (Koper), Tribuzio (Skedenj), Belli (Monte-bello), Maluta, Monis (Tovarna strojev). .......... 2 gola: Persi (Rudar), Zetto, Valenti (Koper), Kogoj, Trampuš, Kovačič (Gorica), Loschiavo (Gas-lini). • . ..... 1. gol: Gelmo, Zergolin, Cucchi (Gaslini), Spesot, Sartori, Roma-nut, Ataunich, Cemoia (Krmin), Chnstini (Tržič), Hrovatin (Rudar), Pečar, Punč, Corenizza, Riz-zitelli, Brombara, Kovačič, Alfieri (Skedenj), Martinolli, Favento, Scher (Koper), Brandolisio, Lav- Sv. Ivan. Moštvi, ki bosta /asedii | renčifi, Bcan. Levi, Carini, Canale, prvi dve mesti, besta dobili pokal. Marlak (Montebello), Borsi. Pobe-'Pravila: MoštVo sestavljajo trije I raj, Klančič-(Gorica), Picconi, Fi-tekmovalci. Vsi tekmovalci naj se | l:ppi (Tovarna strojev). slave*, Erroll Flinn. FENICE. 16.30: «Junakmja dneva*, K. Hepburn. FILODRAMMATICO. 16.30: »Zločini brez kazn », A. Sheridan. 1TALLA. 16.30: »Crnj orel*, I. Di-lian, R. Brazzi. ALABARDA. 16.30: «Tarzanov sin*, J. We Hsmiiller IMPERO. 16.30: «Junaki z otoka*. VIALE. 16.30: »Bfanim jo* - M. Hopkins, P Foster. MASSIMO. 16.30: »Serenada v Val-lechiari*, Sonja Henie. GARIBALDI. 16.30: »Kameniti cvet*. Sovjetski film. NOVO CINE. 16.30: «Mi smo same stare bajte...*, S. Laurel, Oliver Hardy. CINE DEL MARE. 16.30: »Pustolovščina majorja Buloekina*. ARMONIA. 16.30: »Ne samo ju- tri...*, J. Parker. Variete, IDEALE. 16.30: «Crna poročna’ obleka neveste*, F.. Giachetti. ODEON. 16.30: »Kakor Robinson Crosue*. V Pulju ni o tej «največji svetovni obnovi* nobenega sledu in so hiše take, kot so bde pred 18 meseci. O obnovi na goriškem podeželju, bi se dalo tudi še govoriti. Vsota, ki je bila izdana v ta namen, res n, majhna in zanjo bi se dalo mnogo več napraviti. Morda bi o tej stvari vedeli povedati kaj več podjetniki, ki so prevzeli delo po raznih vaseh. Tudj primer pogozdovanja bližnje tržaške okolice nam vsaj približno pove, kako so se uporabljale nakazane svote. Zasluženo plačilo koprskim vojnim zločincem Ivan in zasebnica Bertužzi Sveta. CERKVENE POROKE: prodajalec Terzi Bruno in zasebn'ca Pelle-grini Georgina, delavec Zuliani Franc in zasebnica De Pinto Kar-mina, uradnik Pebronio Duil’o in uradnica Grasso Lucjana, tehnični uradnik Ruzzier Marij In zasebnica Soieghi Ivana, pomorski kapetan Kopulety Henrik in zasebnica San-tj Irma, mehanik Zontar Herman in zassbnlca Flega Marija, industrijski izvedenec Martellan' Angel in zasebnica Rossi Bruna, mehanik Sieppini Bruno in vezilja Humar Ludvika, jek Sumberesi Sotte Gvido in zasebnica Garasic Klelia, natakar Romeo Anton in natakarica Segina Marija. UMRLI: 81 letna Kovačič vd. Ja* nušjč Frančiška, 65 letni Puntar Franc, 84 letna Forcellini vd. de Montegnaco Marija, 76 letni Apol-lonio Ivan, 61 letni Serovic Pavel, 79 letni Gorald: Mihael, 65 letni Bo-schian Albert. 48 letni Luciani Marij, 90 letna Vener vd. Bradaschia Katarina, 54 letna Brandolin por. Sosson Karla, 66 letni Conzatti Gae-tan 67 letni Bassa Rudolf, 57 letna Battich por. Sudich Marija, 20 letni Lacasa Gvido, 60 letni Pittori Ivan, 25 letni Manzin Mihael, 61 letni Centis Jožef. Od 8. do 10. januarja je koprsko ljudsko sodišče sodilo večji skupini koprskih vojnih zločincev, ki so pobegnili pred osvoboditvijo V' Trst. Obtožnica je bila razdeljena na dva dela: na zločine pred m po letu 1943. Nekateri obtoženci so začeli takoj po letu 1918. strahovali antifašiste in Slovence. Zatirali so jih in preganjali ter onemogočali vsako kulturno in gospodarsko življenje, cerkvene obrede, procesije in pridige v slovenščini. Pretepali so vse one, ki so govorili slovensko, ter organizirali in sodelovali pri napadih in umorih Slovencev. Po letu 1943. so aktivno sodelovali z okupatorjem, požigali, ropali in ubijali po vsem koprskem okraju. Razni obtoženci so bTi skvadristi, drugi pa organizatorji črnih band. Obtoženec Martini je bil- komisar črnih' band De Petris se je odlikoval pri požigih, Zetto je bil Globot-schnggov pomočnik. Almerigogna, De Petris in Zetto so še' leta 1921. ob volitvah organizirali in se udeležili po kol ja v Marezigah in Cezarjih. Amerigogna je tudi sramotil In grozil škofu Fogarju. Ko je bil prostovoljec v Abesiniji, je bil predsednik nekega odseka izrednega sodišča. Za časa nemške okupacije se je osebno udeleževal pokoljev. Obtoženec Zanchi Je ubil antifašista Marka v Bertokih in zakrlv'1 še mnogo drugih zločinov in deportacij v Nemčijo. Stefanim Je ubil pri Škocjanu dva tovariša ter mučil neko nosečo ženo tako, da je -otrok umrl- Poleg ostalega ji je žgal tudi slamo pod nogami. Ger ni je ubil tri aktiviste v Cezarjih, Zetto pa je bil strah Kopra in vse Istre. Obravnavi je prisostvovalo zelo veliko število, domačinov. Sodna dvorana je bila nabito polna kot še nikoli. Ljudstvo je z zadoščenjem sprejelo obsodbo zločincev, ki so povzročili v Koprščin; toliko gorja 'ja zločinov ter 25 let terorizirali Istrane. Prijavilo se je 60 obtož lnih prič. zaslišanih 'pa-.je bilo 30. Kljbb ««■ .j* »i»»—.ji *, IZPRED SODIŠČA DAROVI IN PRISPEVKI Za spominsko plOsčno padlih par-fzanov v Sežani je daroval pevski zbor sežanskega društva «Venček» 905 lir. Za partizanske sirote sta darovali ZPP iz Križa-šepulj in tov. prof Ada Bezenšek iz Sežane po 500 Ur, | ............................ Sodniki so se skesali Včeraj dopoldne se je pred izrednim porotnim sediščem nadaljevala obravnava proti Rajmundu Pisleriju. Sodišče je zaslišalo dve priči, ki bi morali potrditi, da je Plslen res stopil v službo SS-ovcev po nalogu Osvobodilne fronte. Iz njunih izpovedi pa izhaja )e, da je. obtoženec rešil nekaj pripornikov. Judita Giraldi je povedala, ua je obtoženca spoznala junija 1944 m da je rešil iz ječe njenega bratranca. Kasneje je šla k njemu zaradi 4 žensk. Svetoval ji je, naj organizirajo njih beg, kar se jim je na tržaški postaji posrečilo. Novembra 1944 so SS-oyci zaprli nekaj članov odbora Komunistične partije, Pisle-ri pa ni tedaj nobenega rešil, ker so bile njihove obtožbe prehude. Priča nič več ne ve o tem, da bi bila OF dala obtožencu nalog, naj sc vrine med SS-ovce. Predsednik ji je nato pokazal neko izjavo, ki potrjuje, da je obtoženec rešil nekaj partizanov. Giraldijeva mu je odgovorila, da so izročili Pisleriju to izjavo na njegovo prošnjo maja 1945, ker so ga hoteli partizani tedaj prijeti zaradi sodelovanja s SS-ovci. Krečič Venceslav je potrdil izjave Giraldijeve in dodal, da so bile Informacije, ki jih je dajal Pisle-ri, večkrat netočne in pomanjklji-ve,- Dejal je, da nič ne ve 6 tern, da bi bil obtoženec stopil v službo SS-ovcev po nalogu OF.. Javni tožilec je orisal delovanje ALEKSANDER BEK: 22 VOLOKOLAMSKA CESIA Fronta, kj nam je bila izročena, je bila, kot vam je že znano, zelo dolga: sedem kilometrov — na en sam bataljon. Raztegnili smo naš« viste, kot je pozneje dejal Panfilov, »kot nitko*. Celo tega dne, trinajstega oktobra, še nisem hotel verjeti, da se bo v okrožju Voloko-lamske ceste znašla samo ta r.itka na poti Nemcem, ko bodo prodirajoč proti Moskvi naleteli na »oddaljene dohode*, na naš položaj. T oda... Komandirji čet so sedeli poleg svetilke ter zaznamovali na avojih topografskih zemljevidih minska polja. Tekel je šaljiv razgovor — o številki trinajst. — Zame je to srečna števlka, — je dejal podporočnik Krajev, komandir mitraljezke čete. — Rodil sem se trinajstega in se ožemi trinajstega. Kar koli počnem trinajstega — se mi vse posreči, kar koli si poželim — se vse izipolni. Imel je poseben način govorjenja. Momljal je sebi pod nos ter ni bilo zmerom jasno, ali se šali, ali govori resno. — Kaj sto na primer vi danes zaželeli? — je vprašal nekdo. Vsi so z zanimanjem pogledali v suhi, koščeni, in v spodnjem delu razširjeni obraz Krajeva. Vsem j« bila znana njegova zmožnost, da nekaj »ugane*. , — Steklenico konjaka! — je zamrmral in se glasno posmejal. Stopil je načelnik štaba Rabimov. Zmerom se j« kretal naglo in neslišno, kot da bj na nogah ne nosil škornjev,, marveč opanke. — Tovariš kombat, vate povelje je izvišeno, — je dejal z navadnim, mirnim glasom. Poslal sem ga bil s konjeniškim vodom na dolgi ogled, da bi poizvedel, če se vodijo boji daleč od nas. V štabu polka niso vedeli o tem ničesar določenega. In glej, Rahimov se je vrnil nepričakovano naglo. — Ah st« poizvedeli? — Sem, tovariš kombat — Objasnite. — Ali dovolite, da izvršim to pismeno? — je vprašal ter mi pomolil zapognjen ko« papirja. Na papirju »o bile samo štiri besede! »Pred nami so Nemci*. Streznil sem se. Ali je mogoče, da je bila naša ura? Pameten je, zelo pameten, ta Rahimov! Ko je od straže izvedel; da nisem sam v zaklonišču, je, preden je vstopil, položil te Št:n besede na papir, da bi mu jih ne blo treba izgovoriti na glas ter da bi tud- s svojim videzom ali tonom ne zanesel sem strahu. Ujel sem samega sebe v tem, da sim tudi sam želel skriti to vest preJ drugimi, kot da bi mogel s tem spremeniti stvarnost — zavrniti jo, odpahniti. Pogledal sem raznobarvno skico.'videl minska polja, reko, ki je bila zaznamovana s protitankovskim robom, strelske zaklone, ki so bli pokriti s štiri do pet vrstami brun, strojnice m tope ve; predstavljal tem si pri sebi še nekaj: moža v vojaškem plašču, borca. Vprašal sem ga v kazahskem jeziku: — Ah si sam videl? Rahimovu sem brezpogojno verjel, pa sem ga vendar vprašal. — Da. — Kje? — Dvajset do petindvajset kilometrov odtod: v vasi Sereda in v drugih vaseh. ' — Toda v tem mcdprcslbrju? Kaj J« tam? — To je zemlja, ki ne pripada r-komur. (Se nadaljuje) obtoženca in dejal, da je igral vlogo kakor večina tolmačev, ki so tako »lužili denar in zahtevali še rezne druge protiusluge. Ker je til obtoženec že prej obsojen zaradi tatvine, mu ni priznal splošnih olajševalnih okoliščin, ki jih določa zakon, in zahteval, naj ga obsodijo r.a 6 let in 8 mesecev ieče zaradi kolaboracdonizma ter naj ga zaradi pomanjkanja dokazov oprostijo obtožbe zaradi tatvine v Pupisovl delavnici. Sodišče je obtoženca, oprostilo, čeprav ga je bilo zadnjič obsodilo na 20 let ječe. Tako se je končala tudi ta burka in PIsleri je iz kolaboracionista postal »dobrotnik ljudi*. pozivom sodišča se ni javila nobena razbremenilna priča. Obtoženca sta zagovarjala odvetnika StcccA *m LOnzar. Sodišče je obsodilo na smrt Martinija Renata, De Petrisa N ma, Zanchija Ferruccija, Stefaninija Marija, Gerinlja Riega, Zetta Franca, Almerigogno Pavla. Brunelllja in Saura Libera je ob sodiilo na 20 let prisilnega ilela, Zanchija Romana na 18 let, Pado-vana Jožefa na 15 let, De Villasa Ivana, Gerina Enija in Snajerja Salvija na 10 let, Cofflerja L’na na 8 let, Rellija Ivana na 7 let, Apol-lonia Fulvija, Coslovicha Elijo in Porclanija Lamberta na 6 let, Almerigogno Petra, Senico Arturja in Desteia Antona pa na 5 let prisilnega dela. Vse obtožence so tudi obsod’li za večjo dobo na izgubo vseh clvllinih pravic. Zetto jn Zanchi sta že bila sojena v Trstu, toda sodišče ni upoštevalo te sodbe, ker se ni izvršila na kraju zločina. Obramba je vložila za vse priziv. Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK Dr. 6AEIA. zobozdravnik Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19. (Govori slovensko) TRST, ul. Torre Blanca 43 (vogal ul. Carduccl) SRAOBEKA ZADRUGA OPČINE poziva vse člane, naj poravnajo članarino 200 Ur in vpisnino 25 lir, skupaj 225 lir, do 15. t. m., ker se s tem dnem zaključi vpisovanje. KRZNARJA I/ESCEGA sprejmem Ponudbe pod «Vešč» na upravo »Primorskega dn.evnjka*. Nepotrebno je vsako, pisanje, če .ni krznar vešč. Krznarstvo NUDI NAJ-BOLJŠE VRSTE KRZNA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH OIAISAVI PRI PIACllIl! TRST . ULICA TREHTO 11 • TEL. 29-374 Danes v nedeljo dne 12. t. m. ob 16 uri popoldne je v prostorih KuL turnega društva Bazovica občni zbor Zavarovalnice goveje živine, Bazovica, Gropada in Padriče. MALI OGLASI SPALNICO za eno in dve oseb. z vzmetmi in volnenimi žimnicami ter kub njsko pohištvo predam. Trst. Rafaele Sanzio 20, I. nad. OPREMLJENO MIZARSKO DELAVNICO dajem v njem. Ogledati jo je mogoče v ponedeljek med 14 in 16 uro, Alv'ano 28. Stavbena zadruga UNION TRST ulica Rossini 16 POSESTVO lepo z gozdom in poslopjem v Cignju pri Volčah, 8 ha, pcodam-Pisati: HUDAX, Trst, Ronco 14. Fizkulturto dhušfcvo 9J57.AKA- yse,,bubitelj« nogometa na NOGOMETNO TEKMO ia Sežanskem igrišču v nedeljo 12. t m. ob 14. uri. Igral bo Odred Jugoslovanske aimije in F.D. Sežana LJUDSKA ZAL02BA V TRSTU naznanja, da ima v zalogi: Ljudski koledar L. 115.- Komunfst, glasilo K.P.J. tr slorencsini) L. bli.- l/KP Ib), žepna izdaja v platnu L. U40.- usnju L. 551).- brosirano L. 110.- Vse te knjige dobite tudi pn okrajnih kolportažah in pri podružnici LJUDSKE ZAL02BE V GORICI. ČEVLJE IN SANDALE po naiupodnehlj p|.j T R E1/1 S A Ul D TRST, ul. G. Vasari 10 Vilo „Pio v Sežani 242 prodam Pisati na naslov: ZEZLINA, TRST, ulica Nordio št. 9. Vinogradniki in sadiarii Nabavite ai najučinkovitejšo ŠKROPILNICO na' zračni pritisk. Brez pumpanja med škropljenjem ia nošenjem na hrbtu. Dobavitelj MIRO MDRMOLJA, Gorioa, TriaSka ul. 6. Strojilnica in barvarna krzna l.l\TI\ IIUIII TD C T Gornja Greta 458 #_| ACI7 Iv ® I (svetilnik Barkovlje) Stroji in barva vsakovrstne koze POZOR 1 KUPUJE VSAKOVRSTNE KOŽE DbViiH IN DOMAČIH ŽIVALI Vlacuje po najvisjih cenah!!! KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA z 0. j. v TRSTU, ul. Mercadante 4 se priporoča Preden »e odločite za nakup KRZNA obiščite TVRDKO kj tudi kupiuja kože lisic, kun zlatic, kun belic in dihurjev TRST ULICA DELLETORRI 3 TRST